Požtmina »lažana v gotc^ini. Posamezna Številka stana 1*150. Slovenski Državna Licejska knjižn. Strossmajerjeva ul. 1. (prej Avtonomist) I P- Ljubljana \ o vašem 'mišljenju v interesu države. O tem, kakšna bo vaša odločitev, bosta sodila tudi maša javnost in zgodovina.« »Prišel bo dan!« Pretekli teden je rodil celo vrsto (lalekoseznih politični,h dogodkov. Med temi dogodki je brez dvoma .najvažnejša izjava republikanskega poslanca Pavla Radiča, 'nečaka Štefana Radiča, o bodoči politični taktiki hrvaške republikanske kmečke stranke. Najvažnejši del izjave priobčujemo ma drugem mestu. Ker je že danes več kot gotovo, da bodo .zlasti voditelji SLS poskušali s to izjavo po svoji zmami maniri ribariti v kalnem, hočemo o tej •izjavi izpregovoriti nekoliko več ■besed. ‘Francozi 1. 1871. in 1. 1918. Med Francozi im Nemci je pri 1. 1870. do velike vojne. Vojna sreča je bila Nemcem mila im po sko-ro dveletnem klanju so meniške armade s cesarjem Viljemom!, ma čelu zmagovito vkorakale v osrčje Francije, v Pariz. Francija je ležala strta im onemogla ma tleli, francoska armada je bila uničena, v vsaki francoski vasi pase je šopiril pruski lajtnamt s svojim vojaškim oddelkom. Tak je bil položaj Francije, ko so ponosni Nemci Franeoizom mirovne pogoje diktirali. Framoozi so morali podpisati, kar so Nemci zahtevali. Plačati so morali za iteda-4ijo dobo ogromno vojno odškodnino v znesku 5 ni.iljard zlatih frankov in odstopiti so morali Nemcem Alzacijo im Lorene. Francozi so podpisali, ker so morali! Bili so premaganci! V vsakem francoskem srcu pa je odmevalo: Prišel bo dan! Na svoj dan, na dan zadoščenja, so pa morali Francozi čakati 50 let! Kot premaganci so se morali celili 50 let zadržati mirno in pohlevno, govoriti so morali o svoji miroljubnosti, im zatrjevati so morali pred vsem svetom, da se ne bodo maščevali! To so morali delati, dokler ni prišel veliki dan po 5(1 dolgih letih! Danes se Francozi zmagoviti! Nemčija leta 1918. L. 1914. se je pričela svetovna vojna. Dolga štiri leta so vzdržale centralne sile, Nemčija in Avstrija. Ko so pa zavezniki porabili proti Nemčiji im Avstriji neenako orožje, kakoršmega Nemci niso imeli, namreč lakoto, takrat so morali nemški vojaki orožj(“ položiti pred zmagovito antanto... Tedaj so se zbrali v Parizu zmagoviti zastopniki antante in so premagancem diktirali strašne pogoje za mir. Premagam cev sploh niso pustili blizu k pogajanjem, ampak so jih povabili v Pariz samo ma podpis! Zmagovalci so naložili premagancem ogromno vojmo odškodnino, razdelili so njihove države, postavili so jih pod stalno kontrolo za veznikov itd. Ni ga bilo ponižanja, ki ga ne bi bili zmagovalci naložili premaganim Nemcem. Ko pa je bilo vse gotovo, so povabili Nemce, naj podpišejo, Nemci so prišli. In ko je nemški zastopnik grof Ramtzau pogoje prebral, je mirno podpisal, nato si je prižgal cigareto im se mimo v svojem avtomobilu odpeljal. Tudi on je vedel, in ž njim vred je čutil ves nemški narod, kaj pomenijo besede: »Prišel bo dan.« Ljubljanski škof in dr. Tavčar. Raani ljudje večkrat očitajo ljubljanskemu škofu dir. Jegliču, (la je blagoslavljal slovenske vojake in njihovo orožje pred odhodom na bojišče. Drugi zopet očitajo ranjlkemu dr. Ivanu Tavčarju, da je pošiljal avstrijski vladi vdanostne brzojavke ob priliki raznih zmag im da je poklon 1 17. pešpolku wrebr.ii vojaški rog. Zakaj sta ta .dva moža tako lav.nala? Zato, ker sta morala talko ravnati, kakor sta, pod železnim pritiskom surove sile! Za mepokor-me škofe je bila pripravljena »‘medicina« — ranjikega mariborskega Škofa 'dr. Napotnika je rešil »medicine« le s težavo meniški protestant dr. MravJagg! — za ljubljanski mestni zastop pa je ležal v mirnici tedamje,ga deželnega ’ predsednika barona /Schwarza že pripravljen in podpisan dekret za razpust... Kaj naj bi bila torej ta dva slovenska mioža v danih okolnostili storila? Ce bi se bila uprla surovi sili, bi bila oba izginila brez sledu in brez koristi za narod in za sebe: Torej! Morala sta se udati in — čakati! Oba sta morala priznati surovo silo, čeprav je nista odobravala, priznati ista morala, da vlada ma Dumaju avstrijski cesar, priznati sta morala, da gospodari v Ljubljani nemški deželni predsednik 'narediti proti obstoječemu stanju pa nista mogla ničesar, ampak sta morala ponižno im pohlevmo čakati, da pride »veliki dam«! L. 1918. je ta dan 'tudi prišel! Hrvaška republikanska stranka in belgrajska vlada. L. 1918. se je iz svetovne vojne rodila kraljevina SHS. Kako se je rodila, to naš sedanji rod še prav dobro ve. V brezprimernem navdušenju so slovenski im nekateri hrvaški »rodoljubi z ‘dežele« drveli v Belgrad kakor da bi jim kdo pete z lojem namazal, in v Belgradu so izročili vso oblast nad Slovenijo in Hrvaško — Srbiji, ne da bi bili izgovorili zase le najmanjše pravice! Edini, ki je ostal doma, im se ni hotel udati brez pridržka, je bil Štefan Radič in njegovi republikanci! Radič je začel proti obstoječemu stanju -dolgotrajen in 1 ju t boj im na Hrvaškem je zmagal na celi črti! Zmiagal je z močjo svojih idej in svojih načel v mirnem volilnem boju. Danes me more biti dvoma, da bi bil s svojim načinom zmagal morebiti že v celi državi, če bi bile volitve svobodne! Proti Radiču in njegovimi republikancem pa je postavila belgrajska vlada svojo fizično moč: vojaštvo, policijo, žamdarmerijo in denar. Proti tej sili se radičevci niso mogli l>oriti, ravno tako kakor ise Nemci iv,so mogli boriti proti lakoti in kakor se škof Jeglič im župan Tavčar nista mogla upreti avstrijskimi bajonetom z golo roko. Hrvaški republikanci so se morali udati in morali so so ukloniti neizprosnemu diktatu! Ostala jim je edina tolažba: Prišel bo dan! Kdaj., — tega nihče ne ve, prišel pa bo! Tako razumemo mi izjave hrvaških republikaineev, ki so jih dali v parlamentu. Kakor sta morala priznati škof Jeglič im dr. Tavčar, da vlada na Dunaju avstrijski cesar in da odločuje v naši deželi avstrijski bajonet, tako so morali tudi hrvaški republikanci priznati, da vlada v Belgradu današnja dinastija in da ima krmilo vlade v rolkali Pasic! Ali naj bi se bili uprli Hrvatje morebitni vojaški sili tudi s .silo? Ali naj bi se borili proti strojnim puškam im brzostrelnim topovom z golimi rokami? Danes ji* položaj tak, da morajo Hrvatje in Slovenci priznati »obstoječe stanje«, s čemur pa še dolgo ni rečeno, da ga morajo tudi za vse večne čase odobravati! Ali sta škof Jeglič in župan Tavčar odobravala tedanje stanje, ker sta ga v,sled priti sika od zgoraj morata priznati? Naše stališče. Kar smo doslej povedali, ise tiče predvsem Hrvatov in njihove poli-, tike, da jo bodo naši somišljeniki razumeli. Naše hrvaške prijatelje in zaveznike je zadela vsa teža obzna ne in zato so bili prisiljeni pred neenakim orožjem se udati. Fizični zmagovalci so res oni v Belgradu, moralna zmaga pa je na strani Hrvatov, ker so i,z neenakega boja izšli nadvse častno. Njihova usoda je ma las podobna usodi »premaganih« Nemcev. Kar sta bila talkoj .po vojni ma Francoskem Clemenceau im Poincare, to sta danes pri mas Pri-bičevič in Pašič. Danes pa vlada v Franciji že Herriot... Zaradi ».kapitulacije« Hrvatov mi svojih hrvaških prijateljev ne obsojamo, ker njihov korak razumemo, ampak ostali borno kljub težkim časom, ki jih preživljajo njihovi zvesti in verni prijatelji kakor smo bili doslej. Mri slovenski republikanci se nahajamo v primeri z našimi hrvaški, im prijatelji a- neprimerno ugodnejšem položaju. Prvič mas ni zadela težka pest obzmane, ker mi nismo razn im ko-kumističmim vabam in izzivanjem nikdar nasedli. Niti onim, ki so nami jih pošiljali iz znane vladine »komunistične« fabrike v Belgradu v ruskem jeziku z rdečimi — seveda ponarejenimi - podpisi znanih ruskih veljakov. Mi smo vsa taka vabila metali brez usmiljenja v koš! Drugič srno mi »obstoječe stanje« že od nekdaj priznavali. Mi smo priznavali, da vlada v Belgradu dinastija, mii smio priznavali, da je vidovdanska ustava tu, nikdar pa nismo rekli, da mora vse to tudi za večne čase ostati! To povedati pa je naša ustavno zajamčena pravica! Iz teh dveh dejstev sledi, da mi nimamo n&ii najmanjšega povoda svoje politike menjati. Ustava in obstoječi zalkoin nam dajejo pravico, da imamo o monarhiji in o republiki svoje mnenje, im da za svoje mnenje tudi agitiramo z zakonito dovoljenimi sredstvi, kakor smo to delali doslej,. Zato ostane, maš politični cilj projkoslej neizpremenjen: preureditev države v federativno-republi-kanskem smislu na miren način. Mi se zavedamo, da bo nas boj trajal še dolgo, mi se zavedamo, da bo trd in hud, vemo pa tudi, da bo tudi za nas prišel naš dan: Ramo ob rami s Hrvati bomo priborili komično zmago mašim načelom in p ra vici! »Visoka politika«. Dne 28. marca t. 1. je prebral v p a r 1 ami en t u voc 1 j a opozicijskega bloka g. Ljuba Da vidovič besedilo sporazuma, ki so ga sklenile i n podpisale vse opozicijske stranke. Med točkami »sporazuma« se nahaja tudi sledeča izjava: »Blok sprejema za temelj svojega delovnega programa deklaracijo vlade g. Ljube Da vidovica z dne 12. avgusta 1. 1924., ki jo je lahko dopolniti z drugimi »potrebnimi zoknskimi predlogi«. To izjavo je podpisal tudi dr. Korošec. (Davidovičeva deklaracija priznava monarhijo, vidovdansko ustavo in »narodno in državno edin-stvo«.) Dne 29. marca pa ji* ot »Slovenec« sledečo izjavo dr. Korošca : »N' prvi vrsti moram ugotoviti, da se položaj po vsem tem, kar se je dogodilo v zadnjih dneh, me samo ml izpremenil ma. boljše, ampak je postal mrtvejši. Radikali se meni ne zdijo iskreni. To vsled tega, ker so zahtevali anketo, čeprav imajo pred seboj Radičevo izjavo. Mi Slovenci mi,smo zadovoljni z iziavo, ki je padla .s brvateke strani. Mi Slovenci ostanemo verni avtonomiji ali ako hočete* po Mar.imikovičevi termino :f)giji: široki samoupravi. Mi ostanemo čvrsto na tem, da so Slovenci ■narod sami zase, kateremu je treba omogočiti kulturni im maeijonalni razvoj.« Kdaj .je mislil dr. Korošec iskreno in pošteno: Dne 23. marca, ko se je izrekel in podpisal za Davidovičevo deklaracijo im za monarhijo im za. vidovdansko ustavo in za narodno im državno rdiinstvo — ali dne 29. marca, iko se je kot spokorjen grešnik zopet vrnil k avtonomiji iti k trditvi, da smo Slovenci sami zase poseben narod? Stvar je taka: Če sedi dr. Korošec v centralni vladi, je centralist, če pa ni v vladi, je avtonomiisit. Taka politika pa se imenuje »šviga - švaga cez dva praga«. Nezadovoljnost v vrstah SLS. Slovenska ljudska stranka je po zaslugi njenih prvih voditeljev postala. v Sloveniji največ ja in najmočnejša politična stranka. Ranj-iki dr. Lampe, dr. Krek, Povše, Žitnik in njihovi tovariši so dvignili stranko na tako višino, da je neomejeno gospodovala v kranjskem deželnem zboru, v dunajskem parlamentu pa je bila vedno uvaze-vama im je za Slovence marsikaj dosegla vsled svojih zvez z ostalimi katoliškimi strankami im z vplivnimi katoliškimi krogi. Pod spretnim vodstvom svojih nekdanjih voditeljev je Slovenska ljudska stranka dosegla to, za čemur stremi im mora stremeti vsaka velika politična stranka, da pride namreč do vlade in do vladne moči, ki ji daje možnost, da svoj teoretični program tudi v praksi izvršuje* in ga prenese v praktično življenje. Vladna moč in razne koristi, ki jih vladna moč daje, so brez dvoma pridobile Slovenski ljudski stranki veliko število pristašev, ki idejno nikakor niso bili njeni pristaši. Masa Slovenskega ljudstva je namreč že od nekdaj silno materialistična vsled tega, ker ji* vedno hlapčevala im trpela in ise je zato hočeš-nočeš navadila vedno klicati na pomoč. Takšno razpoloženje je prignalo v vrste Slovenske ljudske stranke veliko število slovenske inteligence in veliko število kmetov. Slovenska inteligenca je revna in je prisiljena iskati si svoj kruh v državnih in drugih javnih službah. Kdo ji naj te službe da? Gotovo le politična stranka, ki ima v svojih rokah vladno moč. Ravno talko se je obrnilo tudi kmečko ljudstvo tja, od koder je pričakovalo kakšno pomoč, to pa so mogli dobiti kmetje predvsem od politične stranke, ki je kot vladna stranka imela odločilen vpliv na gospodarstvo z javnim denarjem. To so gola dejstva, ki izglodajo sicer na prvi pogled grda in postavljajo slovensko mišljenje v neko čudmo luč, toda dejstva so! To je človeštko! Po prevratu pa je prešlo vodstvo največje slovenski* politične stranke v druge roke. Novi voditelji so prevzeli od svojih prednikov jako lepo im bogato dediščino, toda. s to dedščdno niso znali gospodariti. Orni prejetega .premoženja niso znali množiti, ampak so živeli tja v en dan od starega političnega kapitala! Danes ipa ji* ta kapital že skoro izčrpan im to se bridko občuti v vrstah pristašev SLS! S svojo nesrečno politiko po prevratu so sedanji voditelji Slovanske ljudske stranke zaigrali vse, kar so jim zapustili njihovi predniki. Pri :vsi njihovi (nerodnosti jih je mila sreča ponovno postavila na vlado 'in jim dala veliko moč v roke, toda te moči niso znali nikdar izrabiti v splošno slovensko korist! V tem oziru so bili »stari« gospod- ZCHTC je že drugačni mojstri! \ najno- vejšem ca&u pa so s .svojo dvoličnostjo in omahljivostjo pripeljali slovenski politični čolnič tako daleč, da ga ne morejo nikamor več obrniti in. danes sede v svojem čolničku kakor nesrečni brodolomci, -ki sami čakajo na pomoč, namesto da bi oni pomagali drugim. Te žalostne resnice se današnji voditelji SLS prav dobro zavedajo 'in s strahom gledajo .v 'bodočnost. Preplašeni se vprašujejo: Ali bo slovenska inteligenca še nam sledila, ker ji ne moremo ničesar več dati! Ali nam bodo še sledile kmečke množice, če jim borno morali priznati, da jim nikakor več ne moremo pomagati, ker smo vladno moč zaigrali in sicer zaigrali že 1. 19.18., ko srno vse, kar .smo imeli, izročili na milost in nemilost Bel-gradu, ne da bi si izgovorili le najmanjšo piravioo vsaj doma? Ali nam bodo množice še sledile, ko se ■bodo zavedlo, da smo I. 1918. še imeli v rokah svojo slovensko avtonomijo, ker smo lahkomiselno vse nekdanje deželne avtonomne pravice prenesli na belgrajsko centralo? Tako se danes vprašuje gospoda in s strahom gleda v bodočnost. S še večjim strahom pa gledajo v bodočnost oni, ki so stranko v ta neugodni položaj pripeljali, ker slutijo, da jim bodo 'lastni nezadovoljni pristaši lepega tlne povedali, da naj vodstvo Slovenske ljudske slranke izroče boljšam in spretnejšim rokam. »Kulturni boj«. Z besedami »kulturni boj« označujemo navadno spore med cerkveno in državno oblastjo. Svoj naziv »kulturni boj« so dobili ti boji odtod, ker so nasprotniki cerkve svoj boj sami imenovali »boj za kulturo«, češ da je boj proti cerkvenim •zahtevam nekaj »kulturnega«. Kulturnih bojev pozna zgodovina mnogo. Nastali so ti boji predvsem 'državah, kjer državljani niso le ene vere, ampaik pripadajo več veram. Kjer prebivajo v državi le pripadniki ene same, vere, tam lahko mirno in nemoteno uveljavljajo svoje venske nauke, nazore in zahteve tudi v državni zakonodaji. Kjer pa pripadajo državljani več veram, tam pride rado do prepirov, •ker so zahteve različnih veroizpo-vedanj različne in je nemogoče istočasno vse1 uveljaviti brez prepira in boja, kor mora država s svoje strani zopet varovati enakopravnost državljanov in ne soio nikomur dovoljevati kakšnih predpravic. Kulturni boj se je razvil v najnovejšem času zlasti na Francoskem in na češkem. Na Francoskem je sedanja v.lada opustila svojo poslaništvo pri Vatikanu. O vzrokih to opustitve tukaj ne moremo razpravljati, ker imamo premalo prostora. Dalje jo francoska vlada določila, da. se odpravijo v Alzaciji posebne verske šoli1 in da se ustanove povsod »moderne« šolo, v kakoršne bodo zahajali lahko otroci vseh ver, svojih posebnih verskih naukov naj pa se otroci •uče privatno vsak pri svojem učitelju svoje vere. - Proti tem ukrepom francoske vlade so pa energično nastopili francoski škofje in kardinali. Škofovski portest je izzal v francoskimi parlamentu ostre nastope proti vladi, ki pa je končno dobila zaupnico z veliko večino glasov. V Alzaciji pa je prišlo do šolskega štiajka, čogar končni izid nam še ni znan. Na Češkem pa je dalo povod za »kulturni boj« pastirsko pismo slovaških škofov, v katerem jako ostro nastopajo proti socialistom in komunistom. Nastop slovaških škofov proti socijalizmu in komunizmu .nam odpira pogled v bistvo slednjega kulturnega boja že nekoliko globlje. Proti soci ja list oni im komunistom je namreč jako ostro nastopil tudi Vatikan v posebni okrožnici in zato je pastirsko pismo slovaških Škotov popolnoma v skladu z željami in mišljenjem Vatikana. Nastop francoskih škofov proti sedanji francoski vladi pa nann bo tudi razumljiv, če pomislimo, da je sedanja francoska vlada »socijali-stična«. Iz teh okolmostih sledi, da sedanji »kulturni boj« na Češkem in na Francoskem ni samo venskega, ampak je obenem tudi velevaž-iiegu političnega značaja. Nastop Vatikana proti socijalizmu in komunizmu je važen političen čin, ki se da prav dobro spraviti v sklad z željami zapadmo-evropskih kapitalistov in nazadnjakov po ustvaritvi velikega »protiholjševiškega bloka«, ki naj bi angleškim in francoskim kapitalistom omogočil še za par sto let od:rati ljudi ]>o vsem svetu kot so jih dosedaj. Kapitalistom še nikdar mi bilo nič za vero, ampak samo za zlorabo vere v njihove sebične namene. Da se je pa vatikanska diplomacija danes 'tako odločno zavzela za medna rodni velekapital, vam bo razumljivo, če pomislimo, da stoji danes večina rimskih kardinalov politično v fašist o viškem taboru na strani Mussolinija in njegovih velekapitalist ionih podpornikov na Angleškem, na Francoskem pa so se za vatikansko diplomacijo zavzeli ravno oni kapitalisti, ki so pred loti katoličanom pobrali vso njihovo cerkveno premoženje. Kako pa se bo ta borba končala, nam kaže zgodovina. Svet gre naprej in nikdar nazaj. Ostudno varanje ljudstva. Pravijo, da živimo v parlamentarni in v demokratični državi. To pa je le deloma res. Ros jo, da imamo parlament, in res je tudi, da imamo razne demokratične ustanove. Res pa je tudi, da živi med kmeti in delavci, 'ki tvorijo ogromno večino prebivalstva naše države, še danes mnogo ljudi, ki so ne zavedajo n'ti toga, kaj je demokracija ali vlada ljudstva, še manj pa vedo, kaj je parlament in kako se dela v (parlamentu. ker bi bilo vseeno, če bi Vlada sama dajala nove zakone brez poslancev. Ker pa se vsaka vlada dandanes rada imenuje »parlamentarno«, in skuša vzbujati vsaj videz, da je zastopnica »ljudstva« in da dela »po ljudski volji«, zato dajo dandanes tudi absolutistične vlade voliti poslance, da bi tako dokazale, da niso »absolutistične«, ampak da so »parlamentarne«. Kjer torej volitve niso popolnoma svobodno, t. j. brez vsakega posvetnega in cerkvenega. pritiska, tam ne moremo govoriti miti o demokraciji ali ljudski vladi, niti o parlamentu. Kdor pa imenuje zbor pod katerimkoli pritiskom »izvoljenih« poslancev parlament, ta ali no ve, kaj je demokracija in parlament, ali pa se ljudstvu vodoma laže. Druga vrsta tudi prav grdega varanja ljudstva so dogaja z govori posameznih poslancev v parlamentu. Ko se parlament sestane in so izvrši po zakonitih predpisih potrditev poslancev, si parlament .izbere svojo predisedništvo, svoje 'tajnike in svoje odseke. Predsodništvo in tajništvo mora mora imeti vsako društvo, zato o tem ne bomo tukaj na dolgo govorili, ker so nalogo predsdmikov in tajnikov vsakemu znane. Omejiti se hočemo le na odseke. Splošna navada v vseh parlamentih je, da si izberejo poslanci poseben odsek, v katerem razpravljajo vnanjepolitične zadeve (takega odseka naš parlament nima,jop. ur.). Dalje si izberejo finančni odsek, so(*. politični odsek, gospodarski odsek, kmetijski odsek, vojaški odsek itd. Vsak zakonski predlog, ki ga izdela ali vlada ali pa poslanci sami, prerešeta vajo najprej v odsekih, v katerih so zastopano vso v parlamenta se nahajajoče stranko sorazmerno svoji številčni moči. Razprave v odsekih so navadno strogo stvarne in zato je ravno v odsekih mogoče uveljaviti se tudi posameznim poslancem, ki niso člani vladne večine, če namreč kaj znajo in razumejo. V odsekih gre namreč v veliki imeri ne samo za golo politiko, ampak v prvi vrsti za stvarno znanje. Poslanec, ki kaj ve in zna in razume, lahko z veliko verjetnostjo računa na to, da bodo njegovo nasvete poslušali in uva-ževali, čepraV je sicer v opoziciji. Splošna navada je dalje, da celokupni parlament odobri vse sklepe in vse nove zakone v taki obliki, 'kakor so jih sklenili in sprejeli odseki. Zato jo delo v parlamentarnih •odsekih za vsakega poslanca najvažnejšo delo. Govoriti potem, ko je že odsek kakšno stvar prerešetal, pretehtal, izoblikoval in sklenil, še pred celokupnim parlamentom o isti stvari, navadno nič ne zaleže in vso tiste dolgo »klobase«, ki jih govore poslanci na splošnih sejah, so običajno prazna slama, .ker celokupni parlament večinoma sprejme ali pa zavrže vso, kar so sprejeli ali zavrgli odseki. Praksa nam pa kaže, da poslanci ravno na splošnih sejah v parlamentu radi govore. Ali imajo taki govori kakšen pomen! Za parlamentarne uspehe prav nobenega, kor niti vladna večina niti opozicija. navadno ne posluša tistih dolgoveznih čenč, kakor jih navadno 'beremo kasneje v časopisih kot govore tega. ali onega poslanca. Pač pa je večina takih govorov preračunana na to, da jih bodo brali nepoučeni volilei, ki ne vodo, da taki govori v resnici nič no pomenijo, in da bodo nepoučeni volilei pri branju takega govora rekli: »Ali jim jo naš poslanec fajn povedal!« Vse tisto »fajn po vedam jv« pa je v resnici brez pomena ali od muh, ker so za vse »fajn povedan je« večina poslancev navadno sploh no zmeni. »Fajn povedanje« je preračunano le za nevedne in nepoučene volilce in je grdo varanje ljudstva! Zato svetujemo našim somišljenikom, ki berejo v dnevnih listih razne take .govore, o katerih že po vsem svetu pravijo, da so govorjeni »skozi okno«, t. j. da bi jih poslušali oziroma brali namesto poslancev nepoučeni volilei, naj take govore končno le berejo, naj se pa tudi zavedajo, da vsi taki govori ne pomenijo nič, ker so od prvega do zadnjega vsi preračunani na varanje nepoučene javnosti. S »fajn povedanjem« se v parlamentu (ne opravi nič! Kar se da doseči v parlamentu, se da doseči le v odsekih z resnim in stvarnim delom in z resnim in stvarnim znanjem. Dnevne vesti. Parlament jo zbor od ljudstva svobodno izvoljenih poslancev. Svobodno so pa volitve le tam, kjer vlada resnična demokracija. Kjer ni pravo demokracijo, ni smisla zanjo, tani lahko tudi vlada volitve »dela« s pritiskom ali pa z nasiljem. Parlament, .ki nastane iz ta-takih volitev, ni pravi parlament, ampak samo navidezen, ker »odločujejo« v njem le ljudje, ki so brezpogojni vladni pristaši. Tak parlament jo pravzaprav nepotreben, »Naš dom«. Zbor zaupnikov iz Štajerske dne 15. marca t. 1. v Mariboru je sklenil, da se ustanovi tiskovna zadruga »Naš Doni«, katere namen liodi izdajati strankin list im razne druge publikacije. Za upniški zbof je nadalje sklenil, da mora vsak strankin pristaš, ako le količkaj more, to reč podpreti, postati torej zadružnik in pridobivati člane za to našo velevažno zadrugo. En delež znaša Din 100, pristopnina pa Din 10. Bolj revni pristaši SRS morejo delež vplačati tudi v 10 mesečnih zaporednih obrokih. Doslej je pristopilo že prav lepo število članov. Ustanovna občni zbor te naše nove zadrugo so bo vršil začetkom meseca maja. Pozivamo vse naše somišljenike, da pristopijo kot zadružniki. Bolj premožni naj podpišejo več deležev, ker gre za važno in dobro stvar. C parno, (la se bodo somišl jeniki odzvali v velikem številu. Pokažite z dejanjem, da hočete podpreti našo misel! Svoj pristop prijavite pismeno upravi našega lista. Pripravljalni odbor zadruge »Naš Dom«, tiskovne zadruge z omejeno zavezo v Ljubljani. Cenjenim naročnikom, kateri so z naročnino v zaostanku oziroma ■katerim jo .s 1. aprilom potekla naročnina, smo priložili današnji številki položnice. Prosimo jih, naj ■nam po prejemu položnico pošljejo takoj naročnino, da se jim list ne ustavi. Nekateri p. n. naročniki so pa prejeli položnice v kuvertah že tekom meseca marca ter dotičnike istotako opozarajmo, da plačajo naročnino, ker drugače prihodnjo številke no dobe, zaostalo naročnino pa iztirjamo. Kaj bodo neki sedaj naredili? V raznih ljubljanskih političnih krogih, ki so zbirajo v kavarni »Union«, je zavladala takoj, ko se je zvedelo za izjave in sklepe hrvaških republikancev v parlamentu, velikanska radovednost, kaj da bodo z ozirom na te izjave naredili slovenski republikanci in zlasti g. Prepeluh. Ali bodo tudi oni »postali« monarhisti'/ Ali bodo vso * .skupaj vrgli za plot? Ali bodo pristopili k samostojnimi demokratom? Takih vprašanj in ugibanj jo bilo vso polno. Da pa radovednežev njihova radovednost ne bo preveč trla, jim povemo čisto odkrito, kaj bomo naredili. Mi tomo peli! Im sicer tisto znano pesen), ki se glasi: »(lo-o-tt erhaa-alte, Go-o-ftt besohii-u-tae — U-annsem Kiaiser, unise-e-r La-a-and! Kaj mi to lepa pesom, polna sladkih spoim,iino:v ? fini so jo peli pred vojmo> mi jo bomo pa sedaj po pravilu »Arakrat adeaa, an-ikrat aden! Položaj. Položaj v Bcdgradu sc je znatno izpremenil. Danes je mogoče in celo zelo verjetno, da bodo vstopili hrvaški republikanci tudi v vlado. Na ta način se ponavlja to, kar so doživeli Čehi, ki so tudi dolgo bojkotirali dunajski parlament, potem pa »o se udali din igrali na I)-unaju vsled velikega števila svojih poslancev jako 'važno vlogo, čeprav nikdar niso pozabili svojega glavnega političnega cilja, češke neodvisnosti! Najnovejša poročila vedo povedati, da pripravlja Pasic sporazum med Hrvati in radikali, če se te dve stranlki res sporazumele, postanejo vse druge stranke, tudi SLS v parlamentu brezpomembne, sedanja morebiti s Hrvati spopol-njena vlada pa bo vladala nemoteno cela štiri leta. Iz parlamenta. V proračunski razpravi je rekel poslanec dr. Oo-sar: »SLS nima razloga menjati svoj program. Mi smo prog rama t-ska stranka (posebno takrat, če pri volitvah agitirajo za republiko, op. ur.). Vedno smo stali na stališču, da srno Slovenci narod zase.« — iNa tem stališču je stala SLS prav posebno 'trdno menda takrat, ko so prekrstili »Katoliško tiskamo« v »Jugoslovansko tiskarno«, svoj poslanski klub pa imenujejo še danes »Jugoslovanski klub«, čeprav sede danes v njem sami Slovenci. Božja kazen. Slovenska ljudska stranka je prišla, v parlamentu ob vsak vpliv, in to ne samo za dva tedna ali meseca, ampak za cela štiri leta ali pa še za dalje. To je očitna kazen božja za grehe, ki so jih zagrešili pri volitvah s svojo lažjo, da so republikanci. Kaka sodi dr. Korošec o svojih poslancih? V nedeljo je objavil »Slovenec« izjavo dir. Korošca o položaju, kjer pravi, da je razprava o verifikaciji mandatov potekla tako, da so postali poslanci SLS iz obto-žiteljev obtoženci. To se pravi z drugimi besedami, da so dobivali poslanci SLS od svojih nasprotnikov tako silovite batine, da je moral dr. Korošec javno priznati, da so njegovi možje v parlamentu zanič! Tudi to je kazen božja za grehe, za- grešene od iSLS med volitvami. Pritožba. »Slovenec« se pritožuje,' da republikanci napadamo Slovensko ljudsko stranko. Vprašamo: Od k ec la j pa je SLS nedotakljiva? Ali mar mMijo gospodje, da njihovih nerodnosti ne sme nihče, javno povedati? Ali sme samo dr. Korošec v svojih izjavah pripoznavati, da je parlamentarno ^vodstvo SLS od muh? »Slovenčevemu« beleikarju, ki hi se rad norčeval iz »Republikanca«: »Zuni Tcufel ist der Špiritu«, die Dummheit ist geblieben!« Ormož. (Dopis.) Na večstranska vprašanja za kako podkupovanje se gre v zadevi izjave in preklica očitkov od g. Jožefa Breznika, posestnika na Kogu, v pojasnilo tole: Na shodu dne 2. febr. 1925. na Kogu, sem razpravljal kot kandidat tudi o škodljivosti kapitalizma in korupcije. Pri tem trni je očital g. Breznik, da lahko delani politiko, ker sem zato dobro plačan. Rekel je, da mi lahko dokaže, da sem dobil v to svr-ho od g. Veseliča v Ormožu 200.000 kron, .kar »vedoči g. župnik Bratušek iz Svetinj, ki je njemu (Brezniku) to povedal. Proti g. Brezniku sem vložil tožbo radi razžaljen ja časti, iker zvoniti o teh 200.000 K sem slišal že od \^eč strani, samo za gotovo nisem znal, kdo zvoni. Zato sem dal g. Braitušeku priliko, da nastopi proti meni kot priča, kar pa ni storil, da bi mi dokazal mojo krivdo, ali se vsaj prepričal, če misli, da je kdo kaj dobil, kdo je tisti, ki je dobil in katere stranke pristaš da je. Toženi g. Breznik pa je pred obravnavo popravil .meni storjeno krivico v dobri veri, da nisem kriv. Da bo sedaj tudi g. Bratušek o 200.000 K imel drugačno mnenje je mogoče, težkio pa, da bo sledil vzgledu- g. Breznika ter preklical, kar mu je baje pripovedoval, da obstoji med menoj in g. Vesličem neka 200.000 K vol it vena zveza. __ Ivan Itojs. Sv. Barbara v Slov. Goricah. Dne 22. marca 1925 se je vršil shod zaupnikov cele fare Sv. Barbare SRS ;V gostilni »Šabeder«. Shod st> je vršil po § 2. Ko je tovariš Franjo Švikaršič iz Maribora razjasnjeval razmere v naši državi pred volitvami in po volitvah, smo konštatirali, da je SLS kriva, da naš narod propada. Obsojali smo dvorezno politiko dr. Korošca, ki nas spravlja v nesrečo. Glasno so zaupniki pov-darjali, da bodi duhovnih neome- jen gospodar v cerkvi, zunaj njo pa naj Cerkve politično ne zlorablja za gotovo stranko. Veseli simo, da smo slišali resnico od moža, ki prav dobro pozna razmere v SLS. Po poldrugo urnem govoru, se je ustanovila krajevna organizacija SRS za celo faro Sv. Barbara in sicer za občine: Žikarel, Korena, Zimica, Jablanci in Ragozmica, povsod z odborom 20 mož, ki so vsi kmetje. Obrnem se bodo tudi v najkrajšem času naročili na naš list ^Republikanec«. Upamo-, da bomo pri prihod n ih volitvah dobili v teh občinah republikanske župane. Tovarišu Francu švikaršiču so se vsi iskreno zahvalili za poročilo. Podpiral ga je član glavnega odbora stranke, tovariš Ignacij Ogner. Lepa perspektiva. »Slovenski Narod« od pretekle sobote prinaša sledečo vest: »Imenovanje novega policijskega ravnatelja v Ljubljani. Iz dobro informiranih uradniških krogov prihaja vest, da je predlagan dosedanji policijski svetnik dr. Mlekuš za policijskega ravnatelja v Ljubljani. Ta vest zbudi v ljubljanskih narodnih in naprednih krogih nedvomno splošno presenečenje. Klerikalci sena vse načine trudijo, da bi na to vodilno in odgovorno mesto spravili zopet svojega zaupnika. Dr. Mlekuš je vsem narodnim krogom znan po svojem -delovanju v Pulju, kjer se je zelio ekspo-niral za bivši avstrijski režam. Imenovanje vzbudi tudi med ljubljanskim političnim uradništvom veliko nezadovoljstvo.« — Dr. Mlekuša »narodna vlada« v Ljubljani 1. 1918. ni hotela niti prevzeti v službo, ker se je pred vojno in med vojno »sijajno« izkazal kot policijiski 'uradnik nad -Slovenci v Primorju. No, pozneje je bil vendarle sprejet. V zadnjem času sc je izkazal zlasti s plenitvami našega lista, ker je mislil, da se 'talko prikupi g. dr. Korošcu, kajti bil je prepričan, da bo ta zopet minister. Po odpustke za vestne -plenitve našega lista pa je hodil v neki ljubljanski- samostan. Dr. Mlekuš policijiski ravnatelj v Ljubljani in novi tiskovni zakon — to je lepa perspektivna za bodočnost ! Iz Cerkelj pri Krškem je objavilo »Jutro« dne 14. t. m. dopis, v katerem se neznani dopisnik spod -tika nad1 tem, »da je imel g. Rostohar v šolski pisarni celo skladovnico republikanskih brošur, ki jiili je dobil v Ljubljani in jih je razpe- čaval med ljudstvo.« — Kaj bi rekel ta demokratski odličnjak, če bi videl kakšno šolo n. pr. na češkem, kjer visi povsod slika republikanskega prezidenta Masaryka? Ali bi revež omedleval! In kaj bi rekel, če bi mu padla v roki* kakšna ameriška »Čitanka za ljudske šole«, iz katerih se morajo -otroci že v zgodnji mladosti učiti na pamet republikanskih naukov velikih ustanoviteljev ameriških zveznih držav? Sicer pa, če bi imeli še -loterijo, bi rekli neznanemu, gospodu d cm unc-i jan tu: Pljunke lizati, dobro znamenje. 35, 19, 2(S. Kaj je res? Y 'parlamentarni razpravi o volitvah v Sloveniji je rekel posl. Smodej: »Naša stranka (SLS) je poštena, zato je zanjo tudi -duhovšična.« — Ta trditev ne drži. Resnica je, da so ljudje volili SLS, kor je pri SLS -večina -duhovnikov. Če bi se odločila slovenska duhovščina n. pr. za dr. Žerjava, ne dobi SLS niti enega glasu. Nasilja ni bilo! Tak-o je trdil dr. Pivko o -volitvah v -mariborskem okrožju. Gospoda doktorja vprašalno: Al-i mu ni nič znano o prepovedanih shodih SRS? Ali nič ne ve, kako so pošte zadrževale »Slov. Republikanca«? Ali nič ne ve o hišnih preiskavah pri -slovenskih republikancih? Ali nič ne -ve o zapiranju slovenskih republikancev? Ali smatra g. dr. Pivko taka dejanja mogoče za izraze vljudnosti im vladne milosti? Monarhisti so postali! Časopisje SLS in JDS poroča, da so hrvaški republikanci postali morabisti. To je netočno! Hrvaški republikanci so samo priznali monarhijo in vidovdansko ustavo, niso pa postali monarhisti. Med enim in drugim je velik razloček. Kar postanem, postanem za vedno; kar pa priznam, priznavam začasno, če dežuje, vsak pameten človek prizna, da dežuje, čeprav morebiti deževno vreme preklinja. Nič ne pomaga! Upokojen ie in žene r Ignacij Šega, visok uradnik pri državni železnici. Ko so mu -dostavili odlok o upokojitvi, je imel, -kakor -poročajo ljubljanski listi, pri sebi v žepu legitimacijo radikalne stranke s Pašičevo sliko! Na 'kaj naj se člo-vek še zanese? IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA ŠLOVHNSKIH REPUBLIKANCEV. Odgovorni urednik Oskar Schiller. Tiskarna .1. BLASNIKA NASL. v Ljubljani. Vsakovrstne naslove dobite pri posredovalcu' Ljubljana, Sv. Petra cesta 23. Invalid išče posojilo 20. do 25.000 Din na dolžno pismo brez poroštva na 3 leta proti visokim obrestim. — Naslov v upravi. Nabiralci oglasov za naš list se sprejmejo. Zaslužek dober. Oglasiti se je v upravi Breg štev. 12. okrašene od 200 - Svilene klobuke Din naprej v raznih barvah prodaja Hlinita Horvat, modistlcn, Ljubljana, Stari trg ji. Hlinim* Dunajski in Ljub-l)UP(m. Ijanski Zvon, Kres, Siov. Bčelo, Slov. Glasnik in vse druge knjige ♦ HINKO SEVAR A antikvariat knjigarna ” Ljubljana, Stari trg 34 Brošura »Jngosloveni, Slovani in Jugoslovani" ki je najboljši politično-kul-turni spis, kar jih je bilo napisanih po vojni, se dobi v upravi našega lista in stane s poštnino le 4 Din. Za pouk in zabavo je potrebno dobro čtivo, ki je tudi veselje in kraa knjižici. Za Din 5'— ae dobi najboljši Kellerjev roman Za Din 15'— najlepši roman srbskega pisatelja iNušiča činsko det in za Din 14'— se dobi knjiga Zeleni kader ki opisuje življenje legijonarjev za časa svetovne vojske in razsula Avstrije — v tiskarni ]. Blasniha nasled. v Ljubljani, Breg št. 12. Denar je poslati naprej. Naroči si kot Slovenec revijo ,Movi Zapiski4 letnik 1922. kompletni letnik, 10 zvezkov se še dobi v upravi našega časopisa in stane samo 10 Din. Pozor, hpojač, šivilja, ncžipilja Kaj ti koristi kroj brez pouka? 'L natančnim poukom, preizkuSenega po vsakem modelu ga dobiš na željo eksptesno po poSti v KROJNI ŠOLI, koncesijonirani od ministrstva za trgovino in obvt. Ljubljana, Židovska ulica štev. 5. V»ak mesec tečaji za krojače Šivilje in ne-šivilje. Upe Zlatnina. F. P, ZAJEC optik LJUBLJANA, Stari trg 9. Ščipalol Očala »hib: Popolnoma varno naložite denar v Ljubljansko posojilnico r. z. z o. z. v Ljubljani. — Telefon št. 9. Mestni trg štev. 6. Jamstvena glavnica za vloge znaša že nad 11 milijonov Din. Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun se obrestujejo po O OI O |o Vloge z odpovednim rokom višje po dogovoru. Izvenljubljanskim vlagateljem so na razpolago položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja ni kak ih stroškov. Posojila daje le proti popolni varnosti, proti vsaj trikratnemu kritju na vknjižbo in na poroštvo- Inkaso faktur in menic. Trgovski krediti. ^ —um----------- J Splošno kreditno društvo v Ljubljani registrovana zadruga z omejeno zavezo Aleksandrova cesta 5 Ustanovljeno 1898 Telefon št. 367 Obrestuje | hranilne vloge po | najugodnejši ob-| restni meri brez * vsakga odbitka. Komisijsko trgovino in trgovsko agenturo obavlja »Posredovalec" M' Ljubljana, Sv. Patra coata, Mav. M.