272. Številka. Ljubljana, v torek 24. novembra 1903. XXXVI. let«. sfcaja vsak đac ivaoar, l£?mfijl cedeče in praznike, ter velja po paatl 4)r6jBB>aA *sa avatro-*r*^a:a fetfcja s* vas lato «6 K, aa£*>cl leta 13 K, am Četrt leta 6 K BO fa, aa eden mesec 8 k * k /a Ljubljano * puguiaujtot s; dom aa vse leto B4 K, za pol leta 18 K, za četrt leta 6 K, ra »Klen mo«?c 2 K Kdor fciodi -ai\ po a), «e^a aa oelo lato 82 K, za poi leta 11 K* za četrt leta 6 K 50 h, sa eden meeec 1 K 90 h. — Za tu)* <*•*»;• toiikx kolikcr znaša postmna. r- Na naroCbo brez istodobne vposirjatve i *roc&ine so na ozka, ■* £a *art*flii* pMtioje ae od peteroatopne petit-vrste po 18 b, če se oznanilo enkrat tiska, po tO b, ce se dvakrat, in po P h, 6a $• bRkrat ali večkrat ? tka. — Dopisi naj ae 'zvoie erankovati. ~ Bokopisi so ne vračajo. — ia aaravnlttvo jo na Kongresnem trga st. 12. — OpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati carocnine, reklamacij owi*nUs t. ). administrativne stvari. — Vbod v uredu atvo $* sagova ulice tU 8, vhod v upravnifitvo pa s Kongresnega trga st. 12. „Slovenski ZTarod" telefon št. 34. Po8»ta«^s itevllke po IO h. „Narodna tiskarna11 telefon dt. 85. Matematični problem alpskih in primorskih Slovencev. Pod tem naslovom priobčil je dunajski „Parlamenta r" v svoji zadnji itevilki statistiko slovenskega naroda, primerjaje ob enem naraščaj nemškega iirlja v posameznih kronovinah. Dotični elanek se glasi: Nemški naval proti slovanskemu jugu postaja vedno obČutnejši. Slovenci, ki naj kljubujejo opustosujočim nemškim armadam, in ki so v prvi vrsti poklicani, da zaprečijo prevzetnemu osvojevatelju pot do slovanske Adrije, nakopali so si mogočnega nasprotnika. Orožja, s katerimi naj bi se odločil boj, so nejednako razdeljena, da bi slovenskemu narodu dala dovolj moči, da bi se ta z vspehom mogel postaviti po robu svojemu močnejšemu narodnemu nasprotniku. Terorizmu in neomejenemu hlepenju po samovladi, združenemu z zapostavljanjem in brezobzirnim zatiranjem, v Čemur je naš severni sosed pravi mojster, vsestranskim protekcijam in pardoniranjem, katera je temu raz-rajencu na vseh straneh nepristranskega regimenta ljubko smehljajo, more Slo-?enec edino orožje v bran postaviti: svojo narodno zavest, h kateri ga sili kro za svoj obstanek. Brez vsakega redstva, katerih ima nasprotnik v pre-bilici na razpolago, celo pred postavami brez jamstva in varstva, bojuje >'ovenec obupni, neizprosni boj za svoj obstoj, v zavesti, da more le sta-vitnost rešiti njega in njegove svetinje pred sramotnim poginom. Če tudi to orožje Slovencu pade iz rok, potem so tudi Nemci postali že gospodarji Jadranskega morja. Žalibog da je tudi to orožje skoro preslabo. Vsa delavnost, vsa previdnost ni mogla nemškega navala ustaviti. Na severni jezikovni meji se kaže, da so slovenski nasip že predrle nemške vojske. Ne toliko na Štajerskem, kjer je v nekaterih okrajih Radgona in G.Radgona) nemški naval prav občuten, katerega pa v drugih okrajih (Marenberg, Arvež, Sv. Lenart) slovenski napredek paralizuje, kakor tem bolj na Koroškem, kjer je zadnje ljudsko štetje bolj kot kedaj poprej pokazalo, kaki nevarnosti so izpostavljeni Slovenci tukaj. V celovškem in beljaškem sodnem okraju dosegli so Nemci celo presenetljive vspehe. Kakim razmeram imajo leti svoje vspehe zahvaliti, to naj ostane na strani. Sploh se kaže v vseh slovenskih deželah, izvzemši Kranjsko, relativno napredovanje nemškega življa, na Koroškem so pa Slovenci celo absolutno nazadovali. V koliko se je v zadnjem desetletju premenilo razmerje med Slovenci in Nemci, bodi v sledečem po posameznih kronovinah razdeljeno. Slovenci v Cislitvaniji štejejo po zadnjem ljudskem štetju 1,192.780 duš, nasproti 1,176.672 v letu 1890. j Oni so med vsemi narodnostimi v Cislitvaniji najmanje napredovali, namreč za 1*39%, doČim znaša povprečni narastek vsega prebivalstva v dobi 1890 1900 9-20%. Na Štajerskem (od 1,313.325 celotnega prebivalstva: 409.531 Slovencev in 902.343 Nemcev), zavzemajo Slovenci v kompaktni masi celi »podDJi Štajer. Sem spadajo okrajna glavarstva: Maribor, z okr. sod. Maribor, Sv. Lenart, Slov. Bistrica — Slov. 82.920, Nem. 29.497; Ljutomer, z okrajno sodnijo Ljutomer in Gorna Radgona Slov. 24.512, Nem. 1290; Ptuj z okr. sod. Ptuj, Ormož in Rogatec — Slov. 76.313, Nem. 5.145; Slov. Gradec I z okr. sod. Slov. Gradec, Marenberg in Šoštanj — Slov." 37.398, Nem. 6353; Celje z okr.|sod. Celje, Vransko, Gor. Grad, Konjice, Šmarje in Laško — Slov. 130.818, Nem. 8902; Brežice z okr. sod. Brežice, Kozje in Sevnica — Slov. 46.110, Nem. 1062; Radgona z okr. sod. Radgona SI. 1090, Nem. 12.396 in Cmurek — Slov. 3640, Nem. 32.372; sodni okraj Arvež (pol. okr. Lipnica) — Slov. 3440, Nem. 13.478; skupno 405.261 Slov. in 98.099 Nem., med temi Nemci na neposredni slov. nemški jezikovni meji (Radgona, Cmurek in Arvež, skupaj 45.850. Ako v teh mešanih jezikovnih okrajih tudi Slovence odra-čunamo, izkaže se razmerje prebivalstva v izključno slovenskem Spod. Štajerju: 398.181 Slov. nasproti 52.249 Nem. Zadnji imajo največjo za-slombo v Mariboru (19.298 Nem., 4062 Slov.), Celju (4940 Nem., 1450 Slov.) in Ptuju (2916 Nem., 540 Slov.) Razun tega nahajamo Slovence na Zj;. Štajerskem v Bruku o. M. 322, Aflenz 33, Kindberg 41, Miirzzuschlag 11; v Ljubnem 506, Eisenerz 53, Mautern 6; Judenburg 423, Knittelfeld 15; Liezen 6, St. Gallen 19, Rottenmann 21 ; Grobming 5, Aussee 10, Irdning 12, Schladming 20; na Sred. Štajerskem: v Gradcu 1649, Frohnleiten 33; Voits-berg 478; D. Landsberg 17, Eibisch-vvald 52, v ŠČavnici 83; v Lipnici 345, Vildonu 56; razstreseni so še v sod. okr. glav.: Feldbach 10; Hartberg 4; Mu-rau 17; Weiz 2. — Medtem ko je delež nemškega prebivalstva na Štajerskem v zadnjem desetletji narastel od 67-8% na 68*7% in slovenski se znižal od 32% na 31*1" 0, pomnožili so se Slovenci na Spod. Štajerskem za 2-12% in Nemci za 2.97%, celo prebivalstvo za 2*26° (J. Pri tem pridejo v prvi vrsti v poštev mesta Celje in Ptuj; v prvem zvišal se je baje po zadnjem ljudskem štetju nemški odstotek od 73*7 na 77-1, v zadnjem od 80*8 na 84*2*/0. Temu nasproti nazadovali so Nemci v Mariboru od 83*9 na 82*3%. V istem razmerju napredovali, oziroma nazadovali so Slovenci v omenjenih mestih. V koliko se je zvršila sprememba neposredno na jezikovni meji, se iz dat, katera so nam na razpolago, ne more natanko posneti, ker sega razvrstitev tabel le do sodnih okrajev, in bi mogle posamezne občine dati o tem najtočnejšo sliko. V štirih sod. okrajih, ki pridejo tu v po-stev, napredovali so relativno Slovenci: v Marenbergu za 4%, v Arvežu za 4%, v Sv. Lenartu za 1% in v Slov. Bistrici za 5%, med tem ko so Nemci I relativno narastli v sod. okr.: v Mariboru za 1%, Radgoni za 2%, v Gor. Radgoni za 3°/0 ; Cmurek ne izkazuje nikake izpremembe. V ostalem delu Spod. Štajerske napredovali so relativno Slovenci v sod. okr. v Laškem za 3%, v Ptuju 8%, v Kozjem 1%, v Sevnici 1%, v Šoštanju 1°0, nasproti temu Nemci v Rogatcu za 3% in v Slov. Gradcu za 1% V ostalem je razmerje neizpreraenjeno. Razmeroma skromni napredek slovenskega Življa na Spod. Štajerskem bi se dal razlagati po tem, ker je tamošnje slovensko kmetijsko ljudstvo več ali manj primorano iskati zaslužka po gornještajerskih rudokopih in tovarnah. Slovenci torej, ki pridejo v nemške kraje, pomnožujejo — vspričo ~občevalnegaw jezika — potem statistiko v prilog Nemcem. Vsled tega pomnožitev Nemcev v nemških pokrajinah za 7*82°,u (povprečno na Štajerskem za 5-75%) in celo na Spod. Štajerskem izprememba razmerja med Slovenci in Nemci za 0-1"„ v prilog zadnjim. Medtem, ko se je položaj na Štajerskem v obče le malo izpremenil (0-9" „ v prilog Nemcem;, kaže nam Koroško popolnoma drugačno sliko: tu je nemštvo oČividno napredovalo. Skupno prebivalstvo znašalo je 1890: 361-008, vi. 1900: 367.324, pomnožilo se je tedaj samo za 1-37%, Od teh bilo je 1. 1890: 71*5% Nemcev in 283% Slov., 1900 pa 74-8",, Nemcev in 25% Slov. Ti so tedaj relativno nazadovali za 3-3%, absolutno pa celo za 10*4%, ker je znašalo število Slovencev 1. 1890: 101.030, 1. 1900 pa še samo 90.495. V skupni masi prebivajo le-ti v sod. okr. šmohor, Slov. 4460, N. 5725; v pol. okr. Celovec z okr. sod.: Celovec, Slov. 14.557, N. 43.074 ^od teh v mestu samem Slov. 1671, N. 21.503; in Bo-rovlje, Slov. 7990, N. 2805; Beljak z okr. sod.: Beljak, »lov. 6337, N. 25.880, Podklošter, Slov. 5264, N.2404, Rožek, Slov. 7414, N. 1060 in Trbiž Slov. 2105, N. 4944; Velikovec z okr. sod.: Velikovec, Slov. 11.266, N. 5365, Pliberk, Slov. 16.668, N. 3184, Dobrlavas, Slov. 8935, N. 695, Železna kaplja, Slov. 4008, N. 750; v sod. okr. Št. Pavel, Slov. 1291, N. 11.690. Poleg tega prebivajo Slovenci v sodnih okrajih Feldkirchun 93, Svinec 60, Breze 8, Št. Vid 21, Paternion 9, Wolfs-berg 6. V zadnjem desetletju so Slovenci relativno napredovali v sod. okrajih: Trg za 1%, Rožek 1%, Pliberk za 6" g in v mestu Celovec za 4" j; relativno nazadovali so v sod. okrajih: Šmohor za 2 (,, Borovlje 13%, Celovec brez mesta; 14%, Kber-stein 4%, Podklošter 11%, Trbiž C n Beljak 3" „, Dobrlavas 3%, Železna kaplja 5%, Velikovec 10% in \Volfs-berg za 4" „. Razun v sod. okraju Pliberk, kjer so napredovali Slovenci, so Nemci povsodi drugodi znatno poskočili, najbolj v celovškem polit, okraju. Tem novspehom so vzroki različni, med katerimi, žalibog, narodna nezavednost ni najzadnja. Pri obstoječih, skrajno žalostnih šolskih razmerah (stotisoč Slovencev ima le tri javne slovenske ljudske šole i pa tudi ni misliti, da bi moglo biti drugače. Ker so koroški Slovenci v obče zmožni obeh deželnih jezikov, je vpeljani „ob-čevalni jezik" žel velikanske uspehe. Nazadovanje Slovencev bi torej ne bilo toliko posledica ponemeevanja, Če tudi, žalibog, tudi to tu in tam prodira. Ako so že na Štajerskem, zlasti pa na Koroškem za nemštvo kaj rodovitna tla, in se taisto v teh deželah hoče vedno bolj razširjati, se Nemci na Kranjskem ne morejo bahati z bogsivedi kakimi vspehi. še do začetka 80tega leta so imeli le-ti večino v deželnem zboru in v mestnem svetu deželnega stolnega mesta, kakor tudi v vseh važnejših korpo rat* i j ah, mestnih in deželnih. V zadnjem času se je moralo nemštvo umakniti domačemu slovenskemu življu, ali če se že hočemo izraziti z nemškim profesorjem Pavlom Samaso v Berolinu, „nemštvo na Kranj- LISTEK. Mladost in poznejša leta pobožne gospe Mici N. N., rojene Micke Stepišnik. i. Ko je bila Micka stara deset let, so jo poslali v Ljubljano v samostan. Žepnih robcev, spodnjih kril, nogavic, zimskih in letnih oblek je imela po predpisih. Sicer njene srajce niso bile fmo izvezene, niti ni imela pri hlačah širokih, čipkastih volanov, ali to ni stalo v vsprejemnih paragrafih in ona je bila vkljub tem nedostatkom in vkljub strašno vsiljivo škripajočih kmetskih črevljev uvrščena med druge plebejske in aristokratske go-Jenke proslulega uršulinskega samostana. Zaradi perila, ki ni bilo iz vezeno in brez Čipk, je sicer pozneje še marsikatera slana kaplja kanila iz njenih očij. Če se je namreč kak njen robec ali nogavica ali oelo — o groze! — zimske spodnje hlače iz barvastega barhenta zamešale med gosposko platno kake sodnikove hčerke iz dežele ali celo »von«-frajle, takrat je ta sodnikova hčer ali »von«-frajla prijela corpus delieti s špicami dveh { prstov in je vrgla detčni sicer čisti ali brezdvomno plebejski kos ženske obleke proč od sebe, namrdnila obraz in je z moraličnim zaničevanjem zaklicala: »Pfui, so was! Unversch&mte Pazkerei!« Vbo okrog nje je ogorčeno šepetalo: »Pazkarela« in mastilo s pogledi Micko in njene hlače do krvi. »Pazkarela«, to je bil generalni izraz za vse pogreške proti samostanskemu bontonu, če je imela Micka nahod in se je vseknila, so se zgraževale glave okrog nje: Pazkarela! — In, da ne pozabim, Micka ni bita še nikoli prej tolikrat in tako nahodna, — človek bi dejal smrkava, kar je gotovo bolj plastično, — ali . . . In če se je po nesreči izvedelo, da ima Micka uši, glasilo se je iz vseh kotov, cel mesec: Pazkarela, pfui pazkarela! Doma ni imela Micka nikdar uši ali v samostanu so se same od sebe naselile na njeni glavi. Lahko bi bila šla sicer k »Sohvvester« Ani Mariji, ki je ušivkam cedila s krščansko Ijubeinijo in petrolejem glavo, ali vse, ki so uži vale njeno dobroto, so bile izobčene, bojkotirane od vseh tovariiic, tako rekoč, simbolistično rečeno, linčane z opazkami, zgražanjem in zaničevanjem. Io tako je Mieka skrbno zatajevala svoje uši, dokler ji niso že ra knjigo padale in se je že skoro skalp'rala od praskanja. Micka je prej lepo mirno živela in pri spovedi je bila vselej v zadregi zaradi grehov, ki jih ni imela. Zdaj pa je bilo to strašno, kako so se nakopičili! Na primer prej še niti vedela ni, kaj je nevoščljivost, zdaj pa je bila strašno nevoščljiva, oni Gusti, ker je imela vedno lepe rumene črevlje, ki niso nikdar hreščali, Terezini zaradi njenih predpasnikov, ki so bili vsi tako imenitno gosposki, Flori zaradi one lepe in nebeške vonjave, s katero si je popršila lase, robce, perilo in vse, kar je bilo njenega. Vsem je bila nevoščljiva in ni jih imela rada, ker so jo prezirale in so se norčevale iz njenih oblek, njenih črevljev, celo iz potice, ki jo je bila dobila od doma za god. In potem ta mater Porcijunkula! Ta grda mater Porcijunkula, ki je imela tako strašno hudobne, trde in škodoželjne oči, rdeč, Špičast nos in zatečene roke z izkrivljenimi, pokvečenimi prsti. Morala je poljubiti njeno grdo plavkasto, Žilasto roko ali vselej je rekla Čisto potihem, v sebi: Fej! In mater Porcijunkula je to gotovo vedela, zakaj Micko je postavljala vsak čas v kot. Kar na lepem, la nič in ■a nič. — Vi zopet govorite! V kot! — a nič ni govorila. — Pri molitvi ste se ozirali! V kot! — a nič se ni ozirala. In tako se je to opetovalo vsak dan. V M cki pa je raslo strasno sovraštvo in mislila si je včasih: če bi bila velika, pa bi udarila to grdo nuno v obraz, naravnost v obraz, da bi bila vsa krvava. Strah jo je b l> včasih tega velikega greha, ki ga je nosila na duši. Zakaj sovraštvo je velik greh in nune so posvečene, sveto obleko nosijo in izvoljene so v božje device in neveste. Vedela je vse to, ali besede so bile prazne in se niso prijele njenega srca. A Micka se je tudi Ugala. V adventu si je naredila vsska gojenka notes in tam so zapisovale svoja dobra dela in molitve Nuna jim je rekla, da morajo napraviti oblekice za Je-zuška. Rožni venec je bila srajčica, očenaš plenica, mali posti in prema govanja so bili povoji, Čepice, blaži-nioe. Micka je pridno molila in se premagovala, a vendar je bilo v notesu dosti malo zapisano. Eakrat zvečer pa je slišala, kako sta se dve veliki pogovarjali, da si kar napišete v notes vse mogoče, če tudi ne molite in ne storite nič, in od takrat je tudi Mioka napisala v svoj notes polovico več, kakor je v resnici zmolila. Sploh jo je hudobni duh že vso premotil. Ko so molile: »Gegriisset seist du Maria . . .«, je Micka vjelej mislila na gris in namrgodila se je, zakaj grisa ni rada jedla. In pri masi je mislila vedno toliko drugih reči, da ni mnogokrat nič vtdela, kdaj je minulo povzdigovanje in obhajilo. Molila je, molila te nemške molitve, ki jih ni razumela, ali, ki eo bile vendar svete, — molila je in kar naenkrat so jo misli odnesle lijg vekam. Tako je bilo vedno. V samostanu ni bila r*da, zdel se ji jO to strašen, pust in čuden kraj, kjer jo ni imel nihče rad in kjer je tavala, kakor izgubljena duša. Slišala je, kako so enkrat doma govorili o nekomu, da tava po svetu, kakor izgubljena duša, in zdaj v samostanu je vedno mislila na to izgubljeno dušo. Včasih je čisto resno premišljevala, če živi na pravem svetu in če ni vse to samo dolg in čuden sen. Vedno je bila lačna. To se ji je zdelo čudno Doma niso imeli vsak dan mesa, samo dvakrat na teden, in za večerjo samo mleko in kruh, lačna pa vseeno ni bila nikoli. In zdehalo se ji je tudi ves. dan. Premišljevala je, kako bi bilo lepo, če bi se mogla kam skriti in spati dva dni skupaj. Spomnila se je včasih, kako je doma vedno skakala skem se samo še brani'. Faktičnim razmeram tajobupni vzklik pač ne odgovarja. — Deželno prebivalstvo šteje po štetju 1. 1900: 508.150 ljndij (od teh 475.302 Slov., 28.177 Nem.), nasproti 1. 1890: 495.654 (od teh 28.033 Nem.). Pomnožitev prebivalstva na Kranjskem znaša 1*75%, pomnožitev Slovencev l*94°/0 in Nemcev 0*51 °/0. Po posameznih političnih okrajih je prebivastvo razdeljeno kakor sledi: Ljubljana, Slov. 88.477, Nem. 6302 (od teh Šteje mesto: Slov. 29.733, Nem. 5423); Kranj, Slov. 52.045, Nem. 855; Radovljica, Slov.27.996, Nem. 1135; Kamnik, Slov. 39.614, Nem. 317; Litija, Slov. 35.354, Nem. 427; Novomesto, Slov. 45.324, Nem.3325; Krško, Slov. 52.694, Nem. 251; Črnomelj, Slov. 24.984, Nem. 926; Kočevje, Slov. 27.150, Nem. 14.314; Postojna, Slov. 41.659, Nem. 123; Logatec, Slov. 40.005, Nem. 202. Poleg Nemcev v deželnem glavnem mestu, kjer so v zadujem desetletju narasli od 5127 na 5413, medtem ko se je slovensko prebivalstvo od 24.191 povspelo na 29.733, žive Nemci v pol. okr. kočevskem (kočevski jezikovni otok") v nekaki skupni celoti. Ta nemški otok raztega se v pol. okraj novomeški in Črnomeljski, odtod tudi razmeroma veliko število Nemcev tu. V pol. okraju radovljiškem se kaže deloma koroški vpliv, kakor kažejo po-edini nemški ostanki v občini Belapeč, deloma pomagajo množiti tukajšnje „nemštvo" tovarne kranj. industrijske družbe na Jesenicah. Iz istega razloga nemško razmerje v kranjskem okraju, h kateremu spada industrijski kraj Tržič s svojimi nemsko-židovskimi tovarnarji. Tako „središče nemštva" tvorijo v kamniškem okraju tirolske slam-nikarske tovarne v Domžalah in v litijskem okraju istotako v nemških rokah stoječe tovarne. — Primerjaje zadnji dve ljudski štetji, narasli so kranjski Nemci za 144 glav, njihov delež na skupnem prebivalstvu pa je padel za 0*1 °/0 (od 5*65% na 5*58%) v prilog Slovencem. V Ljubljani sami pomnožilo se je nemško prebivalstvo za [5*8%, slovensko pa za 23%, kar izkaže relativni narastek Slovencev za 2%. Relativno nazadovali so Nemci še v kočevskem pol. okraju za 1% m v sodn. okraju Kranjska gora za 3%, Radeče 1%, Novomesto 1%j medtem ko je slovensko prebivalstvo relativno nazadovalo v sodn. okrajih Ljubljana (brez mesta) za 1° 0, Kranj 1% in Črnomelj za 2%. Da se je deželno prebivalstvo pomnožilo le za 1-75% in da je s tem tudi slovenski napredek tako pičel, temu vzrok je zopet od leta do leta naraščajoče izseljevanje v rboga-tejše" dežele, zlasti v x\meriko. Tako 13 znašala naravna pomnožitev na Kranjskem v dobi 1880,90: 38.503, 1890 1900: 41.683; pri tem pa seje izselilo iz Kranjskega v enakih dobah 20.590 in 32.491 Ijudij, pač dokaz na- in tekale, tukaj se ji ni nič liubilo Vse so govorile samo nemški in tudi ona je že na koncu prvega pol leta pisala domu nemški. Zdelo se ji je to jako imenitno in gosposko. Ko je šla o Veliki noči domov na počitnice, so ji naroČile nune, naj ji mama kupi moderc, da se bo bol; pokoncu držala. Doma so ji radi kupili moderc, ker je bila vsa prihu ljena; »od velikega učenja«, so govorili. Tudi je dobila šal namesto rute in M'cki se je vse jako imenitno zdelo, posebno moderc. Poskušala je parkrat tudi ponoči spati v njem, kakor so to delale »ta veike«, pa jo je preveč tiščal. Enkrat je snedla kos krede, da bo bolj gosposki bleda, pa ji je slabo prišlo. Nunam se je znala bolj prilizniti, dobila je rdeč trak an gela varuha. Pri maši je molila iz latinskih bukvic, ker se ji je zdelo to jako učeno. Nevoščljiva je bila še vedno, trma in svojeglavost pa ste jo minili, vsem gosposkim in bogatim gojenkam je rekla »Kriiulein« in jim je bila zelo uslužna, druge pa, ki so bile še bolj kmetske, kakor ona, je začela prezirati in se ni več družila ž njimi. Ko se je peljala na velike počit-niče, je vzdihnila pri vsaki besedi: »Ach, mein Oott, so was!« in očetu je rekla »papa«. raščajoče gospodarske bede, pod katero vse alpske dežele enako trpe. Tudi na Primorskem (G o - rica, Gradiška, Trst in Istrija) kaže se, da nemštvo narašča. Cela dežela je štela 712.377 prebivalcev, med temi 19.454 Nemcev, nasproti 15.206 v 1. 1890, kar znači nemški narastek za 27*9°/o> medtem ko se je vse prebivalstvo pomnožilo samo za 8%. Nemški delež na deželnem prebivalstvu poskočil je torej od 2*2a/o na 2 7°/0. Od ostalih narodnosti so relativno nazadovali Slovenci od 31'4o j, na 29-4%, Hrvatje od 21-4% na 20*l°/o> Italijani pa so narasli od 44*6 °/0 na 46*9° 0. V posameznih mestih pomnožili so se Nemci, tako v Gori ci od 7-4°/0 na ll*6°/0, v Trstu od 5-3°/0 na 5*9°/0, v Rovinju za l°/0> dalje v vološkem pol. okraju z Opatijo od 3Vo na 4-7°/0; v sodn. okraju Pulj pa so padli od 13°/0 na ll°/o* P° P°" litičnih okrajih razdeli se prebivalstvo na Primorskem takole: na Goriško-Gradiškem: Mesto Gorica, 4754 SI., 77 Hrv., 2760 Nem., 16.112 Ital., ostali okraj goriški: 65.034 Slov., 11 Hrv., 195 Nem., 2587 Ital.: Gradiška: 6068 Slov., 3 Hrv., 360 Nem., 62.215 Ital.; Sežana: 28.613 Slov., 3 Hrv., 90 Nem., 197 Ital.; Tolmin: 36.113 SI., 93 Nem., 25 Ital.; skupaj 140.582 S L, 94 Hrv., 3498 Nem., 81.136 Ital.— Trst z okolico: 24.679 Slov. 451 Hrv., 8880 Nem., 116.825 Ital. - Istrija: Koper: 29.466 Slov., 14.551 Hrv., 318 Nem., 33.870 Ital.; Lošinj: 70 Slov., 28.741 Hrv., 271 N., 11.347 Ital.; PaziDj: 377 Slov., 37.225 Hrv., 83 Nem., 5701 Ital.; Poreč: 1854 SL, 9649 Hrv., 77 Nem., 42.325 Ital.; Pulj: 1622 Slov., Hrv., 4914 Nem., 41.727 Ital.; Voloska: 14.328 Slov., 29.025 Hrv., 1413 Nem., 1321 Ital.; skupaj: 47.717 Slov., 143.602 Hrv., 7076 Nem., 136.191 Ital. V vsem Primorju: 212.978 SI., 143.602 H r v., 19.454 Nem. in 334.152 Ital. Se je li nemški živelj na Primorskem v resnici za toliko pomnožil, je zelo dvomljivo, ravno tako pa je tudi gotovo, da izkazano nazadovanje Slovencev in Hrvatov ne odgovarja resnici. „Občevalni jezik" pospešil je tudi tukaj relativni padec Slovencev, ravno tako, kakor je tudi tu vedno bolj naraščajoče izseljevanje vzrok, da je slovensko prebivalstvo absolutno le malo napredovalo. Ti malo zadovoljujuči nevspehi v obče, zlasti neznatno pomnoženje slovenskega naroda v enem desetletju, bili bi tem žalostnejši, ko bi temu dejstvu ne stala druga neovrgljiva resnica nasproti, ki jasno kaže, kako razumejo naši nasprotniki z vsemi na razpolago jim danimi sredstvi tam, kjer so v večini, število našega ljudstva krčiti. Če si pa hoče naše nemštvo ravno s takim „pomnoževanjeni" opo-moči, bodi mu dano na prost" voljo. I. Hude. Banffyjevi politični nazori. Povodom konstruiranja nove Banffvjeve stranke v Kološvaru je imel bivši ministrski predsednik ba ron Desider Banflv velik političen govor, v katerem je zlasti povdarjal, da se mora ustanoviti nova stranka, ker stare stranke v sedanjih politič nih razmerah ne vstrezajo več na rodnemu interesu. Nadaljujoč svoj govor je rekel, da je on vedno, tudi kot ministrski predsednik vdano služil narodnemu šovinizmu, kateri edini mora pripomoči Madja-rom, da si izvojujejo narodno enotno in eamGstojno državo. Ogrska mora biti v bodoče močna in krepka; v to pa je potreba, da je gospodarsko dobro podprta in samostojna. Da se pa ista v gospodarskem oziru ne more razvijati, kakor bi bilo potreba, je kriva gospodarska skupnost z Avstrijo. Zato se mora Ogrska gospodarsko osamosvojiti od Avstrije in se od nje ločiti. Razmere so sedaj take, da se ne sme niti tre notka več čakati, da bi se ne izvojevala gospodarska neodvisnost. To se lahko do leta 1907 zgodi, ne da bi prehodnji stadij provzročil kake škode Ogrski; še nadalje vzdrževati gospodarsko akupnoat s A v-, strijo, bilo bi hudodelstvo na koristih ogrske narodnosti Glede armadnega vprašanja je Banffj uverjen, da se mora izključni mad-jarski poveljni in službeni jezik preje ali sleje uvesti v vojsko, ako Mad-jari ne odnehajo od te svoje zahteve. Ogrska državna suvereniteta, je nadaljeval govornik, nasproti inozemstvu, ne pride nikjer do veljave, ker absorbuje Avstrija v zunanji politiki docela Ogrsko. To se v bodoče ne sme več trpeti, da bi se avstro-ogrska monarhija kazala nasproti inozemstvu kot ena enotna avstrijska državna skupina, kateri bi bila Ogrska samo kot nekak dopolnujoči privesek. V tem oziru se morajo streti vse ovire, ki še sedaj preprečujejo uresničenje tega veleva ž nega poli tč nega smotra. Aka se doseže ta smoter, bode to tudi v interesu vladajoče habsburške hiše, ker razorane avstrijske razmere ne morejo biti dinastiji nikake krepka opora, najmanje pa centrifugalna stremljenja posameznih narodov. Ako se bode Ogrska lahko razvijala v enotni narodno-madjarski smeri bode vladajoča hiša imela v njej gotovo podlago in krepko oporo, zakaj mad-jarski narod ima le eno domovino in ne more kakor Slovani, Nemci in Romuni stremiti po združitvi z dru* gimi, izven države se nahajajočimi sorodnimi elementi. — Kakor je razvidno, si je Banffv popolnoma prisvojil politična načela neodvisne stranke in je v marsikaterem oziru oelo radikalneji kakor »oserninštiri desetniki« sami. Razločuje se od njih samo, da hoče dinastijo — kot bivši ministrski predsednik — seveda pridobiti za svoje nazore in jo preveriti, da je samostojna Ogrska pogoj obstanka dinastije in da slasti za - njo veljajo besede: »extra Hungariam non est vita!« Nove vojske? Razun vstaj in puntov že vlada nenavadno dolgo svetovni mir. Oči vseh politikov in radovednežev so obrnjene na Balkan, kjer se splošno pričakuje vojske. Toda kakor vse k v že, imeli bodemo prej kot na Balkanu drugje vojsko, morda celo dve naenkrat. Večja nevarnost kot za turško bolgarsko vojno je taka glede ruskojaponskega spopada. Sicer se vrše med obema nasprotnicama pogajanja, toda dosedaj ni bilo opaziti na nobeni strani popuščanja. Japonce je prevzel napuh vsled zmage nad Kitajoi leta 1896 Pri vtej strategični izurjenosti pa so vendar še zelo kratkovidni, ker stavijo Rusijo v isto vrsto s Kitajsko. Pa tudi mednarodni položaj ni ugo den japonskim načrtom. Dcsedaj so menda še vedno raČunili na angleško pomoč, toda zadnji govor Balfoura jih je moral dovolj jasno poučiti, da od Angležev ne smejo ničesar ugodnega pričakovati. Zato se bodo Japonci menda vendar še o pravem času streznili, ker bi se sicer lahko zgodilo, da bi se jim razun Rusije še druge evropske velesile postavile nasproti. Druga vojska straši istotako v daljni Aziji ie blizu kitajskega zidu, v Tibetu. Med Tibetom in Angleško je že dalje časa nekaj pre pornib vprašanj, in sedaj trdijo An gleži, da teh vprašanj nikakor ni mogoče rešiti mirnim načinom. Po znani svoji »previdnosti« je Angleška ie od nekdaj dodelila svojim posla ništvom v takih negotovih pokraji nah malo, dobro izurjeno armado. In tako je dobil nedavno angleški poslanik v Tibetu nalog, naj zasede s svojim vojaštvom dolino čumbi, ki se imenuje »ključ k Tibetu«. S tem je Tibetu takorekoč vojska napovedana. Tudi Tibetani so razkačeni ter si želi vojske. Vodja angleške ekspedicije, polkovnik Youngbusband se je že do govoril s Kitschenerjem glede vseh podrobnosti ekspedicije in vojne ope-raoije proti Tibetu. Angleška je imela že tak namen v sačetku, ko je poslala v Tibet svojega poslanika s vojaki in velikimi topovi, naj bi sklenil — trgovinsko pogodbo s Tibetom. _ Politične vesti. \ — Delegacijsko zased a-n j e. Kraljev dopis, s katerim se je naznanilo ogrski zbornici, da se ekli-četa delegaoiji na dan 15 decembra, je dal opoziciji novo gradivo, za ob-Btrukoijo. Proti so govorili Kubik, Ugron, Hollo in Rakovazkv. Posl. Ugron je izjavil, da njegova stranka ne vzame kraljevega dopisa na znanje. Armadi se mora dokazati, da je le oborožena služabnica, ne pa gospoda rica v deželi. Armada je previsoko vzdignila glavo, z&to ji je treba eno »priložiti«. Posl. Hollo je predlagal, naj se vzame 50 delegatov iz poslanske zbornice in le 10 iz mag-natske zbornice, ker stoje magnati navadno pod vplivom dvora. — Debata o dr. Ktfrberje-vem govoru bo trajala samo še dve seji. Iz vsake stranke dobi po eden govornik besedo, nakar se debata zaključi. Glavni govornik pro bo baje neki Poljak, oontra pa dr. Derschatta. — Sprememba ustave. Mla dočeški klub je sklenil, da si pri svoji nujni predlog posl. Fofta glede spremembe ustave. Klub tudi naprosi ostale stranke desnice, naj podpirajo predlog. — Konflikt med Korber-jem in Tiszo se je baje v včerajšnji avdijenoi pri cesarju poravnal. Grofa Tiszo je sprejel cesar zelo milostno, iz česar je Tisza sklepal, da mu njegova afera z dr. KSrber-jem ni omajala stališča. — »Čiste« volitve na Ogrskem. V okraju Ugvar kandiduje za državni zbor ministrski predsednik grof Tisza. Posl D o h a t z \ je interpeliral v zbornici, da je v prilog grofu Tiszi ves upravni aparat mo bilizovan. Enega protikandidata so zaprli, potem izpustili in iztirali, drugemu pa so zabranili govoriti svoj programni govor. Okraj so za* sedli vojaki. — V Terek-Kaniži je bil včeraj poljedelski minister Tal-lian soglasno izvoljen državnim poslancem. — Včerajšnjo sejo ogrskega državnega zbora je iz polnil govor posl. P a p a (Kossuthove stranke) proti rekrutni predlogi. — Madjari za Slovane. Poslanec Kossuth je priobčil članek, v katerem pravi, da se avstrijski Nemci obnašajo sovražno napram Madjarom, zato se morajo Madjari postaviti na stališče, da se Čehom in Poljakom mora vrniti nji hova zgodovinska samostojnost. — Odstopivši podpredsednik ogrske zbornice, Dani el, je baje določen za guvernerja na Reki. — Politični prooes Bet-tolo-Ferri v Rimu. V sobotni obravnavi so se odvetniki nasprotnih strank v sodni dvorani stepli. Betto-lov zagovornik Vettori je zalučal nasprotnemu odvetniku Comandiniju črnilnik s tako močjo v glavo, da mu je izbil zob. Nato so začeli leteti po zraku stoli in črnilniki. Razprava se je morala prekiniti. Dopisi. Z Zidanega mostu. Po dol gem, težkem mrtvilu, v koje smo za bredli vsled svoje ponižnosti napram ošabnemu Nemcu, zdi se, kakor da smo tukajšnji Slovenci končno ven darle spoznali sramotno ulogo, ki smo jo igrali, delajoči štafažo ljudem, ki nas is globine srca sovražijo in nas pri vsaki priliki žalijo v naših najsvetejših čustvih. Zadnja, po svoji uredbi in po svojih posledicah po menljiva veselica »strelcev« hajlovcev nam je odprla oči in pretrgala hipoma vse niti, ki so to gospodo vsaj navidezno še spajale s slovenskimi krogi. Jeli smo se zavedati svojih pravic, ki nam slovenskim uradnikom pristojajo po naii pretežni večini na lastnih slovenskih tleh. Svež duh veje sedaj v našem društvenem življenju, to se je pokazalo dne li. t. m. o priliki slovesne odhodnice, ka tero smo priredili v slovo vrlemu narodnjaku, c. kr. poštnemu asistentu g. Vojtebu Pučeliku, ki je bil premeščen v Maribor. Izognili smo se kolodvorske restavracije, kjer straši duh nestrpljivosti in se zbrali v narodni Juvančičevi gostilni. Dvoran« je bila prenapolnjena. Z Zidanega mosta, iz Radeč, celo iz dalj ne L*-'k*, in Sevnice so prišli našinci, da iicka žejo zadnjikrat splošno spoštovanemu slavljencu svoje simpatije ter se po slove od svojega dragega prijatelja, ki jih je tolikrat zabaval s svojim krasnim petjem. Tudi krasni spol je bil vkljub skrajno neprijaznemu vre menu zastopan v obilnem števila kar je posebna čast dotičnim damam Bilo je sijajno slovo, vredno m ža, kateremu je bilo namenjeno. Po skupni pojedini, za koje ukusno pri redbo si je gospa JuvančiČeva stekla vsestransko priznanje, so sledile vnet«* napitnice. Z jedernatimi besedami, polnimi iskrenosti in prisrčnosti, so slavili razni govorniki g. Pučelika kot izvrstnega prijatelja, postrežlji vega tovariša, izbornega družabniki in odličnega narodnjaka, zlasti pa kot neumornega gojiteha naše mile slovenske pesmi. Vidno ganjen se je zahvalil slavljeneo v gorkih besedah za tolike dokaze naklonjenosti, obetajoč, da bode kakor doslej, tudi v hodnje marljivo gojil vzvišeni čut iskrenega prijateljstva in pravega domoljubja. Iskrene slavljene besede so izvale burn* živio klic-navdušene pesmi so zadonele, vrste« ee druga za drugo pozno v noč. Sele ob ram uri smo se ločili, spomnivči se popred tudi društva sv. Cirila in Metoda. Razšli smo se v zavest*, da Brno izpolnili prijateljsko dolžn napram zaslužnemu rodoljubu, ob enem pa položili s to priredbo temel> tesni in trajni združitvi slovenske in teligence na Zidanem mostu. Iz Olševka. Zdi se nara umestno, da posvetimo nekoliko odgovora puhlemu dopisniku o oliev Bkih razmerah v »Slovencu« i dne od 7. t. m. Ne vemo, kako pride do pisnik do tega, da brez vzroka na pada dva vse hvalevredna moža; mo goče mu nista po volji, ker sta moža bolj po starem kopitu, ne pa tako, kakor se dandanašnji zahteva, da bi obračala svoj plašč po klerikalnem vetru Ona hočeta biti v|svojem mi štjenju prosta, ne pa klerikalna ki movsa. Kar trdi dopisnik o županu, je navadna laž. Župan ni stavil glede VisoČanov nobenega predloga; in Č* bi ga bil tudi stavil, bi bil lahko ponosen na ta predlog, ki je popol noma vtemeljen. Vaščani vasi Visoko, občine ot. Jur so namreč v no viČ prosili, da bi njih otroci še na dalje smeli hoditi v šolo v Olševk, namesto v Št. Jur, iz sledečih rat logov in se sklicujejo v podkrep ljenje svoje prošnje na to, da so prve hiše na Visokem en kilometer oliie Olševka, kakor pa St. Jurja; da so se učenci z Visokega, kateri hodijo skozi gozde v St. Jur tako nenravi. vedli, da si stariši, kateri hočej svoje otroke nravno vzgojiti, na upa pošiljati otrok brez nadzorstva v St Jur; pot v Olševk je pa po ravnem polju, da ima vsak svojega otroka takorekoč pred očmi. Že lansko leto je gospod okrajni glavar, kot prt d sednik c kr. okrajnega šolskega sveta dovolil sianš?m z Visok*^ da smejo otroke pošiljati v ljudske šolo v Olševk, vsled česar je tudi šolsko vodstvo v OiŠevku sprejelo otroke v tamošnjo šolo. To vlogo je podpisalo 17 starišev za šolo godnih otrok. Vsakdo, ki razmere le količ kaj pozna, mora uvideti, da je prošnja Visočanom upravičena in zadosti vtemeljena. Kar se tiče predsednika Štempiharja, povemo »Slovencu«, da je imenovani gospod postavno imenovan predsednik, nt? pa kak samo ▼lastnik. Kar pa gospoda učitelja zadene, naj pa Senčurjani bodo veseli, Če se bodo njih otroci naučili toliko brati in pisati, kakor naši. ča pa bi hoteli Senčurjani Visočane vgnati v kozji rog, se hudo motijo, ker dozdaj še takih rogov ne poznamo. Končno vprašamo dopisnika, ali nismo mi tudi davkoplačevalci kot drugi, ali nimamo istih držav ljanskih pravic, ali nimamo istih pravic do izobrazbe kot SenčurČanif Mi zahtevamo svoje pravice in jik bodemo tudi izvojevah. Dnevne vesti. V Ljubljani, 24 novembra. — Klerikalni ..shodi". Klerikalci so sprevideli, da so jo b svojim početjem v deželnem zboru grdo zavosili in ker so se celo tisti kmetje, ki so doslej vedno zvesto i* neomahljivo stali na njihovi strani, začeli puntati, jih skušajo na vse načine potolažiti in prevarati, da bi ne spoznali resnice. V ta namen prirejajo po farovžih shodke in bobnajo Dalja v prilogi. Priloga „Slovenskomu Narodu" st 272, dne 24. novembra 1903. njih po »Slovencu«, kakor da 80 ili bo sr ve kako imenitne manifesta-jje. Privoščimo klerikalcem to nt -oižno veselje — saj dolgo ne bo rajalo, kajti kmalu se pokažejo „asledki klerikalne obstruk-Bije, in tedaj klerikalni poslanci ac ne bodo več smeli med svoje olilce. Tuintam se že zdaj pokaže, ja je kmetsko ljudstvo do grla sito lerikalnih komedij. Tako v S m ar t ne ni pri Litiji. V nedeljo popol-jne smo dobili brzojavko: »Žlindra zgorela! Shod razgnali. Klerikalci libili nože. Dop's sledi.a Ker pa do-a ni bilo, se te brzojavke nismo upali včeraj objaviti, misleč, da nas e hotel kak maztljenec mistificirati. i sinoČnega »Slovenca« pa s no raz-rideli. da je rečena brzojavka poro-ala resnico, da je bil shod resnično azgnan in da so dr. Schvv^itzer, Jr. Žitnik in njihovi pristaši morali ježati v farovž. — Sram jih je! Klerikalci ao se začeli sramovati k'erik*lisms ! [o ie najnovejše, k*r nam je razkr.l Slovenec«. Polemizu cč z zaslužnim m rodoljubnim županom novomeškim i pl Siadovicem izjavlja oSioveiuc«: li ne poznamo naSlovenskem ! eri kalne stranke. »Sloven eva« stranka torej neče biti kleri alna, ona obsoja klerikaltzem in ijegove nauke in s** sramuje teh aaukov. V našem listu so bili nauk1, načela in stremljenja klerikalizma v iankih »Rimski klenkalizem in še o in ono« ter »Katoliški uzor« te-neljito pojasnjeni. V teh člankih je ilo dokazano da je klerikatizem isti politični sistem, kiviada andanes v katoliški cerkvi, sti politični, gospodarski in kulturni istem, ki ga zastopajo papeži, kar inali in škofje, tisti sistem, ki ga je ri nas upeljai Missia in ga skuša iveljaviti Jeglič. Kranjski klerikalci 0 bili doslej ponosni na to, da so lerikalci. To je povdarjal dr. Stt-teršič na banketu po katoliškem hodu. Sedaj nakrat pa izjavlja »Sio-enec«, da njegova stranka ni kleri alna. Škofov listje s tem ob odil vodstvo katoliške cer-ive sploh in posebej svojega a s t n e g a škofa in vse njegovo elovanje. To bi bilo kaj lepo in )i moglo obujati najlepše nade, ko 1 ne vedeli, da jo »Sloveneca tako Maal samo, da bi ljudem metal pesek r oči. Ali že dejstvo, da je spoznal otrebo, zatajevati svoja načela, e dejstvo, da ga je sram, biti za-topnik oficijalnih političnih in ulturnih strem'jenj katoliške c r-ve, to dejstvo je nekaj vredno. Udar se bo »Slovenec« spozabil in opet začel ubir&ti klerikalne struje, ;a bomo spomnili, da je kierikalizem ako zavržen sistem, ki se ga še du-ovniška stranka sramuje. — Tako je — in nič dru« ače! O mednarodnem plesu juri-tov smo povedali svoje mnenje v oholo. I sti danje prinesel luli »Sio-enec« notico o tej stvari. Seveda je ffcdel tudi koj povedati, da je pro-ektor te eventuvalno priredbe baron leio. Ia koj se je oglasila »Edinosta n napredla nekaj svojih modrovanj baronu Heinu. Resnici na ijubo konstatiramo naslednje: Nekateri slo-enski gospodje so sprožili misel, aj se priredi slovenski juristiški fes. Med gospodi, s katerimi 3) go-lorili, se je slišalo mnenje, da bi se BristtŠki ples dostojno obaesel ie. « bi ga vsi juristi skupno priredili, tovenski in nemški. To je vse, ar se je glede tega plesa torilo. Ogromna več.na sioven-kih juristov neče nič vedeti o med larodnem plesu in je stvar padla v odo, še predno je prišla Čez stadij rvih prijateljskih pogovorov. Z ba-onom Heinom ni nihče niti esedice govoril, on s to tvarjo ni imel ničesar opra-iti in najbrž sploh nič vedel i, dokler se ni oglasil »Slo-enec«. Taka je resnica, vse rugo, kar sta pisala »Slovenec« in Edinost«, je švindel. Pri ti priliki moramo še nekaj omeniti. Iz vrst arodno napredne stranke se ni pri-tdila še nikdar nobena med-»rodna veselica. Pač pa so klerikalci letos priredili t*ko vcselioo na starem strelišču. Nem g b m na Ijub^ so celo sramotno odstranili slovensko trobojni co, samo da so vlovili nekaj groŠev in se kar valjali pred baronom lldinom in pred baronico Hei-novo, ker jim je ta nabrala več ko tisočak! — Slov.-nemška zveza na Štajerskem. »Domovina« je poročala, da so se ob sklepu štajerskega deželnega zbora sešli nemški konservativci, nemška kmetska stratika in slovenski poslanci in so sklenili nekako pobratimstvo opozicije proti neroškonacionalni buržoaziji in vele-posestvu. Ko smo Čitali to poročilo, srn ) se predvsem vprašali, kaj poreče k temu oni »Slovenec«, ki je že porabil cele sode črnila za gonjo proti takozvani slovensko nemški zvezi v kranjskem deželnem zboru. Ia ni nam bilo treba dolgo čakati, kajti že včeraj se je »Slovenec« oglasil proti i kt.ki štajerskih slovenskih poslancev, a ne iz st v a r n i h nagibov, nego le zato, ker bi z odobravanjem njih taktike obsodil samfga sebe. Ubogi »Sloveneca! V lepo stisko so ga spravili njegovi štajerski somišljeniki! Toliko je revež grmel proti sloven-sko-nemški zvezi na Kranjskem in zdaj sa nekaj enakega pripravlja na Štajerskem. Ia temu so nič ne ču dimo, ker v političnem življenju se koalicijam različnih strank ni ogniti in ker doktrinarska svojeglavost nikdar ne premaga zdrave pameti in življenskih potreb. V štajerikem dež. zboru so se koalicije ad hoc že vtč krat pojavile. Posl. Robič je slovenski klerikalec, a vendar mu je nemška kmetska stranka pomagala, da je prišel v deželni odbor m on se ni te pomoči čisto nič branil, dasi so člani nemške kmetske stranke svobodomiselni in vodijo najenergičnejši boj proti klerikalizmu. Letos so se nemška kmetska stranka, nemški kon servativci in Slovenci zopet združili, in sicer pri boju za volilno reformo Same zase bi te stranke ne bile ni česar opravile, z združenimi močmi, pa so nemške nacionalce vendar pri morale, da so odjenjali. Celo »Slo venec« priznava, da je bila v tem slučaju koalicija potrebna in koristna. A proti trajni zvezi teh strank je vendar, češ, da zahteva taka zveza podrejanje različnih programatičnih načel s&upni stvari in zato pravi, da bi Slovenci le za ceno narodnih koncesij mogli skleniti s konservativci in s kmetsko stranko trajno koalicijo. Mi nismo tega mnenja in kdor posluša glas zdrave pameti, ne more strinjati s »Slovencem«. Če bi se štajerski slovenski poslanci posUvili na stališče, ki jim ga priporoča »Slovenec«, bi bili doktrinarji, ne pa realni politiki. Slovenci na Štajerskem nimajo samo narodnih potreb, nego tudi še mnogo drugih. V narudaih zadevali nimajo upanja, da bi kaj dosegli, ne Če ee združijo s konservativci, ne če ostarejo osamljeni, ali v slučaju koalicije smejo računati, da dosežejo razne gospodarske koristi in t> tudi ni brez pomena. Slovenske narodne zahteve branijo lahko tudi če ijiredo v koalicijo in š^ z večjim vspehom, kakor če so brez vsakega vpliva na dru^e stranke. To je popolnoma neresnično, da bi v siučaju koalicije morali Slovenci zapostaviti svoje narodr e zahteve. Ako bi jih zapostavili, bi bila to res katastrofa za slovenstvo na Spodnjem Štajerskem. Ali treba to ni. Rečene stranke se lahko združijo tudi na tak program, ki jih v narodnostnem oziru čisto nič ne veže, nego jim pušča bvobodne roke. Dokaz tega je zveza v kranjskem deželnem zboru. »Slovenec« trdi, da so se v kranjskem deželnem zboru združili Nemci z narodno-napredno stranko iz ozirov na nemško korist. Dokaza, da jim je v narodnem oziru tudi kaj koristila, pa ni doprinesel in ga tudi ni mogel, kajti zveza sloni na podlagi popolne svobode obeh strank v narodnih ozi-rih in je naperjena samo in edino proti klerikalizmu in njega prizadevanjih. Ako se v štajerskem deželnem zboru ustanovi opozicijonalna koalicija na podlagi svobode v na | rodnostnih zadevah, bo imela samo korist, ker poveča moč dotičnih strank in povzdigne njih vplivanje v gospodarskih stvareh. Ali mar Spodnja Štajerska ni potrebna, da bi imeli njeni poslanci večji vpliv in večjo moč vsaj v gospodarskih razmerah, kakor jo imajo sedaj? V narodnem oziru nimajo Slovenci na Štajerskem od svojega deželnega zbora v do glednem Času ničesar pričakovati, a če hočejo v političnih in gospodarskih zadevah kaj doseči, je vendar holje, da si poiščejo zaveznikov, kakor pa da bi sami hodili svojo pot. Slovenske trobojnice jim radi tega ne bo treba skriti. Sami doktrinarji najslabše vrste morejo priporočati taktiko osamljenosti. »Slendir isola tion« je politika za mogočne Angleže, ne pa za slabotne štajerske Slovence in če jim to »Slovenec« priporoča, d^la to le iz ozirov na svoje stran karsko stališče proti večini kranjskega deželnega zbora, ne pa iz notranjega prepričanja in iz ozirov na korist naroda. — Napotnik — škof protestantov. 1 ' Sivinjske doline se nam piše: Poročali ste že, d* se ima na povelje marib}rskega Škofa Na potnika zemljišče celjske opatije pri celjski cerkvi sv. Maksimilijana prodati celjskim Nemcem in da je škof preprečil kup s Slovenci za isto zemljo. Katoliški šk"f lavantinski spravlja omenjeni, do3edaj katoliš&o-oerkveni svet v roke protestantov in njihovih pokrov, teljev v Celju Saj je vendar obče znano, posebno iz glasila celjskih Nemcev (»Deutsche Wacht©), da so vsi voditelji coljsk ih Nemcev protestantivskega mišljenja, četudi še zavoljo kupčijskih koristi niso vsi očitno izstopili iz katoliške cerkve, da župan Rikusch, podžupan dr. Jesenko in druge celjske nemške i$lave sprejemajo vsakega protestan-tovsktga pastorja, ki pride v C^lje, slovesno na kolodvoru, in hodijo k vsakemu »evangelskemu večeru« take pa3torje poslušat, — za prihod katoliškega škofa Napotnika pa se ne zmenijo, pač pa njega in opata Ojrra-dija grdijo in blatijo v svojem lističu brez vseh ozirov. In tem ljudem se klanja škof Napotnik, opat Ogradi pa je seveda njegov pokoren služabnik. Katoliški škof Napotnik tu pospešuje protestantov3ke koristi; kar je tem bolj čudno, ker že po Celju govorijo, da bode na omenjenem, kakor rečeno, dosedaj katoliško cerkvenem svetu v malo letih stala — protestantovska cerkev! T*ko izvija katoliški škof katoliško cerkveno zemljo katoliškim Slovencem iz rok in jo prodaje protestantom, kaže se torej pravega škofa protestantov. Ako pa škof Napotnik misli, da bodo SJovenci tako zaničevanje mirno prenašali, utegne se prav hudo varati. Ae s kupom Nemcev protestantov in nasproti tem ljudem ne sme biti nobeden katoliški dostojanstvenik od-j^rljiv. Ako je in bode, naj trpi nasledke, ki ne bodo nikakor in nikoli n« v korist katolištvu. Mariborska Rkofova lista tolikokrat pišeta, da so nemški pastorji, ki potujejo po Av-str ji, pruski izposlanci, če ne ce o častniki Pokrovitelj teh listov, škof Napotnik, c. in kr. dvorni kapelan, pa ravno vernim slušateljem takih »potujočih pastorjev« prodaje katoliško zemljo. Potem p* še bo hotel škof, da imamo njega in katoliške duhovnice c<\ o*n:vnjevalce — edino »prave vere«! Svaka sila do vremen«! — Repertoir slovenskega gledališča. Danes izvrstna češka burka »Morska deklica«, — v četrtek francoska veseloigra »Njegova hišna«, — v soboto opera »B o h 6 m e«. — Slovensko gledališče. Nj. c. v. g. nadvojvoda Josip Ferdinand je počastil s svojim posetom zadnjo operno predstavo »Daliborja« ter prisostoval v nedeljo zvečer reprizi < Iovekarjevih »L e g i o n a r j e v« od začetka do konca predstave. — Zakonska predloga glede lekarn, ki je bila že dalje časa napovedana, je v današnji seji di šla državni zbornici. V tem predlogu se ne nahaja več določba, da se mora lekarna, ki se proda »med živimi«, oblastveno ceniti. Nove apoteke se smejo tudi po tem načrtu osnovati samo po inicijativi farmacevtov; takisto se oddaja lekarskih koncesij ne razpisuje več Kdor hoče dobiti koncesijo za novo lekarno, mora dokazati, da je po končanih farmacevtiških Študijah najmanj deset let prakticiral v kaki lekarni, ako se pa hoče prevzeti cbstojeČa lekarna, zadostuje že petletna praksa. Koncesija za lekar-sko obrt se sme dati samo, ako se nahaja v dotični občini, kjer se ima ustanoviti lekarna, ali v bližnji okolici kak zdravnik, razven tega pa se je treba še tudi ozirati na potrebe prebivalstva Ako bi se z ustanovitvijo nove lekarne lahko gmotno unčile druge že obstoječe apoteke, se ima prošnja za podelitev koncesije zavrniti. Pri podelitvi koncesije mora lekarna plačati takso, ki se določi v razmerju s prebivalstvom, kjer je nastanjena lekarna, v znesku od 500 do 4000 K. Za lekarne se tudi določa nedeljski počitek, ki se ima uvesti povsodi v sporazumljeniu z vlado, z gremijem in trgovsko in obrtno zbornico. Ako se v krajih, kjer je imel zdravnik svojo domačo lekarno, ustanovi javna apoteka, mora lekarnar prevzeti ves farmacevtski material od zdravnika. Diplomirani živinozdravniki smejo imeti za svojo prakso lastno domaČo le karno. Posebne*lekarne smejo imeti le zdravilni in humanitarni zavodi in bolniške blagajne. Prestopki te postave, v kolikor se ne tičejo kazenskega zakona, se kaznujejo le z denarnimi globami, ki se samo v siučaju neizterljivosti spremene v zapor. — „Koroški Slovenci". V včerajšnji članek pod tem naslovom sta se vrinili dve tiskovni pomoti Na 1. strani v 5. razpredelku je čitati: To je vse drugače med Nemei. ki postanejo zares neumei (mesto: mučenci). Če niso zmožni itd.« Na 2. strani pa ?e čitati: ». . . naš m koroškim bratom krivični jarem, ki jih tlači in žuli, odvzame, da ne bodo prisiljeni misliti, da njim ni dcuzega namenjeno itd«. — i,Slovensko planinsko društvo" opozarja svoje Člane in prijatelje na svoj prvi letošnji druž binski večer, ki se vrši jutri, 25 t. m. zvečer v »Narodnem domu« ob predavanju g. župana Ivana Hribarja, ki poda črtioe o svojem letošnjem potovanju po Rusiji. — Telovadno društvo sSo-fcol* V Idriji priredi v soboto, 28. t. m., v novih čitalničnih prostorih plesni venček. Z*č*tek oh 8 uri zvečer. Vstopnina za člane 40 h, za nečlane 60 h. — - Iz Vranskega. Častni di plorn je slovesno izročil občinski odbor svojemu za narod in občinsko gospodarstvo velezasluŽnemu žu panu in častnemu občanu gospodu Simonu Osetu. Mnogo let naj Bog ohrani našega vrlega slavljen c* kot boritelja za narod slovenski ia pravice svojih občanov! Občinski odbor. — Roparski napad. Vinska trgovca Jernej in Fran Vrhovnik iz Mengeša sta se 10. t. m. zvečer peljala s posestnikom Martinom > »v-nikom iz Pisec v Brežice. Nakrat sta j h napadla dva neznana lopova z odprtimi nožmi in se hotela dvi gniti na voz. Ker pa je eden vinskih trgovcev imel revolver, se je posre čilo napadalce pregnati. Stvar se je naznanila orožništvu v Brežcah in po vsestranskih poizvedbah se je posrečilo orožniškemu stražmeštru Mateju Fiiipiču v Brežicsh izslediti zločince. Dognalo se je. da sta roparski napad izvršila Štefan Sttfančič s Hrvatske in Zivič z Globokega. Orož ništvo ju je prijelo in jih izročilo sodišfiu v Brežicah. — Dr. Jezurum oproščen. Veliko senzacijo je obudila lani v Trstu obdolžitev, da je zdravnik rešilne postaje dr. EUo Jezuriira izvršil pri svojem poklicu nenravno nasilje. Tržaško deželno sodišče ga je sicer oprostilo budodelstva, obsodilo pa ga je zaradi prestopka zoper nravnost v dvomesečni zapor. Kasacijsko sodišče }>a ga je popolnoma ojjrostiJo — Celjsko porotno sodi« 4če je obsodilo včeraj .*>1 letnega Avgusta K o ru na v Hletno ječo, ker je kradel iz navade po trboveljski okolici. Nadalje je stal pred porotniki 271ctni pekovski pomočnik Karol P lesnik, ki je v celjski okolici izvršil štiri prav drzne rope. Obsojen je bil v 12-letno ječo. — Tržaško policijsko ravnateljstvo je ovadilo delavska voditelji Pitton?ja in Olivo zaradi raz-žaljenja veličanstva, zakrivljenega na javnih shodih. — Stenski koledar za leto 1904 z običajnimi pr-pomnjanu 0 kolkovini in poštnimi oredpisi je izdal trgovec g. Jernej Bahovec v Ljubljani. Cena 40 v, po pošti 50 v. — „Vojaški pretep v Šiški". Pretep, pri katerem |e bil vojak Franc R ;th ranjen s topni-carskim nožtm, se ni vršil v gostilni, ki jo ima g. Franzot v najemu, nego drugod — Z nožem v oko sunjen. Valentin Košar, 30 let star, posestnikov sin iz Jdtrš, občina Jezica, je bil v nedeljo ponoči pri pretepu s fanti ranjen z doI< m v levo oko in v desno roko. Oko mu je izteklo. Bil je pripeljan v deželno bolnico. — Nezgoda pri škofovih zavodih. Kočar Alojzij N jvak, 30 let star, stanujoč v Tacnu št. 25, je padel včeraj pri zgradbi škofovih zavodov z cdra kikth 9 metrov globoko in se na glavi in na desni roki tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. — V Ameriko se j? odpeljalo flan.es ponoči z južnega kolodvora 42 izseljencev — Iz Amerike je prišlo včeraj zvečer in danes zjutraj 83 oseb Pn-šleci so većinom i s Kranjskega. — Iz VVestfalskega se je pripeljalo danes v Ljubljan j 150 delavcev, ki so odtod odpotovali domov. — Izgubljene reči. Avskul-tant F. G je izgubil danes ponoči na poli po Wo;fov;h ulicah, Kongresnem tr^u, Židovskih ulicah, Bregu in Krakovskem nasipu do Trnovega jekleno žepno uro in srobrno vtrižico. — Hrvatske vesti. D e putacija pri banici. Včeraj ie bila pri bauici Lili Pejacsevich deputacija odbora dež. ženskega društva in jo prosila, naj prevzame namesto odstopivše grofice K h u e n-Hedervarv predaedništvo. Banica je prošnji ugodila. — Nemo 1 o -letno deklico so privedli te dni v osječko dež. bolnico. Deklica, ki so jo našli v nekem gozdu, je duševno in telesno popolnom i zdrava, si ši dobro in odgovarja pismeno na v hrvatskem, nemškem, madjar-skem, italijanskem in francoskem jeziku stivljena vprašanja; samo svojega priimka ne v< povedati Le toliko so zvedeli, da nim* stanšev in da je obiskovala šolo na Reki. — Raz okno svojega stanovanja je skočil v Banjaluki tamošnji viš,i realki dodeljeni ravnatelj trgovske šole, Jurij Babic, in se tako poškodoval, da najbrž ne bo več okreval. Babic ima kroničao želodčno bolezen, in t» ga je najbrž gnalo v smrt. — Grozna nesreča. HI apcu Čiru Kuzmanoviću sta so splašila pri nekem klancu konja, ko je peljal Ružo Kovačeviftevo in njeno hčerko Leposavo v Novi Sad. Lopo-sava je takoj padla z voza in se neznatno poškodovala. Med tem je pa hlap t c pognal konja med dva brzo« javna droga, da bi ju ustavil. En drog se je takoj prelomil in se za-picit Ruži v trebuh, dočim je drugi dreg padel na hlapca, in mu prebil črepmjo io zomil hrbtenico. Hlapec je kmalu nato urmi, nesrečna mati se pa b;ri s amrtjo. — Javni s k u p č š i n i se boJeta vrš;ii 26. t. m. v Požegi in Mitrovici. — Papež — protivnik giagolico. Lastnik in urednik »Agramer TszbUttac, ki se je več dni mudil v Italiji, poroča, da je Pij X odločen nasprotnik slovenskega bog< siuzja n da ne bo podpiral »lov. glagoliee. — Proti-srbske demonstracije so se vršile predvčeran;im v hrvatskem gledališču v Zagrebu ob priliki vpri-zoritve Nuš ćavega »Koala od Slmi-berije«. — Priznanje istrskim poslancem. Slovenski in hrvatski dijaki z Iiire poslali so z Dunaj* slovenskim in hrvatskm po-slaposi v istrskem deželnem zboru priznanico za njihov junaški nastop v zadnjem zascdan.u. — Novi katoliški list v Zadru. »Narodni list« poroča, da namerava nadskjt Dvornik z novim letom pričeti izdajati »čisto katoliški« list v Zadru. — Javno knjižnico so otvorit te dni v Sjcurju v Dalmaciji, pr.d-včeranjun pa se jo vršilo i o h tov o so prinesli v svečanu t. |. ne-zavestno v bolnico v Salt Lake C ty, Utah., kjer je spala 47 dni. Po pre teku tega Časa se je prebudila, a kmalu nato zopet zaspala iu v spanju umrla — Uho za 5000 dolar-j e v. Neki a ilijonar, ki je zgub;l eno nhv>, ponuja po posredovanju dr. Nel dena 5000 dolarjev onemu, ki mu da svoje uho. — Prav po amerikansko. Pri zborovanju dobrodelnih organizacij je poročal pref. E i w o o d iz Kolumbije, Mo., da bo tam ntki bolnici, ki je v hipni blaznosti ugriznila uradnika, poruvsii — vse zobe. * Najnovejše novice. — Smrt pod snegom. Asisteutje dunajske klinike dr. L o \v e n b a c h, dr. Krnu se in dr. Schuler so sli na skijih Čez Rax. Prva dva sta zašla na snežno plast, ki seje utrgala ter zdrknila ž njima v prepad. Dr. Krause se je izkopal izpod snega, dr. Lowenbftcha pa se do danes niso mogli izkopali iz snežene plasti, ki je 40 m dolga, 10 m široka in 5 m visoka. — Hude viharje so imeli pretečeno soboto po Nemškem in Angleškem. Vihar je napravil veliko škode na brzojavih in hišah. Na Angleškem so padajoči dimniki ubili 10 oseb. — Nesreča v rudniku. V Cornevilleju v Ameriki je nastala v ludniku eksplozija ter ubila 15 rudarjev. — Zgorela je tovarn a 1J u n z e 1 v P o ž u n u. Škoda znaša :>00.000 K. — 64.500 mark j e p o-neveril neki uradnik pri kmetijski banki v Poznanju. Pri njeni so dobili samo še 18.000 mark. -—Umora sv o j e žene sumljiv. V Milanu so zaprli veleindustnjVa Alojzija de Medici in njegovo sobarica Posctti, ker sta na sunili, da sta zastrupila Medicijevo ženo. — 35 italijanskih del a v-eev je zgorelo v Lillvju v Ameriki. Delali so pri železnici ter spali v skupni leseni baraki, ki je imela le eua vrata. — Zaradi nečistosti obsojen duhovnik. K rž eansko-.su-eialni vodja L. Felicetti je bil v Roveredn zaradi nečistosti obsojen na šest mesecev ječe. — Vlak je povozil blizu llauovra neko '.Hetno deklico in njeucga 1-lletuega brata. — L* m r 1 je na Dunaju perzijski generalni konzul J. Kotli. * Ulom v — kaznilnico. V kaznilnico v Lichtenburgu pri Prt t-tinu so viomili ponoči Latje ter iz-ropah kazniinično cerkev. »Delali« so tako spretno, da jih pred cerkvenimi vrati stoječi stražnik ni slišal niti videl. Gotovo so bili nekdanji prebivalci v kaznilnici, ker so jim Dile vse razmero tako dobro znane. * 25 milijonov kron za — ognjenifc. Sloveči vulkan Po-pokatepetl v Mehiki baje že kupil ameriški milijonar Rockefcller za 25 mil. kron. Rockefelier namerava vzdigniti ia ugaslega ognjenika neizmerne zaloge žvepla. Votlina vrh gore je 1575 čevljev široka in 1300 Čevljev globoka. V tem orjaškem žrelu je toliko žvepla, da ga cenijo na eno milijardo centov. Ker velja meterski cent žvepla 200 kron, napravil bo Rockefelier lepo kupčijo. Doseti&j jo mi lastnik ognjenika me-hikanski general Ochoa. Podarila mu ga je republika za njegove zasluge v vojni zoper Francoze. Ochoa je vzdigai že nekaj let žveplo iz žrela ter postal eden najbogutejš h mož v dežeii. Toda dosedanje priprave za to so bile pomanjkljive. Rockefelier pa napravi stroje, vzii-galmce, žeiezmco ud. Stroški za te priprave so proračunjeni na 4 milijone kron. * O preveliki bojazni pred prehžajenjern piše sanitetni svet iiik dr. Ku=ter: »Naravnost strašno škodo provzroča strah pred prehtajenjem. Zdravniki so bi pač BpioŠno na jasnam o tem, da močno prehiajenje vsled motenega Krvnega obtoka daje priseljenim bacilom ugodna tla za razvijanje. Toda prehiajenje je potem vendarle samo vzrok za priložnost, kaplja, ki lahko provzroči, da voda v kozarcu prekipi, ni pa pravi vzrok. Razun tega se gro pri tem vendar samo za prave, dolgo trajna prehiajenje, ne pa za mimo gredoče temperaturne razlike* Nikakor ne m.re nastopiti prehiajenje, ako se n.pr. odpro v električnem vozu ali na vlaku nasprotna vrata. In vendar poznajo ljudje v nekaterih mestih celo tak strah ter rajši požirajo smradljtv in z bacili napolnjen zrak v zaprtem vozu. Pri vsem tem je najbolj opasno, ker se ljudje od mladosti omehkužijo, da čutijo odrasli za svojo dolžnost, se boječe izogiba'i zraku, svetlobi in vodi, češ, tudi pri umivanju se človek lahko prehladi. S tem se odtegne temeljnemu pogoju /.a zdravo in krepko rast telesa; hira in vene kakor rastlina, ki nima dovolj luči, zraka in vode. Književnost. — B. Marinovo „Risanje V ljudski šola"- C41edc metode risarskega pouka v ljudski šoli pripravlja se že nekaj let velik prevrat. Strokovnjaki in šolniki soglašajo v tem, da se z risanjem, kakor se je dosle izvečine poučevalo po avstrijskih šolah, ne doseže zaželjeni smoter, kajti [otroci ne pridejo skoraj nikdar do tega, da bi znali po naravi kaj risati, četudi so v soli izdelali kaj lične in natančne risbe. Poglavitni vzrok teli malo povoljnih uspehov, ki niso v ni kakem pravem razmerju s časom in trudom, ki ga obrnejo učenci in učitelj v ta učni predmet, je pač dosedanja linearna metoda, ki sili otroke risati stvari, do katerih nimajo zanimanja in veselja, namreč geometrijske oblike. Dasi so učitelji že dolgo prjepričani o malo-vrednosti take, duševnost otroško popolnem prezirajoče metode, vendar si niso mogli pomagati, zakaj sami se večinoma niso učili risati po drugačnem, boljšem načinu, praktičnega navodila v to Bvrho pa dosihmal tudi niso imeli na razpolago. Tako navodilo pa je sedaj zagledalo beli dan. To je „Risanje v ljudski soli", katero je izdal c. kr. vadnični učitelj J. Marin v Maribora, priznau strokovnjak v risarskem pouku. Marinovo „Risanje" obsega dva dela. Prvi del (besedilo) ima v predgovoru zgodovinsko črtico o risanju v ljudski soli, razpravlja dalje smoter in nalogo risarskeg pouka in podaja za tem vobče praktične migljaje za prostoročno risanje. Vendar moramo tu pri pomniti, da risarsko orodje, kakršno našteva g. pisatelj na st. 14 svojega ..Kisanja", bodo mogli omisliti in ga rabiti le premožnejši učenci više orga-nizovauiu šol, v tem ko bodo morali učenci naših eno- dvo- in trirazrednic izhajati brez risarske deske, šestila, trikotnika in presojnega papirja. Najbolj pa bodo učiteljem ugajale učne slike kot dober kažipot, kako navajati učence, da se naučijo risati po naravi. Tudi perspektivno risanje je tu razloženo kaj nazorno in lahko umljivo. Drugi del je zbirka risb. Na 34 listih je poleg (,»1 predvaj nad 400 „življenakih oblik- in 68 ornamentov. Vse risbe so enostavno, pa prav lično iz-delaue. Učiteljem, zanimajočim se za napredek risarskega pouka, ki je za estetiško izobrazbo velikega pomeua, bode ta zbirka gotovo dobro došla, j ker jim bo nudila priliko, seznaniti se j z najnovejšo strujo tega učnega pred-j meta. Priporočajoč to res praktično j delo vsakemu učitelju, izrazimo le željo, da g. izdajatelj poskrbi v kratkem tudi za navodilo v slovenskem jeziku. Zbirka risb stane z navodilom vred 4 K in je v samozaložbi g. izdajatelja. Telefonska in brzojavna poročila. Trst 24. novembra. „Piccolo" naznanja, da hočs škofijstvo tudi iz cerkve sv. Antona novega odpraviti slovenske propovedi. Dunaj 24. novembra. V da našnji seji poslanske zbornice jo trajalo čitanje nujaih predla gov ter interpelacij celi dve uri. Nemški nacicnalci so med drugim vloždi tudi predlog, naj se Češka razdeli na dva dela Potem je zbornica nadaljevala razpravo o vladnem programu. Dr. Kramar je ostro in uničujoče kritikova! Korborjev sistem ia njegove izjavo ter dejal, da sta češki notranji uradni jezikin češko vseučilišče na Mo-ravskem predpogoja za vsako po razumljen je z Nemci Dokler Nemci teh pogojev n sprejmejo, se Cehi o porazom ljenju sploh nečejo niti pogajati in bodo nadaljevali začeto vojno. Gcvorii je potem grof Dzieduszycki, nakar je prišel do besede dr. P loj. Budimpešta 24. novembra. Po dolgi formalni debati in po ostrem konfliktu, ki je nastal zaradi tega, ker je Ugron očital predsedniku pristranost, je zbornica začela razpravo o rekrutnem zakonu Domobranski minister Nyiri je v tej debati ostro prijemal opozicijo. Budimpešta 24. novembra. Tekom današnje seje poslanske zbornice namerava predsedoik po- staviti volitev delegacije na dnevni r ejd. Jutri hoče vlada poskusiti svojo siečo s tem, da bo imel parlament vsak dan po 10 do 12 ur trajajoče seje. Forman proti nahodu na klinikah preizkusen, zdravniki so ga večkrat označili kot naravnost idealni pripomoček proti nahodu ! Uspeh čudovit. in n ima priložnosti z zdatmrni sprehodi in negovanjem Sporta dovoljno vzdrževati delavnost t rgarov spod njega telesa, temu priporočamo staroalav-nega .,Rogačana*k, ki je zato neobhodno potrebno nad >meaiilo. „Tem pe 1 - v relec" zvinom in , S ty ri a-vrelec" sam. Pospešuje apetit, prebavo in pretvarjanje snovi Kiior mnogo sedi * k.l*St;?«-3l,*6 j it Ji liliji« Mi*llUII- ■tiasinn mo £.i\ /.<* i le *• je pridobila tekom več kakor 20 let najboljši gias kot dietetično sredstvo. Vpliva točno in zanesljivo pri različnih nerednustih prenavljanja, pri želodčnih nadlogah, pri napravijauju kioline, pri riganju itd., tako da ie kot izpričano domače zdravilo jako razširjena in čislana Da tako izborno vpliva, zato se ima zahvaliti racijonalnemu skladu, in nebrojna priznanja dokazujejo, kako priljubljenost si je pridobila Schaumannova sol za želodec. ALBOFERIN redilno in krepilno sredstvo. Red: kri, jači živca, pospešuje slast do jedi. liSiftii'bio ;u'i-'i.i':!'»'ii:>: Otll'eni y.«srm kiiki sj« prlptrttajo aa slabo krvne in prebolele ljudi in slabotne otroke Na prodaj po vseh lekarnah in di\gerjah, kot prašek IGO gr K 5 —, v tabletah 100 kosov K 1 50 in v čokoladnih tabletah 100 kosov K 180 1*»* I«* il h j i* iiii1uh£ zi* otrok«-. (2998 - 3j Vprašaj te n%oJ«'su /ti rai iiik;«. ijorzna poročila Ljubljanska (v'$ditna banka" v Ljubljani. Oradni kurzi dunaj. borze 23. novembra 1903- Naložbeni |»c&]>irti. j DeD t r Blago majovs renta . . . 100 45 100 "65 t*2°/, srebrna renta . . . 100 30 100 50 IVt sveti*, kronska renta . 100-40 100 60 t=/o u slata g 12055 12 J 75 i- a oe. aa fiel. p. 0 100 65 —'— '.; /'.kv od reta 1854 . ■ . 169 173 - „ 1980»/» • - 186 - 187 50 „ 1^64 . . 26H - 272 - timtoa. . .... 164 75 165 75 *trwl\. kred. I. onnuiie 294 299 - rr t h ji- si i 288- 292 50 fyr*5ke l^p. banke . •266 - 271 — hrh ko 3 toj. 100" - 90 9H-- »urfcr.iJ . . . 146 - 147 čiieilika sreCks 18 90 19'9fJ Sriiditno m . . - 473 - 482- -'r.omoake s . - 82- 87- irakovoke , . - 80 83 bjubljan&ke t . . ivatr. red. križa » » • ■ 72 -b'S 25 75 60 54 25 26 65 2765 Sadolfove v , . HO 50 68 - jaicbar&ke . . . 79- 82- Oooftfrin kern. m , . . 5f 0 - 610 - IVlaltf, ^'ožne žeiezoice • . . 8&60 87 50 i)ržavne "elezcico .... 666 50 667-50 ivHtro-ijrjs^e bančne dol. 1615 - 1625 1 • str. kreditne banke . . 673 50 674-60 745 - 74fv— Ž gnostenake , SrU 50 25:v— cfomogokop v Mosta (Brirs) 691 — 697 - ^Iptnake moiitao .... 399 - šutir— Praska *?cioz. ind. dr. . . 184n - 1856 - 47650 477.50 rrbovoijbke prem. drjSbo. 890 - 394 - ^vstr. orožne tovr. družbe 376 - 377 — Oo^ke t'Udfeorno dm5be , 145- 149- 0. kr. ceftin ,..... 1135 11-39 1906 19*08 no marko ....... 2394 24 04 3overeigns ...... 23-42 23 61 Bdarke........ 117.12 11732 Laški bankovci. .... 9520 95-40 imb:H ...... 26215 8t&?6 484 6 — Žitne ceno v Budimpešti. doe 23. novembra 1903. ITe t »m i rs Pšenica za maj . . . za 60 kg K 7*70 Rž „ maj . . . n 50 n ■ Koruza „ maj 1904 . . 60 „ a Ovea || maj . . . „ 60 „ , ■MMHr« 2Vt vin, ceneeje. 6 69 622 650 Darila. Dijaški kuhinji v Kranju sodomi'od l.spt-do 15 novembra 190) sledeči 'darovi in prispevki: N. iz M. 20 K, župnik Jernej Ra-moveS v Poljanah 40 K, občina Škofja|Loka 20 K, župnite I. ČebaSek na Trati 10 K, po prof. dr Kropivniku 9 K, darovali bo: Ant. Gabrijelčič, posestnik na Brezjah 5 K, Ant. Grundner, c. kr. davkar, Hi jk > Pcteroe!, C kr. davčni pr stav in Rid:voj Predahč. vsi iz Radovljice po 1 K; Janez Pristave, župan in posestnife na Črnivcu 1 K., Štefan Kljun i« Ljubljane 5 K, -venca' ). notar Ant. Šlamberger iz Kranja 21 K. Fran Krek župnik iz Vranje peči 20 K. profesorski kolegij za oktobar 12 K, pri fipevki mešcano/ 4H7-80 K, dr. Aut. Arku v Škotji Loki 10:K, Feri 6 K, Stefim R'jjo^k, rač. olicijal v Gradcu h K, (iilbert Fucha v Kokri 20 K, Viljem Polak, inženir v Tržiču 30 K, Janez Teran, žapnik v Ljubnem 4 K, Al Staro, župnik v pok. v Ljubljani 3 K, Iga. Zupane, župnik v Prelo^jah 5 K, lv. Soukup, župnik v Stari Oseiici 5 K, Fran Peterim, okr. sodn v Kranj3lu gori 10 K Fr. Žužek, nadinženir v Ljabljani O K, Ant. Golob.č, župnik v Cerkljan 10 K, Fr. Ofcor-novec. župnik v DražgjSah G K, Fr. Koš melj, župan v Ž.leznikih 4 K, Janez Piaj-far, župni Ui»rav. v Javorjah 10 K Frančiška KeržiČ, poie-itnica v Trbojah 10 K, županstvo Jesenice 3» K, županstvo Križe pri Tržiču 8 K Iv Krst. Trpin, župnik v Mošnjah 2 K. Fr Porenta, župnik v Križah 10 K: Ant. Kocijančič, župnik v Gjjzdu 2 K, Ant. Treven posestni* na Jesenicah 10 K, županstvo Šmčur 10 K, kaz zadevaj. Stirn proti Jate. Prosen u, posestniku v Čirčičah, plača prva 10 K (po sodn adj. Mladiču«, prostovoljno plačana gljba v kaz zadevi Mih Demšar proti Barbi Lotr»č iz Hudega-laza p)ača slednja 10 K. (po sodn. adj. b. iJežku v 8kof)iLokl ), dr.Avg. Mavr v Cerkljah 10 K. Fr Rajče«ič, žu^n'k v Grahovem 5 K,|Mib Rjpret (podjetje pl. Ceccm) iz B ,h. Bistrice ti K po upravn. Gorenjca 'j adjunkt lv. Mladič iz Postojne 2o K. pi'ufd sorski kolegij z t novjmDer 14 K. N. N. iz Kranja 5 K, isti za ,.bjlj3o oliko dijakov'-2 K, okr sodnic Iv Pogačnik v Kranju 2i K, pri8f)evki rx.eščanov za november o9 30 K dekau_ Fr. Kummer iz Stareloke J4 K, dr Elv. Šavnik za sept. okt nov. 18 K, U. ŠKrjunc. žu['ij|iv v Vrem&h 0 K, za tri stavke b 60 K, (po adi Sehškarja) JJar ja Jelo*čan, posestnica iz Stareloke 4 K: župnik V. Al jančič iz D brave 5 K gosteč iz Kota 5 K. Za prejete dur-ve se i.; hvaljuje odbor dijaške kuhinje najt pleje Z.jedno pa prosi Vd-3 podpornike, naj rnu naki »nijo oDiio da-rjv ; stroški za hrano znašajo namrtč na teden povprečno 150 K. Odboru je le tedaj mogoče zadostiti vsem prosilcem, če ga izdatno podpirajo prijatelji mladine. Zato ponavlja še enkrat svoj ) prošnjo, trdno upajoč, da ne ostane neuslišana. Meteorologicno poročilo. . r Stanje g P > oas i baro-: 5 > ž S metra Eg i van;a _ ____ i S b Vptovi NehK,- 33. 9. zv. 2. pop. 743 6; 4 2.81. szahod jasno "45 2 3 0 ol s vzhod j jasrse 713 0 10 8 -r jza-ioo pol.oblač. Srednja včerajšnja temperatara: 4*9. lormale: 1*9*. vi > r ca v 24 urah : 0 0 ^(r. V slovenskih (-ežeUh novovp*-Ij tni zavarovalni zavod sprejme spretne t3<.: O) zastopnike (ikviziterje) v mestih in na d^žeK Ponudbe ped nas'ovon : nNovi zavod" na opravništvo »S Narooa«. Preklic! Podpisala prekiicajem vse i e-spodebne obdoli tve. ki sem jih izrekla o s Jernej Lifiovšeku ter cbžalujeun. da snu ga ž nj^riii iahla V Ši5k), dne 23. novembra 1903. 0072) Marija Zupančič. France Šircslj, pesestaik v Pšjavcahf ima vtliho i3jvi—i) iepih, dorastenih na prodaj po ugodnih c^nah* V*č se izve pri lastniku. .c30«l— Ij 17 »Pariz 1900: Najvišje odlikovanje „Grand Prii". Tovarna za fine likerje punšne esence %p sadne sokove E. Liciitvvitz k Cie. v. iu kr. dvor. tlolmvilelji Opatra, Avstr, Šlezija, podruž- Bordeaux priporočajo : Ai^riot Ur unly, alaa, žitni kuniiuo-(•■i', Kckau 00, Cliurtreuae, meuiDki liker, jaueie-veo, QmM a la Vumlle, OlrltM, ( ur.i>;ao triple s-i-., Mocoii. Pepjieruiint, Skeri llrandy, Vaiiile lOUort'đohen, Cura^acau blanche triple sec, Chi-I1U18 triple aec, Horilalux-puii4, ruski (Arak) puuš-ereme, Atiuuua-puiu' 1'voa ir.u,. konjaka, jama-ika-ruma, »ugleikega iu aint-riđke>v* \Vhiakyja itd. Na prodaj t naši zalogi na Dunaju, 1 , Urnimi sli a**« m v boljših špecerijskih in Uelikateauih traoTinah. Ravnokar je Izšel: lenski koledar za leto 1904. Cena 4© vin., po poŠti so vin. Pro-daja ga založnik (3070—1) Jernej Bahovec, v Ljubljani, Sv. Petra cesta Štev. 2 Ledenico vso iz hrastovega lesa iu v najboljšem .stanu proda Franc Jat*C, posestnik v Medvodah. (3055 - 2) Deško posteljno perje razpošiljam na polzkušnjo po 8, 15 in 20 gld. za 5 kg. To perje je od belih gosi 2 IZZ^ in skubljeno. J. Sachsl, Lužan štev. 60, Češko. Izurjena kolektatttittja se sprejme takoj v večjem kr*jn »'a deželi. V č v mestni posredovalnici za delo in službe, Mestni trg št. 27. Mul in boa •; L ir lan rderi se po ceni proda. Vpraša se pri B. Heliel, Rade-ckega cesta št. 1, L nadstr. (3054 Trgovski pomočnik 23 let &Ur, vojaščine prest, špecerist in železmnir, zmožen voditi glavno Halogo t b ka, želi sedanjo s'užbo v 6 tem h zamenjati. Kdo I povo 1 ^ra\nidtvo »Si. Naroda«. (3C53- 2 Izvrstna fina (u_2'9) vina v buteljah «S«>lonato ali Donatu-) ne dvomno dokazujejo. Ta rodbina je b v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. ([Direktni vozovi I. in II. razreda Trst Monakovo.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni lriaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. unS m po-pciudne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Izubijano juž. \oh I?cga is Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Monakovo. j Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr. 1S1, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak, (di-•ektni vozovi I. ia II. razreda Monakovo-Trst), — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz I Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Lipsko Prago (direktni vozovi I. in II razr.), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Stejr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor, Pontabel. — Ob 4, uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega. Inomosta, Fran-zenstesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Smo-hera, Celovca, Pontabla Crez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. — Proga is Novega meita in jZečevja. Osobni vlaki: Ob8. uri 44mzj. iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta KoCevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. I- Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Zaznnik Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. kri o m popoludne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoCi samo ob nedeljah in (praznikih, samo oktobra. — Prihod 7 Ljubljano drž. kol. U Kamnika. Mešani vlaki : Ob k. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m doDoladne. ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 56 m zvečer Isamo ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 mm. pred krajevnim časom v Ljubljani. (1719J Najnovejše blago za damska oblačila in modni barhenti se v vseh kakovostih In največji izbiri prodajajo najceneje pri J. GROBELNIK-U Ljubljana Pred Škofijo I. — Mestni trg 20. Vzorci se na zahtevanje pošiljajo franko na vse strani. (2487—19) AVGUST REPIC Nodar 48 Ljubljana« Kolezijske ulice IS (v Trnovem) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne par sode -gn po d mJ n I xJ11* rrnah. Prodaja stare vinske sode. Mične za bluze v veliki izberi priporoča Alojzij Persche Pred škofijo 21. \ Tovarna in prodaja oljnatih t barv, flrneža in lakov. —*| Električni obrat. £+— U Mano*-liano Brata Eberl 1842. i Prodajalna in komptoar: Miklošičeva cesta št. 6. Delavnica: Igriške ulice št. 8. Pleskarska mojstra c. kr. drž. Ia e. kr. prtv. jož. želez. Slikarja napisov. Stavblnska in pohištvena pleskarja. Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje. Zaloara čoplčev za pleskarje, slikarje In zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd. Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo Bred st v o za likanje šotnih tal pod imenom „Repidol'. Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in ca deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. Suknenih ostankov veliko v zalogi. Za jesensko in f zimsko sezeno se priporoča trgovina s suknenim, s platnenim in z manufakturnim blagom HUGO IHL i xxxi Ljubjanlxxx y r Spitalskih ulicah it. 4. I Vzorci na zahtevanje poštnine prosto Dragotš Fqc ta (j e ta r zaloga pohištva mizarske zadruge v St. Vidu j - j>rl Zr_ij-u."bl3«j=Ll mmm Ljubljana Gradišče *t- 5. i-- K.:il J liilliliitil.lt li.li!liiillt.0 kr. A. Aškerc; Izlet v Carigrad, brofi. a '20 kr. Tnrgenjcv: Otoi ln sinovi. Roman, bro&irau a 50 kr. — Štiri novele, bros. a 20 kr. Benefi- rfebizsky; Blodne duše. Iv luau, broćiran a 70 kr. Lefebvre: Pariz v Ameriki, broširan a 50 kr. Stat nominis umbra: Časnikarstvo in naii časniki, broširano k 40 kr Jeli nek: Ukrajinske dame, Povest broširana k 15 kr. Hale v«! Dnevnik, broširan a i , kr. — ***ne pripovedke, broširane k 40 kr. — Dve povesti, bros. k 25 kr. Thenriet: t7ndine>. Povest, broš. k 20 kr. A. Trstenjak: Slovansko gleda lisoe, broširan izvod a 1 gld. Jurčič: Lističi, bros. k 15 kr. — Gregorčičevim kritikom, bros. k 30 kr. Avstrijski patrijot: „Farteiwesen der Slaven*', broširano k 50 kr. Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, priliko In roki. Prej 50 kr., sedaj hutoo ;*o u r*. JfcjT Sprejemam tndi naročila na vse modne žurnale, vse domače ln tuje časnike ter knjige. na Največji vspeh sedanjosti! (2976-4) Zamgarnske obleke, gladke in črtaste x Angleške še vio t-obleke v modnih barvah Pine jaquet-obleke x X X X X X Najfinejše obleke z vsednjlmi suknjami Angleški modni nlsterjl x x X X X Tini double-ulsterji. tenis os i vi x X X Črne mandarin-zimske suknje x x x Havelok iz velblodje dlake, rujav ali siv Obleke in ulsterjl za dečke x x x X Otroški kostumi v različnih barvah x Fine modne hlače, gorke in črtaste x Kožuhi za mesto in potovanje, mikado, Dunaju. Obenem si usojamo čast. p. n Prosimo, da odslej svoje nadaljne x x x x x x x x X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X I9, 11 11 11 11 11 11 11 to-— *©•— !©•— !©•— !©•— f*50 «'50 J^j*jl3lj€k*xie, :LVIe>»t*xi trge xxx Črni moderni damski paletoti s kočij aš ki m ovratnikom XXX Črni in sivi oibellnovi paletoti s kočij aš ki m ovratnikom Paletoti iz angleškega modnega blaga z ovratnikom ali brez njega x x x x x x x x Najfinejši damski paletoti s sto la-fasono xxx Črni damski ovratniki, batlrani Najfinejši double-ovratnikl s stol a.fatono x x x x x Damskt modni kostumi x x x x x Zimske jopice, podložene x x x x x Elegantni otroški plašči XXX Dekliške jopice v vseh barvah X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X Jfapamacsija l flondi Modri podvlecenl ovratniki z rdečo kapuco v največji izberi po čudovito nizkih cenah. Naročila po meri se najelegantneje in najhitreje izvrše na ' °^J9ufi-em v,Lud«° i«w,\d>."l1- Januvarjem 1904 opustimo svojo podružnico na Resljevi cesti, potrebščine nabavljate v glavni trgovini na Mestnem trgu 5, kjer se sprejemajo tudi vsa naročila Z velespoStovanjem Oroslav Bernatović, poslovodja. 'Gospodična bi rada menjavala pisma s slovenskimi gospicami. Nasiov: ,Mlvta». poste reetonte Tergesteo, Trtt. (3069) Najtopleje se priporoča dobro znani zdravi in lečilni liker 3(»aiterjev ze ki ga pristnega prodajajo nastopne tvrdke: (2836-10) Viktor Cantoni, A. Lilleg, Jos. Murnik, Ivan Perdan, Karol Planinšek, A. Šarabon, A. Stacul, M. E. Supan, F. Terdina in pa edini izdelovalec J. Klauer. Ivan Jebačin, Josip Jebačin, M. Kastner, Ant. Korbar, Josip Kordin, Peter Lassnifc, m i i m Vi i se sedaj izdeluje in prodaja v Švici. Pismo v Švico 25 vin. Fischer & Buzek 36dlstrasse št. 44. (2969-4) Curih. m i i 1 r 1 I strijansko tod domačega pridelka prodaja lastnik vinogradov Anton Paoluzzi Cittanova« Istrija. Cene franko na postajo v Trst: Beli pinot . . . . * . . a 17 gld. Črni teran..... „14 Vino, belo, iz več vrst grozdja...... „13 Ravno tako imam na razpolago vinsko žganje. Tistemu, ki dokaže, da moje vino ni popolnoma naravno, plačam 2000 K. 2821-11 Vzorce pošiljam zaatonj. U založbi Z. Schwentnerja v V JLjubljani je pravkar ijjr/o 1 j i} naših krajev" spisala 2oft\a Jfvedroua Cena broj. 2 Jf 50 h, po pošti 2 60 h. Znana pisateljica je s to Zbirko črtic in povesti dokazala, kako bistro je opazovala in preštudirala našega kmeta, cegar enostranski verski in drugi na-jo ri tako često pridejo v trpko nasprotje 3 nabori moderno izobraženega človeka, ki /e tudi ijšel i3 njegove srede. Ji^ed vrsticami je precej satire in sarkazma. Zanimivo be-rivo! Elegantna oprema I Angeljnovo milo Jttar zeljsko (belo) milo. t aaamico (978 - 67) sta najbolj koristni steditei mili za hišno rabo! =^.-.....—.....- .- Dobivate Ju po špecerijskih prodajalnicah. Tovarna mila Pavel Seemann Ljubljana. ff LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" Akcijski kapital K 1,000.000- Kupuje In prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, tomu na lnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. ▼ Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2. Zamenja« li ekskomptuji Daji predujmi ia vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirja in Za^rara]« sredic« proti vnovčnje zapale kupone. Ic-crscni l2seru/te>l_ Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. ENhompI Id Ink Meno meiil< T£U pUBT Rurtua uaro< >iln >jp Podružnica v SPLJETU. C2^= Urnarne vlujce m p rej em a ^f3> v tekočem računa ali na vozne knjižice ptoti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do Jne vzdiga. (297&-150 Promet s čeki in nakaznicami. Na zdar! Jpanes si pa nesel. Sem, ker sem zopet zdrao. Maj si pa rabil? ifoekoa brinoac is Mam" nika, najboljše si edsto o zoper kašelj t (3068-1} St. 13.674. Razpis. (3024 -2) Podpisani deželni odbor razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Fara s sedežem v Petrinji z letno plačo 1600 K in z letno aktivitetno doklado 200 K. Prosilci za to službo naj pošljejo svoje kolkovane prošnje podpisanemu deželnemu odboru do dne 8. decembra t. 1. ter v njih dokažejo z dokazili starost, upravičenje za izvrševanje zdravu^ poslov, avstrijsko državljanstvo, telesno sposobnost, neomadeževano življei. dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se bode le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že služI n v kaki bolnici. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne 17. novembra 1903. g Ljubljana * QHČar § Jn^CJOC • LJ"blJq"q pre^erno^e ulice t\ c l ra j i t o cl o xa *s w t> ss li r i j> o i j na delnice za zgradbo hotela „Union" v Ljubljani. Pristopne^izjave se dobe v pisarni družbe „Union", Kongresni trg št. 19 v Ljubljani, in se pošiljajo na zahtevo tudi po pošti izdajatelj in odrovorni urednik: Dr. Ivan Tavcai. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne". ^219