St, 145. V Mariboru, vtorek 12. decembra. IV. tečaj. 1871. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorek. četrtek in soboto, ter velja po pusti prejeman. ali v Mariboru s pošiljanjem na dom. aa celo leto 10 ffold., za pol leta 5 polil., za četrt leta 2 jrold. 60 kr. — Za oznanila se piačiijo od navadne ćetiristopue vrste 6 kr. $& se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. čo M dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača šteiupelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici bisn. štev. 220. Opravništvo, na ktero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznaniia. t. j. administrativne reči, je v tiskarnici: F. S kaza in dr., v koroški ulici hišn. št. 229. Kranjskim mestom in trgom. Denca ko ta list kranjskim bralcem v roke pride, bodo volitve v kmečkih (»krajih že dokončane — upamo da vredno nase staroslovanske Kranjske. V četrtek 14. decembra pa so volitve po mestih in trgih. In tukaj napno protivuiki Slovencev vse žile, da bi zmagali in po tem svetu rekli: glej , čisto slovanska kranjska dežela je po svoji inteligenciji za zatiranje vsega prostega gibanja med avstrijskimi Slovani, ona je za našo nemško vlado, za nas, ki smo lanske pruske zmage navdušeno praznovali — Da bi tako ne bilo, treba je da v zadnjem času naši domačini proti tujcem na noge stopijo, treba je, da meščan, trgovec in uradnik vse store, da se nazaj odpahne ona srojat, ki iz vseh vetrov skupaj naguana in z domačimi neznačajniki pomnožena, dela pri nas in v našem imenu na sramoto našemu slovanskemu imenu in rodu. Meščanom bodo prišli v kožuhu „liberalno-sti" in kazali na narodnjake, pitaje jih zopet s „farškimi hlapci," lagaje, da mi nismo za svobodo, da hočemo narod izdati v gospostvo samih jezu-vitov, kteri ljudstvo v nevednosti držati hote itd. itd Kdo, ki ima odprte oči more to verovati V In kdo, ki se je v politiki okolo ozrl, more verovati, da so Nemci in njih prijatelji dandenašnji liberalni? Ako so nemška klanja in požiganja, in nemško divjanje proti francoski republiki in požrešno roparstvo Elsa» - Lotaringijc lansko leto libe ralna dejanja; ako je liberalno, da so Nemei pripravni tudi z največjim absolutistom kakor je škof Raušer zvezo skleniti; ako je liberalno , da proti svojim političnim nasprotnikom na pomoč kličejo sabljo in ječo — potem bi prav imeli. Ker to ni, naj se uani ne hinavci , da je naš sedaj sedanji boj — boj liberalnosti z nelibcralnostjo , svobode z nesvobodo. Zdaj se borimo — to je treba vedno in vedno ponavljati — za svoje življenje, za ob stanek svojega slovanstva. in vprašanje je samo ali hočemo , da nas smrtno potarc železna noga Prusije, ki hode prej ali kasneje čez naše glave hotela korakati do morja. Iles je, da se ravno denes ne ravna o tcin ali bode naša zemlja del Pruske; ali ravna se ( tem, in naši nemški liberalci gredo na to, da s< tla pripravljajo svezati naše zemlje s Prusko Slep in gluh je našiuec kteri tega no izpozna, in ne vidi , kar vidi in izreče vsak pnlitikar razen Nemca in nemškutarja, kteri mora svoje prave na mene skrivati. Mogoče ali gotovo je, da jih mnogo proti nam dela, ki tega nečejo, ali za to naš na rod vse eno v brezdno narodne smrti vodijo, če ravno so oslepljeni. In ravno zarad tega, ker vemo zakaj se bo rimo, hočemo si pomagati z vsemi mogočimi pri pomočki. To naj si zapomnijo zlasti trgovci in C kr. uradniki. Lehko bi tem v spomin klieali kako nevredno je za vsacega moža, zatajiti svoj rod, svojo mater in delati proti obema za tujca ker je tujec ravno zdaj močnejši; kako nezuačajm je v nasprotje postavljati se ljudskemu mnenju eelc dežele. Ali onim, kteri imajo srca za domovino in svoj rod, tega opomina ni treba. Onira pa, kteri za svojim dobičkom gredo, povemo, da naš narod nikakor ne bode takti lju-beznjiv, da bi kače, k t e r e so se na njego- vem nedrij i zredile iu ga v srce pikale, tačas še rediti se pustil, kader se zdrami. Uradnike bodo egoistični višji birokratje v volilni boj proti Slovencem silili v imeuu cesar-evem. Tudi or^an kranjskega neniškutarstva uradnikom in drugim volilcem nasproti zlorabi cesarjevo ime, kteri je ustavo podpisal. Mi pa temu nasproti tu konstatiramo, kar so vsi celo ofieijozni časniki poročali, da se cesar zdaj ne meša v volitve, dana Moravskcm, kjer ima posestva, pod An ors pergom ne bode volil, da si je po pooblaščencu volil pod llohenvvartom. !Saj torej uradniki na Kranjskem, kteri netnajo toliko moštva in zaupanja v pravično našo narodno reč, da bi za nas volili, vsaj posnemajo svojega najvišjega gospoda in cesarja in naj ljudstvu, neodvisnim možem prepuste odločitev osodc naše svete domofine, naj se volitev ne udeleže. Narodnjake po kranjskih mestih pa opozo-rujemo, da si na tanko zapomnijo in zapišejo in brezobzirno javnosti dade imena onih uradnikov in trgovcev, kteri med našim narodom bivajo, pa glasujejo proti njegovim željam iu koristim. Naše ljudstvo bode potem že vedelo, kako se ima proti njim zadržati: gotovo ne bode podpiralo ni v kupčiji niti drugače take ljudi, ki rujejo proti njemu, da-si od njega žive in se bogate. Zđaj gre za našo najsvetejšo stvar, za našo domovino in narodnost , in tu bodemo brezobzirni kakor so drugi proti nam. ki nam potem terorizem in brezobrazuost očitajo, ako — radovoljni ne nastavljamo še drugo lice , ako smo bili pO enem udarjeni. Domače in slovanske novosti. — „Slovensko učiteljsko društvo" sedežem v Ljubljani je dovoljeno. Znano je, da so imeli v Ljubljani do zdaj društvo kranjskih učiteljev. V poslednjem shoda je to sklenilo pre-meniti se v „slovcuskok( društvo, tako da se zdaj morejo vsi slovenski učitelji v eno svoje društvo zediniti. Kličemo torej štajersko-slovcnskiin, koroškim, goriškim in primorskem učiteljem: zedinite se, „v združbi je moč", in združeni boste s časom dosegli kar vam gre. — Veseli nas ta zo-petna pridobitev tem bolj, ker bodo zdaj mnogi slovenski učitelji odločili se od škodljivega nemško-narodnega upljiva. Da pa bode združeno naše učiteljstvo narodno — za tO smo brez skrbi. — Beremo po nemških listih poročila iu celo telegrame, kako sta Scidl in It ra nd stetette r imela volilne shode v Poličanah in pri sv. Lenartu, pa da so jima volilci v obilnim številu nasproti prišli, zaupanje izrekli itd. itd. — A vse to je nemško-liberalni „.švintlel." Resnica je, da sta zbobuala pri vinu v Poličanah šest, v Sv Lenartu pa 4 drage nemisleče glave vkup. Tem sta po svoje švadrouirala iu lepo so so razšli: Seidl in Branstetter nista vedela kaj sta govorila njiju poslušalci pa ne kaj so poslušali. Vse dopise in telegrame je pav samostalvo in samohvalo ., kratki Frice" liraudstetter sam oskrbel. — Ljubljanskih Nemcev glasilo „Tagbiatt" je prinašal novost, da je neki kaplan Sorc kmetom rekel, ka pri zadnjih volitvah gre za to ali bodemo pruski ali ruski podložuiki. Mi bi glavo zastavili da omenjeni mož tako ni govoril. Mogoče je, da je rekel: ali pruski ali avstrijski — in prav je imel če je tako rekel. Vendar dunajski rkatoliškiu Volksficund" brez pomišljaja vzame „Tngblattovo" notico in jo v svojem članku porabi proti Slovanom, judovska „N. fr. Presse" to z veseljem od svojega klerikalnega brata v prus-stvH ponatisne in tako pride ena laž med širni svet, s ktero dokazujejo, da je „liberalno", duhovnikom posebno slovenskim in češkim, ki ne delajo „pour le roi de Prusse" — državnega pravd-nika, če ne rablja na vrat naščuvati. — Spodnje Štajersko ni slovensko; ta stavek je graška Tagespost v dopisu iz Brežic prežvekala, in ponatisnila sta njeno modrost tudi „Lalb. Tagblatt" in „N. Fr. Presse," Zadnja je dopis dr. del Cotta, kterega smo v malo drugačni obliki že avgusta 1869 v uvodnem članku „Laib. Tagblatta" čitali , nekoliko prenaredila in piše v njem to-lc: Štajerske razdeljene neče nobeden vrl Štajerec, naj bode Nemec ali Slovenec. V čisto slovenskih okrajih je ubožnost in duševna sirov-ščina doma, v drugih pa je, po listu borznih job-berjev, vse kakor v raju. — Da Slovenci Štajersko razdeljeno žele in da se hočejo politično s svojimi narodnimi brati združiti, kaže veliko število priznulnib pisern, ktera so dobili leta 1SGI> štajersko-slovenski poslano) v graškem zboru, ko to zedinjeno Slovenijo terjali, in peticije, ktere so tedaj zoorn uosic. in ua čisto slovenski okraji niso ni materijalno, ni duševno siromašni, to kaže že pogled v savinjsko dolino in ljutomerski okraj. Kavno v nemškutarskih okrajih je ljudstvo ubogo, ker mu njegovi sovražniki jemljejo sredstva za materijalni in duševui blagostan. Pa „Tagesposti", „Laib. Tagblatta" iu „N. Fr. Presse" se ni treba brigati za resnico in pravico : saj ti listi vedo da ravno z lažmi o Slovanih svojim prejemnikom in SedajnJ vladi ustrezajo. Občinstvu teh nesramnih listov je vse dobro, kar jim kaj nese; morala in politična vest je tem ljudem že davno zginila. — Kakor na Kranjskem „v e 1 i k o p o s e s t-niki" po v nebo kričeči krivici volijo skoro tretjino poslancev v deželni zbor, tako tudi na Češkem. Zanimiv pa je račun čeških listov, koliko namreč plačajo davka kandidati nemške in česke (historične) stranke. Kandidati nemško-ustavoverno stranke na Ceskem plačajo od 28.308 oralov zemlje .'J2.7f)!» gld. Kandidati česko-historične strauke pak od 88.665 oralov 104.814 gld. davka, torej 72.065 gld. več nejro nemški. — Zanimivo bi bilo, ako bi edeu naših narodnjakov, kije na viru, prera-čunil davkovske razmere kranjskih ustavoveruib ve-likoposestnikov k davkoplačevalcem cele dežele. Dopisi. Iz Mlll»1.1illMk. 9. decembra. |Izv. dop.| Sinoč ob šestih zvečer je odbor društva Slovenije sklical shod volilcev našega mesta , kterega so je udeležilo nad IGO volilcev. Po kratkem dogovoru BO enoglasno skleuili, da uaj bosta naša kandidata za Ljubljano gosp. Valentin Krisper iu gospod Ivan Vilhar. S srčno radostjo izrekamo, da je ta volitev jako srečna, kajti ta dva gospoda sta jako priljubljena, izkušena domorodca iu uživata splošno zaupanje, tako da smelo rečemo: ako je po naši mali d oz danji delavnosti mogoče v Ljubljani zmagati že letos, in po dosedanjem krivičnem volilnem redu , bodemo zmagali s tema kan- didatonia. Živela tedaj gospoda Valeutiu Krispcr iu Ivau Villiar, kot naša kandidata! Se ve, da ho treba tudi živahne energične agitacije, zlasti pa naj vsak volilec pregleda volilne listine in reklamuje svojo volilno pravico, ako se ni jemala pri sestavljanji v ozir, Ravno tako naj bi dotičniki, v prvi vrsti pa društvo Slovenija, in posamezni posebni odbori, kteri naj bi se v raznih oddelkih mc>ta brž osnovali, nemudoma protcstovali , da se vpisujejo v volilne listine taki ljudje, ki v Ljubljani nemajo nikakoršne volilne pravice. Tako n. pr. naj se izbriše 17 železniških uradnikov, kteri davek od a v oje plače na 1) u n a j i p 1 a 8 u j e j o , tedaj v Ljubljani nobene pravice nemajo, akoravno so do zdaj vsigdar in vsi v ncničurskem smislu volili. — Enako bi sc še nekteri drugi odstraniti dali. Da se porabijo vsa sredstva, je zrnata gotovo naša, kajti naša kandidata sta domačina, kri od naše krvi, nasprotna kandidata sta pa dr. Suppan in dr. Kalteneggcr, prvi rodom Tirolcc, drugi pa Dunajčan. Kes sramota bi bila, da bi ne volili svojih ljudi in si jih morali izposojevati od drugod. Gospodje volilei naj tedaj volijo v domoljubnem smislu, naj dajo svoje glase domačinom, ne pa tujcem, vsak volilec pa naj nagovarja svoje sosedne in droge znane volilce, da kolikor mogoče dobimo narodnih glasov. Na]) rej p a že zagotovi j amo, da b'odemo z vso pozornostjo zapisovali, kdo voli n a r o dno, kdo je z nami domačimi, kdo pa zoper nas! Jako smešno novico nam poroča prijatelj iz Postojne. Ondi prebiva namreč dr. Dcu, kteri je hotel pri sedanjih volitvah kakor „deus ex ma-china" delati za nemškutarje. V ta naiueu je ta „učeni"' doktor pobiral od posestnikov pooblastila, češ, da bode on za nje glasoval. Pa dr. Deu obrača, okrajni glavar s postavo pa obrne in prav mirno gospodu doktorju Deu-u pove, da to nikakor ne gre. Ko bi bil gospod doktor Deu malo postav bral, si bil lahko prihranil tako blamažo. Das komrat von das! Od nasprotnih kandidatur v naglici le še t©: Dež man kandidira za Tržič. Kamnik iu Radoljeo, kaj bi ne, saj ga bodo, ko tu propade, volili uem-eurski veleposestniki. Za Postojno se imenuje Obreza iz Vrhnike, kteri bo svojim volilcein kot kandidatni govor bral račun Vrhniške občine, kterega že 24 let (!) ni položil in vrh tega jim razlagal čudne lastnosti svoje neobčutljive županove kože. Kot protikandidati našega vrlega Kotnika se imenujeta dr. Dcu iz Postojne in gosp. .TelovŠek vulgo Spehar iz Vrhnike. Iz tega in iz navedenih imen razvidijo naši bralci, da se nuni ni niSesa bati in da so vse te neničnrske kandidature le scblicliterne Versuchc" brez pomembe. I/. 1*1;» n a in-. 8. dec jlzv. dop.j Kako naš Ogriuc-paša razumeva ravnopravnost, kaže naslednji dopis pol nemški, pol slovenski, kakor bi se spodobilo samo o predpustnem času. Von der k. k. Bez. Ilauptmannschaft Lojtsofa zu Planina. Z. 8768, 8875. Predstojotftvu soseske. Portofreie Dienstsacbe. Oirkniea. v lastne roke gpsp. predstojnika. Teh maehe noeh einmal auf die Fnlgen des rechtskraftigen Erkeuntnisses (!) gogen derlei Mis-gritTo (?) anfmerksam, — in Vas prosim, da se nikar več s tem ne igrajte (kako očetovsko! Dop.) zakaj mogoče je ida g. Ogrinc celo svojo trmo opusti, zlasti, k c r j e dobil ž e tre tj i zaukaz od de ž e 1 u e vi ad e ! Dop.i, da Vas enkrat velike težave in težka odgovornost dosežejo, kadar čas pride (kteri čas V) ho vsak rej) med noge stisnil fVVelch' pikanter Amtsstil! Dop.j kateri Vas zdej k ti napaki nagovarja, pa poj de." Mm. 1.1 ii I o ni < ■ ;i. 8. dec. [Izv. dop.j V naši čitalnici se pričenja novo življenje. Bilo je namreč tu v zadnjem času uekakovo tilmstanje v tej zadevi, zlasti pa od one dobe, ko sta slavna narodnjaka dr. Ploj iu dr. Zarnik ljutomerski trg zapustila; kajti imenovana gospoda sta z drugimi t zvezi ne 'mdljivo delala toliko za povzdigo in učvrstenje tukajšnje narodne čitalnice , kolikor sploh za razširjenje slovenske narodne ideje. V sredo «>. decembra zbrala se je v čitalničnih prostorih inična družba naših, in v nazočnosti teh praznovala se je slovesnost v spomin slavnega našega pesnika P res ima. Povabljenih in došlih narodnjakov bilo bi šo večje število, ako bi čitalnica z večjimi prostori razpolagati mogla. Besedi je bila sicer samo mala , a vendar mikalna in prijetna, O. predsednik čitalnice je omenjal Preširna, iu njegovo imenitnost, pov-darjnl važnost društev in njih dolžnosti spominjati se slavnih mož. G. K. je prav hvalevredno dekla-movala Koseškega ..Orjaško igračo" in tajnik čit. prednašal je Villiarjevo basen ..Zupan". Po dokončani tomboli so naše gospodičine prav milo prepevale slovenske pesmi: med tem se je za občinstvo z igro ali na drugi način kratkočasilo. Sploh se sme, reči. da sc je „mula" beseda v spomin „Velikoga" Preširna sicer ne sijajno, a vendar lepo izvršila. S to veselico smo pričeli letošnje zimske zabave. Prihodnja beseda se bode izvela gotovo za mesce dni. Takrat se bode povabilo kolikor mogoče mnogo občinstva. Življenje in red mora se na novo povrniti v naše društvo. Za to nam je obljubil skrbeti novi tajnik L., ki se bode iz svojega priznanega rodoljub) S gotovo potrudil, da bode čitalniškim udom USfreZal tudi glede čitanja časnikov in knjig, kterc poslednje reči bodo vsikdur družabnikom na razpolaganje v čitalnični sobi ali pa na domu posameznim. Da bode pa mogoče napravljati besede, skrbeti za časnike, knjige, stanovanje, luč, kurjavo itd. : treba je denarne podporo od strani družabnikov, kteri pa v poslednjih časih še malih mesečnih doneskov odštevali niso. Pregovor pravi. „Roka roko umiva'', a ,,iz nič ni nič." Odbor či-talniški bode zvesto SpolUoval prevzete dolžnosti, a družabniki naj se tudi spominjajo svojih zaupnih mož! Tedaj domoljubi, prijatelji naši stari, ostanite zvesti in ne pozabite središča našega narodnega — ljutomerske čitalnice! Bk Vrfttit, D. dec. I Izv. .lop. J V Trstu, kjer so nas Slovenec Lahi za zdaj nazaj potisnili, ki pa bodemo ob Basu nazaj tirjali kar je nase in slovansko, se je med takojšnimi Lahoni v njih taborji rodila velika nesloga, in ste postali dve italijanski .stranki, ktere ste pa obe za dopolnitev „nedovršene Italije". ,.Oittadino", že znani laški zmaj. kteri l»i rad vse Primorce in sploh Slovane požrl, zameril se je ne davno naenkrat mestnemu svetovaUtvu, ker je llenneta osebno napadel, llermet pu. sicer tudi mož, ki že vidi v Trstu obljubljeno luško provincijo, se je hudo maščeval nad njim. Povod temu je dala tožba dr. Pepev-a iz mestne bolnice, kteri je .,('ittadino" tožil, ker ga je ta list s članki napadal, rekši. da bolnike slabo zdravi in da jih celo tepe in stradati pusti : vse to pa se je pri končnem sod-skem obravnavanji, ktero je več dni trajalo, nekako problematično izvršilo. Porotniki, pripadniki rlermetovi so „Oittadino", pri vseh vprašanjih za krivega izprznali. in urednik ..< 'iltadina", slovanski izrodek Antonac. kakor vsak hastardat hud nasprotnik naš. bode moral l.r><> gld. v siromašno kaso plačati, .'{ mesece sedeti in vse stroške obravnave okolo tisoč gld. plačati. Začel pa je tudi izhajati nov politični laški časnik „Progresso". Načelnik mu je llermet in ta se strašno kavsa iu puli s „Cittadinom", kteri v velikih je zadregah, in sicer tako, da je začel po inestu in v okolici podpise beračiti in nabirati da l>i odstranili dr. Pepeva iz bolnišnice, iu tako mestno svetovalstvo in porotnike blamiral. Ali to se bode teško zgodilo, ker so vsi tukajšni zdravniki poslednjemu prišli za dobri izid pravde srečo voščit, in tako na njegovo stran stopili. List „Pro-gresso" pa se šopiri v svoji grozovito veliki obliki, še veliko večji, nego slavofag ITermet, ter udriha po „Cittadino" in zametuje njegovo politiko. Kaj pa mi Slovenci k temu rečemo, mislite si lehko; več nesloge ko bode v sovražnem taborji, ložej bodemo premagali, in toliko večji prid si hočemo vzeti, ter nadaljevati svoj pot. Da bi le več duševnih moči in energije imeli! Važnost Trsta za Slovenijo, za našo občeslovansko pri-hodnjost pač spoznamo vsi, tudi nas je precej v Trstu in v okolici, zdravo Slovenstvo, — ali kakor na Koroškem, manjka nam duhov, voditeljev ! Torej inteligentna mladina slovenska, hitro dorastaj, oborožuj sc rz uma svitlim meceni", da bodel v možatih letih v marljivo delo stopilo. Trst, ki ima toliko slovenskega elementa, ki ima slovensko okolico in celo slovensko Primorje kot hrbtna straža, bode še naš, ali dal nam bode še dosti dela. Ta čas tudi mi. ki zdaj po svojih močeh delamo, nečemo mirovati, še dalje hočemo , počasi pa gotovo zrna narodnega duha v rodovitno zemljo polagati. Da se lahoni sami demoralizujcjo in med seboj slabe, — bog jim to povrni. Čujem, da sc tudi v Reki enako kakor v Trstu Italijeuissiml med seboj divje lasajo. Nekdaj ni mogel v Reki niti en časopis izhajati. Zdaj imajo pa dva — dnevnika, ki eden drugega pobalinsko trgata in z blatom kidata, stranka psuje na stranko. To bi lehko tamošnjim Hrvatom v prilog prišlo, če bodo znali situvacijo porabiti. Nemamo nič proti temu če sc tu in tam laška kača sama v rep ugrizne iu sama sebe požre. Naprej zastava Slave! Politični razgled V notranji avstrijski politiki vlada zima. Dokler volitve ne bodo končane, ne more niinisterstvo nobenega koraka dalje. In le-te ne bodo, kakor je videti izpadle na njegovo korist, tako da se utegne izpolniti ..Vaterl." dovtip, da je to niinisterstvo samo „za zimo". Hrvatski ban Bede kovic je po poročilih nekterih listov prosil za demisijo, ker nekteri njegovih predlogov o postavali niso bili sprejeti. Kot njegov naslednik sc imenuje grof Ladislav Peja-čevie. Tem novicam je še potreba potrdila. Peja-čevič je po svojem magjaronstvu še na slabejem glasu in je eden sopričetnikov umazane lonjsko-poljsko reči. liil bi tOraj še slabeji ban ko Bede-kovlc, kteremu se vsaj državljanska poštenost priznava. V o ge rs k em ni i n i s t c r s t v u so, pričakujejo premembe in sicer hode neki minister notranjih zadev Toth odstopil, ker mu državni zbor ni dovolil neke svote, ktere je tirjal za stroške, kteri nastanejo po začasni rabi civilnih uradov /a vojaštvo. Deak sam je govoril zoper ono točko proračuna, ker je negotovo ali se tako rabljenje sploh kedaj godi. Prej je že levica terjala, naj se minister Toth dene v obtožni stan. Dalje se poroča, da bode niinisterstvo deželne hrambe, ktero zdaj Lbnyay sam vodi, prevzel poslanec Hollan. Zdanji precej nemško misleč ruski car je pri banketu praznovanja Jurjevcga reda nemškim gostom izrekel »upanje da bodo prijateljske razmere med Nemčijo in Rusijo ostale tudi v prihodnji generaciji." — ('ari umirajo , a narodi in njih pravice ostanejo. Kako se v Berlinu za svoje gaštanjske zaveznike, ustavoverue avstrijske Nemce hoje, kaže slučaj, da se so pri Audrašiju pritožili, kako je to, da je Beust na svojom potu v London Thiersa v Parizu obiskal. Zarad tega je baje že razpor med Andraiijem in Beustom, tor je poklican nemški poslanik Schiveiuitz na poročila il Dunaja v Berlin. Angleški kraljevič naslednik je nevarno bolan, tako da sc vsak čas pričakuje njegova smrt. Razne stvari. * (P redil s ko železnico) izdelati kar najhitreje, je sklenil zbor v Trstu pod predsed-uištvom barona Pascotiui-a. * (C. k. finančno vodstvo na Kranj- ft ~ l M '1 5 »■rl'.-'"r<»: Zim •? !***Sa H S _ .. °C X< -" = = 1= - *■ t r g * Sej C ~ — c P <£»sg,a r=»»fi ° s »i* &5 • --■v s o< £i-!f2£3" 1 - 3 i = -z - ~> - -= •-• icF;;t. : -j _ - - - StJ c -1 - ± < _ 5§!r* ! - = i- - T- * ' = 5 = _s • 03 »H So. mm — ^ x -c! ft. ? Hi ^ II« HO Zobje in frliistno meso zdraii ohranijo. Je dovolj, »i*« **»k dHM * Anatheriiiotfo ustno vodo (Anatlii'1-in Mmidwassor) od Dr. J. G. Poppa c. k. dvornega zdravnika na Dunaji, Mesto, Bognergasse, Nr. 2. Babi M tudi potem z najboljšim vsp&om, ako »o zaleti fe zobje boleti, k« M ne dela P tem m zobni kamen, hi se ustavi daljša giinti-v zoba. luajoc in ra.io krvaveče robno meso ozdravi, in smrad od gnjilih sob v PJtft odpravi. V flaSal. po 1 gkL 40 kr. a. v. 51 Dobi se v Mariboru v baukalarjevi bkan.i. pri g. A W. Kttuga,fek. Marija pOmOČDica, pri * F.Kpfltfaign in v Taachmaan-ovi bi.Uan.K-i: v I elj.pr. Orjsperjo mvBanmbaehovi tekami; v nen.sUui Laadtberei pri A. I.. MU- MjuJokarj..: v G I, i c 1, C1. b« fg I pri F. pl. P '1*11 >:ir'.; U. let; V KOBlUaJ pnG FisbherJO le« : Leibaiti, k*, fiave Kremg; Ljatonujru let Pessiak; Sehnli m J. Weiizi.i-«T: v Kreirali J. Sclmi.lrr.sM.hsrh;-lin gat ,ec tek. boisper; v KisliVOdi v Irkami; Stain/. V. TiiuonSek, le k..; SI. Bis t ne i J. Dieii-s .-k.; slov. Gradcu J. Kali-M.ič: 1'odčetrtek \asu:ik lek. ^ aiazd.nii A. Halter, 1, karnici. -i I« S p p ^ (=< 2 £ o . — 5" S* 1 U i s?f i i " 1 N P p l»oliioHiia oiArgi IJenit« Gospodu dvornemu liferaiitn, Janez Hoff-ovi centralni zalogi na Dunaj K&rataerrliig1 plučniei dabcga lil ItLurialiacrriiift* 11 Vaše blagorodje! Pred dvema leti je moja žeua /.bolela na in k<> jo ozdravela, zapazil sem s strahom, da se je v njej vsled in nepopolnega zdravljenja razvila jetika, ki je kljubu vsem rabljenim zdravilom vedno večja bila. Vidno je moja /.ena hirala in s trepetom sem videl trenotek preti seboj, ko bi meni in njenim malim otrokom odmrla, preračunivši ta strašni čas že v naprej gotovo. Pa sem zagledal v enem č a s n i k ti vašo oznanilo o m a 1 c-ekstraktn. Kakor tist ki se utaplja za slanico grabi, prijel sem jaz hlastno po tem pomočita v kterem sem videl zadnje upanje zadnje sidro življenja in sem naročil 20 flaš. Enaka ugašajoči lampi pri početku tega zdravljenja, z vašim sladnim ekstraktomo, je moja žena vitino nioeiieja postajala in je naposled zdravcla na moje in mojih otrok velike« veselje; od tega časa sc polnega zdravja veseli. Ta resultat se imam razen bogu vašemu malcekstraktu zahvaliti in zato — ker je zdaj mene plačnica v posteljo vrgla in sem težko smrti izbežal ter zdaj okrevam, gledam poln upanja na vaš sladni izleček iskaje v užitku tega moje življenje in prosim vaše blagorodje mi po poštnem povzetji 30 tlaš svojega male-ekstrakta poslati po železnici do Lvova in od tu po pošti v Dolino. Z a h v al j e v a j e se vam lepo za pomoč v bolezni moje žene, pričakujem željno da 80 flaš kmalu pride z osobitim spoštovanjem vašega blagorodja pokorni F rta ne rii<-■»<'■• 1. r., c. k. salimki Dolina, 24. aprila 1871. P' #/##ft*i sc pravo dobi »amo pri g, t*tf4H» IP*>i»1>rlM-*l. ctpottka r ju. (35—3) (49—3) in znamujem nadzornik. ySapieve, iOifttfavten, y$etfd)*ftt imd anbezt Sdjr*ib-Heiimfitm. SHIe* fetnffec Eluatttćt ju nadjjlcljetifceit ®pott\>rci\cn Vottodtt Hitite« n . —M . —.65 fl . —.75 fl . —.85 fl . 1.— fl . —.30 f! » —.60 fl. —.60 fl. —.65 so mt. 30 „ 1.— -.60 FraatAi. Brlefpaplere Kit HJratif ■ «inr«fi«ir| i rt* t Mirt* igro Slasten , flaf^n ank ArOBCU. loo ©tQd CttM, frin rottft .... 100 p . OMl. jtrijtrt obtr Utiiirt . 100 . m fl"MK>i, in tu Itn ftarbtn loo , Cuort, frin mift ..... 100 . m cnal iKiiPPt ettt Uniirt 100 » »n (o m m I &rone in trm mrbtrntn txrfi$irtr:irn t\at tentruif Tefltn auj 100 9««im, IRcnogramm 100 fr. 13 „ -flliiruinium -tV«tfm, jtliSilht flfarn Mrfl . 80 It. l «auri*ut-{Jtb«Tn, aiu,m rn ijrcr «rt . 10 Ir. lit trr.ibmt- rorjujiitfc Mi|ium bouum.Jetri-, tur .»t.iru autnmt in: eici unb Zinte B Tr. Der Nfliono Federbalter. v; n m il filigran |(arb(il(tcr f>rbertaltir(e Petsrhnfte ""^MJ mit frtiiinltrr 2d>rift. 1 mit S ?u4ftabtn fammt friitfttm 6totfcI 'o fr., ftr.iie fofltt 30 Ir., a-»n|e »tantro roercen biaigft Nt«tn« »>oci^rnrfprtfT*ii iammt tflamen, fcinft aut' Otflibrt, fl. K.flO. it.iitn tulim taotmt S(«t»fafl(n, itttt unbllinfcl fl. 4 fio. .'t titUCPm Zt Ihftbrff neti t uti.t« Z r.l iiumuI ir 11 ntacbtii lito« Jlbbriltfe mit tinmal Irđnffii trr r đlAinr, ta» iiraltifoVflc fur Htm t« obet »etnrtoirt, i <žt(lrJ (aittml fttnftcr i*rawrnng fl 6.60. 'ifrMfiF" 1 ie fitcnftcn .Vamni»t.m« it .5cr^tiat. obnr Sittri!ttit«,i mite4)lpfj fl. 1.30, H 1.50 1 8J. litfcibtn mil frnivlcttr €*rtib.(4inri(ft. iuiij. 1 ©tu* fl. 3, 3 5o, lufuribl aufarflattct t>oa Jnntn uho Huftrn, fl. i 40, 4, 4.M) 9t9% Luart-flermal oftne ■ i;mt»tu.ij fl 3, j so, 4. Xicj«lbtn lujurtuđ .tu.Mt tat t« t II 4 M, &, S 50. ,„ . V,-<;.;"~ Briefflicgelmarken, "«3Ma trdite trra.cn ibret Sr.iut mltcbfctt, SiHtgrttt unb i.t« ni -'• t ■■■ » bffl 1 '.it u i tU 1 rut . ;<•!■•'.lati vOf .umeten flttt, itt ftinflcr . uo ttSt, mit brtirbiger Oirtna, .1 n. NCMMfl eter "Uicncgramrn, fiOu etild fl. 1.30, i"0" £titff f( J.60. 1'npcterien. "^pff »int I6i--^apiercu unb doumtf, l ©rud 35, 35, 50, 60, tfi tr., p. 1. «11$ billig« VBanre fann gut fcnt. ffin oraftifeb«* kiU<(ir« «ntf ifi t it nett« Cn)rcibaarnitur ou6 0roncr^n§, btntbciib art 10 4Eliicfr«, unb |roar: 1 t «tcrtia^ri, 1 S^fibrrrrtT, 3 «34>rcib'cucbtcT, 1 3btmic0tc'(v, 1 4?an»> InttJjtct, 1 nttiertcngrraacT , 1 «tt'tx:(itir unb tin &tmvcT- nnb UbrtMgrr. '.nun kbr butu'j unb ti-jam auifltJiUjrt nnb fofltt blo« s fl. ^^^^ fji^" KeacrhndenrH Tinten-rolrrr.'^ajgf VtUT bUrA 7"ri!iti|(biiTi|i v nt SSaffcr rvt-alt m t'frt'lfltčtrcitb 1 t>cft, flcrncl ,rrrm.it, in t 1 3 KlltiftCttCn, roftet 10 fr. 1 $cft, flrtjr« Horntai, mit socnet fra-. 1 2đ)iiftorttn 6* rr. — *ctlagftt, um frbnea jciibneit m IrriKii, nctitfte 3Rttt)ctt, ftU- Sufanger u ti t liltitaittt , itt manniflfjtttt ;'iultra|l. 1 4)di «0. li, 2S Ir. 0>4T Kine foni|ilete Zeirlmensrlnile itt 6 Stfttn , ven tintiri frfcrrancnhc t .-'c (bnfnittnfKr bri■iittJflfiiri'ivt, fiom atleti v 111.u angC aiipcn in if.ftrsi«. tifrb,«rt ilfHIfutlgtn lil |ttt jmijliiutu j*' ift (in j rr t.ter, fuj- (m tttMini t: vrtnim-v'Mufli t. in be-iea 6 '.'(rb.nlnme ji.'j tl.eflt»<«Menit te Mir nt brc« SM.Mutc befmteit. 1 ©tucf r. fin titca $ • jj Dan nt-ac S< hreiS-Rftulr, nt VB 1 * nitju H tti frbr dt.i.iut, teittit 11 nt rjut-nnjtMt. j| b.iu (' -»'"I1 f r V(bilr etrtl n t ift, mit trm nftttc m i-t.-ft r Ctialtlat: 1 ter.mg 1 (jctcipntn. 1 crarrtt, 1 Vine«! aut ',"uu 1 (lat^cnt, 1 1.atitg.iiumi , O ©t.iil iic. r;\ iu'.'.ni::if 1 b 09 fl I.7u. Srkaltiotrheii fur Mudrhen mid himben. 1 ; t.i • (.1111 nt MtfMCtli 1 :n • ti r 4 1, 6>). 1 « bicicibe «ufi 8«ttr. fr <0, so, HO. 1 ,, mtact^.-n.gcbHU'Pniftu.flc, ft 90, ft. 1. 1 30. 8SF^ '>ir Federurtischer. "T?E3(f ^in pabfcte.i VontOanfatam, mit iPorftrn gc'iiat. torimc bio ■: m u; icj'tr ..Nr mit ctnmal abiirctfett bcfttHl ^^^^ rciiiiot. 1 gtilef 10 ft. j0aV Tinit- in alleo Fnrben, -^C®' btfte gotu, 1 fli«ien |o>natj, rctli, Mau. |tftn( iu ft. 2Ja^*" Brste KrissEca^r. 1 SiOiI Ittr€cbulct80rr., fl 1—, 1.10, t . m „ iiroiie 6ortr, tonu let. fl v.io, s.-1 €ttict fclnfli (ur Snitniturl fl. t. —,2.10, 3.50, 4.5V). l .-jitttt ži'tr , 1 IKciiifcber 3n It m^^" r .1 rlnu Ka l< In n. ^^(J flcfUUI nit f.-intu >>. nigfatttn, fur tfoliMiril-unjcii cbtr aurb ti :..a:r:t • .1 • en. 1 Jfjftcbrtt, .t u. 1 mit 13, II, 24 »arfen. 25, 35. A6ft 1 unb«i« 5, 10 It. 1 „ '.« :u:: .1 : ., 16, C5 ft. 1 ff Vtber. frinfte .'iS, 45. ti5 fr 1 '» r* '! 1 c ui:-::.":.. 11:1 u ecr::-.i«. lft)_45 fr. Prakiisrhc Datamaoiti^ r 1 -£tilct fiit ffanjrtien 20, 30, »o U. 1 , ftinft, fiit žalcnl, 70 It, fl. 1, 1 » Ja^* Caplr-»Pre»sen. berte, ruiirrlHtftettr unb (»infntrtie Aril)irutlien, tU ' t.i.f f! 4.50. eopitbilc&ft - 5)0 '-"Mttcr 1.80, tibt li« 1 Šopittintc, i Ki u. \ 45 ft 1 .,i.'n i- .r:o:i. 5 -c tu-T IrutiK« ^intclhicf nI t iver r Oarbcn Me? i5 fr. 1 i »S .iiii nirfrr <1 uaUtat allrin m l)abrn in \Vien bri A. Friedniaiin^ JJraterpm^e ttr. 26. Antona l loiniooji centralna poselska pisarnica (80—2) zraven pisarnice postrežniškega zavoda v gosposki ulici, vhod moti Fetz-ovo in Bradattch-evo hišo, v novo postavljeni hm goapoda Kitmmrrer a, nt. 202, Hpi'ejeinl |o : 1. Posredovanje med službe iskajocimi in tlajajoeimi vsake vrste, /a dnevna in stanovitna dela, kakor slnžabnikov in slnžeb vsake vrste, v tukajsnem kraju, v provincijali in v tujih deželah; potem najemovanje stanovalisr. TI. Posredovanje knpov, prodajev, najeinov in caknpov vseh mestnih in kmečkih posestev in sicer: graščin, hia, vinogradov, zemljišč itd. — knpov in prodajev deželnih obrodkov in obrtniških izdelkov, posebno štajerskega vina. III. Poskrbovanje vseh dovoljenih dopisov in pisemskih reči v nemškem in tudi v slovenskem jezikn in sicer: pisem, računov, oznanil za javne liste domačih in tujih dežel. T>«,1 j« Mprejemlje piNarnicn: 1. Kot nadzorništvo zavarovalnega drnStva ..Ntyrl*a" V (uraden za mesečna darilna plačila poskrbovanjo po-močkov za bolnike na teden 5 gld., pokojnin za take, ki si ne morejo nič prislužiti, na dan 40 kr., in pogrebnih stroškov od 25 doldinarjev. 2. Kot agentura zavarovalne banke za življenje ..Putrlu" ■■»a IMimaJI. zavarovanje kapitalov in prihodkov, plačljivih po smrti zavarovanca ali zavarovancu samemu ali kaki od njega zaznamovani osebi. o. Kot agentura vzajemne elementarno zavarovalno banke na iMinaji, zavarovanje poslopij, skladišč blaga, izdelkov, poljskih pridelkov in hišnih oprav zoper ogenj pod jako koristnimi pogoji. 4. Kot agentura ekspedieij po ladijah severno - nemškega Uo.vilta iz Kremna v Severno Ameriko za popotnike in izseluikc. f). Vse komisijske in inkasične posle za promptno, vredno storitev. Vse. natančneje v obširnih posclskih programih, kteri bo v agonturski in postreznisko-zavodni pisarnici zastonj ruzriajejo. Ilaimund Baza, Sladliiiiai HJi*. 3 v C«r«iilcu Ifpripor.oSa svojo najboljše sortirano zalogo domačega in tujezemskega modnega sukna in blaga iz ovčje volne, kakor tudi najveći »prehir storjenih oblek za gospode, dečke in otroke, kak'>r Je i/, spodaj stoječega kazala con razvidno: Črn in barvan palmerston, kastor & Elastik, vatel po gld. B.80, .'«.<»<>, 6.90, 6.60, h. Siv, moder, rujav, Irap boj & bibor p<» Ki«'- 8.'60, 4, .r)..r)i>. 7, s,'.». Onio mkno, brati! & tifet po gldi B, 9,60, - :;. 8.60, t. ■!.:"><». •"». 6,*0. Um in barvan periivien po ^ld. "2.HO, :t.f)0. 4, 4.60, f), 5.1)0. Cm in siv toskiu po ^ld. -.tU), 3, ."».50, 4. 4.60, r». Najintvijse v modnem blagu za celo <>- blcke (nt goldinarjev 2.50, do goldinarjev 7. Najnovejše blago za hla$o in oprsnike v od Kld. 1.80 do gld. 6, Sest četrti široka, fina raševna v vseh , barvah od gld. 9.60 do gld. 8. Šfir četrti široka, fina, volnena raševna od gld. 1.60 0 kr. do gld 1. Blago /.a talarje na •*• niti, krap, rip.s in lamin mi 60 "kr, do gld. B.60. Če se pošlje mera, je za oprsnike in suknje dosti obseg okoli prs in za hlače dolgost koraka. 2Ta ftlio xc jmšljiji) iii/tnii: Talarji po pretlpisu najboljše izdelani od......gld. 16 do gld. :br» Suknje za dnin »vite od Zimske suknje od . (lome suknje od Plaiči in ragjaol od .Mi-ksikanski plašči s kapueo od .... Popotna guba iz ra- sevne od , . . . Mestni ko/.nki od . Fraki od .... Suknje za salon in hod 10 19 m 10 10 40 15 V2 .•;;> Ml 24 45 'jo KMI 'Jo Žaketi od .... Šako od .... Orne oldeko . n Idačo Črni In beli oprtniki Kazi. Mate od oprtniki od Oprtniki i rokavi GamaKe . . . . Ponoino auknje od Ubleke. /.a di eke _ „ otroku . r h , 24 - 5 ,a.r>o , 5 , 5 .1.60 ao 24 45 12 6 18 t; 12 6 30 it; Lovske suknje iz prave kmečke in najboljše štajerske rašovne, tirolskega sukna in duUa od gld. 6 do gld. 22. Zunanja naročila se hitro za povzelje storijo, za reelno in najcenejšo postrežbo se {garantira, tievšečne reči se radovoljno zamenjajo. (G8—7) Iztlatelj in odgovorni urednik Mar tin Jclovsek. Tiskar: F. iS kaza iu drugi.