TABOR je glasilo Združenih slovenskih protikomunistov • TABOR je Usi in vestnik Zveze D- S. P. B. Tabor »Mnenje Z. D- S. P- B. Tabor predstavljajo le članki, ki so podpisani od glavnega odbora Zveze. • Izdaja ga konzorcij. Predsednik inž. Anton Mati.ič. • Urejuje in odgovarja uredniški odbor glasila., za lastništvo Ivan Korošec, upravnik Božo Šušteršič.
TABOR is the voice of the Confederation Tabor of the United Slovene
Anticommunists
TABOR es organo de la Confederacion Tabor de los Anticomunistas Eslo-venos Unidos- • Director: Ing. Antonio Matičič, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires Argentina
Imprenta: Talleres Graficos Vilko S. R. L., Eslados Unidos 425, Buenos Aires, Argentina, T. E. 33-7213
Registre Nacional de la Propiedad Intelectual No. 1.159.810
Naročnina: Južna Amerika 20 pesov ley 18.188, odn. enakovrednost v dolarju; USA in Kanada 4.— dolarje letno, zračno 7,00 dolarjev; Anglija in Australija 1 funt šterling; Evropske države 3 dolarje.
Naročila, reklamacije, nakazila, dopise in ostalo pošto pošiljajte na naslov: inž. Anton Matičič, Igualdad 1110, Jose L. Suarez FNGBM, Pcia. de Buenos Aires, Argentina. Telefon: T. E. 796-7513.
NASLOVNA SLIKA
Spomin na junake izza velikih dni borbe slovenskega ljudstva za Boga -
Narod — Domovino.
Od leve na desno: pok. por. Jože Jenko, junaško padli nadporočnik Drago Furlan-Oian in v Kanadi živeči preživeli por. Jože Golobič.
PORAVNAJTE NAROČNINO
Svobodni sveta, združite se!
Za Boga,
Nared, Domovino!
Maržo 1973
BUENOS AIRES
Maržo 1973
VUfiotJavia entre la autogestion y la tialonomia
Juan Jose Real
El diario Clarin de Buenos Aires puhlico el dia 3-XZM-72 la siguien-te nota:
Vugoslavia festeja este noviembre el trigesimo aniversario de la Primera sesion de su Parlamente Guerillero. Transcurrian los ultimos dias del' mes de noviembre de 1942. Europa estaba avasallada desde los Pi-Dneos hasta el Caucaso, desde Greta hasta el extremo norte de Noruega. Bos ojos del mundo estaban puestos en el frente oriental, donde se li-braba la gran batalla. Nadie presto atencion, pues, a un acontecimiento trascendenta! que ocurria en la pequefia ciudad bosniaca de Bihac: la eonstituciofi del Consejo Antifacista de la Liberacion Nacional de Yu-Poslavia, el que desde entonces seria el celebre AVNOJ.
A solo un a no y medio del comienzo de la insurrecion nacional con-B'a el invasor los guerrilleros yugosTavos habian logrado crear un terri-torio libre en las montanas de Bosnio y Croacia, ahorra dos republicas de la region central' de Vugoslavi Federal. Asf, a fines de 1942 los dom-hattientes disponian de una base de 50.000 kilojnetros cUadrados; su era aquella pequena ciudad de Bihac. Audaz babia sido el comienzo de Bt lucha, audaz era Ta constitucion de este embrion de gobiemo mientras fcl pais era ocupado por 800.000 soldados enemigos, entre los cuales se °cntaban unidades de elite del Feich aleman, de la Italia de Mu solini, de
aliados bulgaros y bungaros, de sus quielings locales, ustacbis y Cf1etniks. El Consejo Antifascista e Ti g ib un Comite ejecutivo que pre-s'di6 el doetor Ivan Ribar, antiguo preeidente del Parlamente yugoslavo dfe preguerra.
Un aiio desmi.s, el 29 de Noviembre de 1943, la segunda seridn de ':l AVNOJ Pp-oclamo la constitucion de la Repiiblica Federativa Demo-cr»t>ca Vufroslava, de donde surgid la actual Repiiblica Soci.ilista Fede-''ativa da VugoslaviA. La simple creacion de Ta AVNOJ era un aeto po-Btico trascendentaT^ de beebo se proclamaba el fin de la monarouia de
acto verna a iprimir a la guerra de liberaeidn un sello distintivo, un mar-ehamo que la diferencaba de las otras guerras de liberaeidn que se de-sarroHaban en territorios ocupados.
La que libraba la Union Sovietica era la “gran guerra patria”; las que comenzaban enPolonia, Cbecoslovaquia, Bulgaria, se desenvolvian bajo le sello nacional, las presidian fos “frentes patrioticos” o los “frentes na-cionales”. En Rumanja la monarquia subsistid hasta dos aiios despues de !a liberacidji. Por eso, la audacia de los yugoslavo'3 no fue vista con ojos buenos por sus amigos de la Europa Orientaf. Y alarmd a Winston Chui-chil, que mandd a su hijo Randolph arrojarse en paracaidas en terri-torio yugoslavi liberado.
Pero la liberaeidn nacional de Tos yugoslavos era inseparable de ese planteo social y politico. Con la buida del rey Pedro a Londrea, Tu monarquia de los Karagiorgievich habia demostrado su incapacidad para defender la soberania nacional avasallada; con su eapitulacidn ante el enemigo, el ejercito monarquico habia patentizado su ineptitud. Los pue-bios e.-lavos del sur ya no confiaban en un sistema que habia soportad ' pasivamente tanto la dominacidn de la Austro—Hungria y que ahora ante el avance aleman se aprestaba a servir de so-ten Interno el nuevo do-minador, mientras sus gobemantes y isu ejercito huian dejando el pueble inerme. Era necesario convocar a los pueblos con la seguridad de que el pasado no volveria, con la garantia de que Vugoslavia seria j)or fin. libre y sus pueblos conquistarian la autonomia a que aspiraban desde siglos atras.
Una lucha nacional que se proclamaba republicana y socialista de-mandaba un mayor esfuerzo; los sectores amenazados en sus bases de sustentacičlp no cutribuian a Ta brega o pasaban simplemente al ca m po enemigo; ustacbis y cbetniks no eran creaciones artificiales. Com' de-mando un esfuerzo gigantesco la reconstrucciofn. Durante la contienda Tugoslavia perdio a 1.700-000 hombres y padecio una destruccion one se valuo en 9.000 millones de dolares. Ciudades, puebTos y aldeas fueron arrasadas. El sacrificio de una generacior arranco a Tugoslavia de entre los naises subdesarrolTades y la elevo al nivel de lois paises indnstriales de Europa, por cierto que en un peldano mas bajo. Pero ya es decir algo' comprobar un ingreso anual per capita de 1.000 dolares y un crecimiento 'anual promedio de un 7,3%.
Los motores de aqueT esfuerzo y de estos resultados ban sido la autonomia nacional y la autogestion. Aqui tambien la batalla Se de-envolvio en varios frentes: contra el centralismo burocratico, contra Ta nueva tec-nocracia y el estatismo, pero tambien contra el nacionalismo. A medida que la reconstruccidn economica y social avanzaba, se abrian nuevos frentes. La autogestion, al Tiberar fuerzas productivas y relaciones de produccion antes enserradas en la rigida planificacion centralizada. dio bigne a un extraordinario mejoramiento de nivel de vida de los trabajadore'-',
Pero tambien genero alarmantes desigualdades sociafes. Lo grave es que ’as desigualdades se revelaron en toda su graverad justamente cuandn la Liga de los Comunistos eomenzaban a debatir el viejo tema de l'a igualdad ijue tanto preocupaba a utopistas y a cientificos isocialistas.
Del mismo modo, la eclosicm de corrientes nacionalistas en 1'as re-Publicas federales y en las regiones autonomas se prodajo al tiempo que seponlan a consideraeion de las organizaciones sociales y pollticas las "enmiendas constitucionales” que debla debatir una asamblea constituyente.
El debate que se desarrolla en los dlas que corren, abarca el con-janto de las actividades pollticas y se traduce en una lucha muy enco-nada. La carta de Tito a todas las organizaciones y miembras de la Liga "le los Comunistas (L.C.) denuncia las deficiencias mas notorias de la sociedad: “a) la prejsencia y la influencia de intereses y concepciones con-Darias a los intereses de la clase obrera y de la autugestifm socialista, b) la influencia de la mentalidad burocratica, de la psicologia de los pe-puetios propietariop y pequenos burgueses, que se traducen en la sesti-tucion de la politica de prinepios por actitudes de politiqueria, asi como pi> la penetracion de intrigas politicas fomentadas ])or elementos adversos 'lel pals y del extraniclro. c) el araigo del oportunfsmo que ha cobrado amplli^ diniensrones; tolerancia para con opiniones y comportamientos roPticos npuestos a la ideologla y la politica de la L. C. d) criterics desi-tiiiales y distintos grados de la intensidad en la accnvn encauzada hacia 'a realizacidn de las posicioner, politicas de la L.C. en diferentes medic« Sociales; e) fendmenos de la desunidn idcobjgica—politica y de acckin e btcluso de intentr« de renovar y fortalecer, bajo formas viejas o nuevas, ia formacioai de grupusculo^, actividades fraccionistas y lucha de cama-r‘ilas por el poder.
La prensa europea que sigue muy de cerca el proceso yugoslavo ss Pregunta a menudo si el resultado final de la lucha politica que se libera ac-tuaTmente no sera una vuelta al pasado, al centralismo burocratico y al esta? tkmo absorbente. La carta despeja t"das las duras: “La etapa actual dc revolucion reviste importancia decisiva para la evolucion futura del Socialismo en Yugoslavia. Lo esencial de la cuestion reside en T) siguiente si la clase obrera llegara o no a administrar Ta totalidad de la produccidn ?ocial, asegurandose para si el papel decisivo en Ta torna de decision©’, Politicas y sociales... En este momento crucial recae sobre la Liga de Comunistais la responsabilidad por el curso del desarrollo social, el fun-cionamiento y la evolucion del sistema de autogestion social, por el for-taiecimiente del caracter revolucionario del poder de la clase obrera, asi Como por el contenido socialista de todas las decisioneis sociales.“
Si de este debate la autogestion šale fortaTecida y la autonomia da las republicas se afirma y se amplia, la isuerte de la republica proclamada la penuena ciudad de Bihač hace treinta anos estara asegurada. Y no hay ningun motivo para dudarlo.
Lanus, Diciembre 4 de 197L'.
Senora Directora del Diario „OLAliIN“ — S/D
De mi mayor consideracion:
En su excelente diario del dia del domingo 3/XII/72 lei con mucho interes el' articulo dedicado a 30 anos del AVNOJ en Yugoslavia. Como Yugaslavo, como democrata y como amante de la Libertad ( por esos motivos me encuentro hoy como refugiado politico en esa tierra de paz y de libertad que es Argentina), me senti profundamente herido en mi5 sentimientos. El articulo, apologia de la tirania roja, que oprime ya 30 afios al’ mi pais natal, tiene aparte de eso un sin niimero de felsedades v carece de la objetividad.
Ant de todo debo subrayar el hecho, que los comunistas de autopro-clamado inariscaf Tito, cuando fue atacada Yugoslavia por las hordas nazi-fascistas sabotearon la defeniaa del pais, incitando al pueblo de no combat.r contra los aliados de la Union Sovietica (Pacto Ribentropp — Molotov de la alianza nazi-comunista). Primero que levantO la antorcha de la Libertad y empezo la lucha contra los ocupadores fue el inmortal Draža MihajlovP: con sus četnik?, que no fueron nunca tropas quislings como lo fueron los ustasas, si no verdaderos patriotas que luchaban por la libertad de la Yugoslavia y de sus pueblbts. Tildar a Mihajlovič y a sus četniks como los colaboracionistas es una injusticia y es asi como si se tildaria al General Giiemes y sus Montoneros como colaboracionistas de los Espanoles.
Es verdad, que durante la segunda guerra mundial Yugoslavia perdio 1.700.000 habitantes, pero dentro de ese mimero por lo menos la mita 1 murio por las manos de los comunistas, que mataban a todo?, que m ouisieron abrazar al „evangelio rojo“. Despues de la guerra y apoderando se del poder con la ayuda de los ejercitos sovieticos del Stalin, los comunistas mataron varios centenares de miles de yugoslavos y entre ellos al berroico general Draža Mihajlovič. Un isin mimero de ciudadanos fueron encarcefados y c~ndenados a largas penas por unico delito de amar a su patria y a la libertad. Los oue tuvimos suerte busacbamos asilo entre lo-pueblos libres del mundo. Desde que se apoderaron del poder, Tos comn-nrstas no permiten en Yugoslavia ninguna expresion libre, ninguna orga-nizacion democratica, ninguna op''sicion. Toda la vida politica ds Yugo-sTavia es un solo monologe rojo. Desde el afio 1945, hasta la fecba no hubo elecmones democraticas y libros. Unica lista que se puede pre'entar es la lista de los comunistas. Est > es el progreso, autoterminacion y autono-mia que disfrutan hoy los puebfos yugoslavos en el „parai-o“ roio v eso son la' vent-' ias de In ..republica Popular, Democratica i Progresista‘‘ ere-dera del AVNOJ de Bihač.
En lo economico rige un caos desastrozo. No existe la Tibertad de ia iniciativa privada. Las fabricas, comercios, las minas, etc. todo es pro-
piedad del estado y la desastroza administracion de la gente incapacitada Prodajo y isigue produciendo una impresionante inflacion eomo asi tambien Ta fuga en masa de la clase obrera a Alemania, Francia, Suiza y a otros palses del Occidente en busca de mejores salarios y mejores condicione-i de vida.
Bsta en la realidad yugoslava, esa es la realidad del „bienestar“ bajo of paraiso rojo del dictador y presidente vitalicio mariscal Tito.
Espero, que el „Clarm“ puhlicam estas Hneas.
Aprovechando la oportunidad saluda a Vd. con mi mayor consideracion
Jose Lovrenčič — Lanu j
•Tuan Jose Real
Jugoslavija meri samoodločbo in samoujiravo
Buenosaireški dnevnik Clarin je dne 3. 12. 1972 priobčil ta članek:
Jugoslavija praznuje letos novembra meseca tridesetletnico prvage zasedanja svojega gverilskega (partizanskega) parlamenta. Zadnji dnevi novembra 1942 so minevali. Evropa je bila zasužnjena od Pirenejev d) Kavkaza in od otoka Krete pa do skrajnega severa Norveške. Vsi pogledi sveta so bili osredotočeni na važen in pomemben dogodek, ki se je dogajal 7 majhnem bosanskem mestecu Bihaču: Ustanovitev Antifašističnega veča narodne osvoboditve Jugoslavije, ki se bo imenoval odslej AVNOJ.
Komaj poldrugo leto je minulo odkar se je začela narodna vstaja proti okupatorju. Jugoslovanski partizani so uspeli ustanoviti v gorah Bosne in Hrvaške, ki sta sedaj dve izmed jugoslovanskih republik, osvobojeno ozemlje. Tako so partizani ob koncu leta 1942 razpolagali z bazo 50.000 kvadratnih kilometrov osvobojenega ozemlja, katerega center je bil Bihac. 1’redrzen je bil začetek borbe, predrzna je bila ustanovitev tega zarodka 'lade dokler je bila dežela okupirana po 800.000 sovražnih vojakov med katerimi so bile elitne edinice nemškega rajha, Mussolinijeve Italije in njihovih zaveznikov Madžarov in Bolgarov; poleg teh so bile lokalne kviz-Hnške edinice kot na primer ustaši in četniki. Antfašistični svet je izvolil upravni odbor, kateremu je načeloval' Dr. Ivan Ribar, stari predsednik predvojnega jugoslovanskega parlamenta.
Eno leto pozneje, 29. novembra 1943 je bila na drugem zasedanju AVNOJA proglašena Federativna Demokratska Republika Jugoslavija iz katere se je razvila Socialistična federativna republika Jugoslavija. Že sama ustanovitev AVNOJA je bil neizmerno važen politični dogodek. Dejansko je pomenil konec monarhije Karadjordjevičev in začetek republi-
kanske in socialistične dobe. Ta dogodek je dal' osvobodilni borbi poseben pečat, ki jo je razlikoval od drugih osvobodilnih gibanj drugih okupiranih ozemelj.
Borba Sovjetske Zveze je bila „velika domovinska vojna”, borbe, ki so se začenjale na Poljskem in čehoslovaškem so imafe narodni značaj in so bile osnovne pod značko narodne ali domoljubne fronte. V Rumuniji ,e monarhiji uspelo obdržati se na vladi še dve leti po končani vojni. V s le d vsega tega jugoslovanska predrznost ni bila gledana s simpatijami pii njenih vzhodnih prijateljih, pravtako je vznemirila samega Winstona Churchilla, ki je poslal v Jugoslavijo svojega sina Randolfa, da se je spustil s padalom na jugoslovanskem osvobojenem ozemlju.
Jugoslovanska narodna osvoboditev je bila neločljivo povezana s političnim in socialnim vprašanjem. Z begom kralja Petra v London, je monarhija Karadjordjevičev dokazala svojo nesposobnost za obrambo zasužnjene narodne neodvisnosti. S svojo kapitulacijo je jugoslavenska kraljeva vojska svojo nepripravljenost in nesposobnost. Jugoslovanski narodi niso več za* upali distemom, katere so prenašali že iza dobe avstroogrske monarhije in ki je sedaj ob napadu grozila da bo bila podpora in temelj novega zavojevalca. Medtem ko so vlada in vojska bežali pustivši narod brez vsake obrambe. Vsled vsega tega je bilo neobhodno potrebno pozvati narod k odporu in dati mu zagotovilo, da se preteklost ne bo več povrnila in zagotoviti, da bo Jugoslavija koncem le svobodna in da bodo njeni narodi dosegli svojo samoupravo, po kateri so tstoletja hrepeneli.
Narodna borba, ki se je označila za republikansko in socialistično je zahtevala večji napor. Oni ki so bili najbolj ogroženi v njihovem obstoju niso prispevali ničesar k borbi ali so celo prešli na stran sovražnika; Ustaš: in četniki niso bile umetne tvorbe.Obnova je zahtevala ogromnih žrtev. Med vojno je Jugoslavija izgubila 1.700.000 prebivalcev. Vojna škoda v porušenih mestih, vaseh in naseljih je znašala 9.000 miljonov dolarjev. Napori in žrtve ene generacije pa so dvignili Jugoslavijo iz nerazvite dežele v industrijsko deželo — seveda v najnižji stopnji. Dovolj jasno nam kaže kak je povprečni zaslužek vsakega posameznika. Ta se je dvignil na 1000 dolarjev in letni prirastek znaša 7,3%.
Gomilna sila tega napora in teh rezultatov sta bili samouprava in amcodločba. Tudi tukaj se je bojevalo na različnih bojiščih: proti upravnemu centralizmu, proti novi tehnokraciji, proti podržavljenju gospodarske dejavnosti in tudi proti nacionalizmu. Sporedno z gospodarsko in socialno obnovo so se odpirale nove fronte. Ko je prenehal strogi centralizem in planifikacija je s sprostitvijo proizvodnih sil samoodložba prinesla neverjeten dvig življenskega stanja delavcev, poleg tega je po to povzročilo neverjetno socialne razlike. Tragičnost tega pojava je bila tem večja, ker sr se razlike pojavile baš takrat ko je Komunistična zveza začela razpravljati stara načela enakosti, o kateri so toliko sanjarili utopisti in socialistični znanstveniki.
Istočasno je začel naraščati val nacionalizmov federativnih republiic Jn v avtonomnih predelih. To se je pojavilo, ko se je razpravljalo o spremembi ustave z ozirom na ureditev političnih in socialnih vprašanj.
Razpravljanje ki sedaj poteka v Jugoslaviji vključuje politično delovanje in se spreminja v zelo napete borbe. Titovo pismo Komunistični par-tiji in partijcem kaže na glavne napake sedanje družbe: a) Pojavljajo se 'deje, ki -o v nasprotju z interesi delavskega razreda in socialistične samoodločbe. b) Vpliv birokratske miselnosti, malomeščanska maloposestniška miselnost hočeta nadomestiti politiko principov s politikanstvom, prav tako 'e opaža infiltracija političnih spletk, katere podpirajo tuji interesi nasprotni interesom domovine in partije, c) Zelo se je že ukoreninil oportu-nizem, ki dopušča strpnost z idejami, ki so nasprotne idejam partije, d, Različna mišljenja in različna vztrajnost v dosegi ciljev, ki si jih je zadala Partija, v različnih socalnih islojih. e) Pojavljajo se ideološki spori, bodisi v politiki, bodisi v delu. Celo se pojavljajo poizkusi obnovi v stari ali novi ''bliki ustvaritev grupic, razdiralna delavnost in borba klik za dosego ob-
•asti.
Evropski tisk, ki sledi zelo natančno ju-dovanskemu razvoju se često •sprašuje kakšen bo konec te politične borbe. Ali bo povrnitev na staro Preteklost, na birokratski centralizem, ali na strogo podržavljenje vse dejavnosti. Pismo razjasni vse dvome: Sedanja etapa revolucije je zelo 'ažna in odločilna za bodoči razvoj isocializma v Jugosfaviji. Vsa važnost teS:a vprašanja sloni le na tem, če bo uspel delavski razred popolnoma sa^ Upravljati socialno proizvodnjo, in si zagotovil' odločilno vlogo v socialnih in pchtičnih odločitvah. V tem odločilnem trenutku pade na Komunistično Pnrtiju vsa odgovornost za socialni razvoj, in za razvoj socialistične rame-odl ;q,e Utrditi revolucionarni značaj delavskega razreda, kot tudi soei"-listični značaj v vseh socialnih odločitvah je neobhodno potrebno.
Če bo izšla iz teh debat utrjena samoodločba in se bo tudi utrdile. Samouprava federativnih republik ise bo republika, ki je bila proglašena Pred 30. leti v Pihaču utrdila. Trenutno ni nobenega dvoma, da bo tako.
Lanus, 4. decembra 1972.
Oospa Ravnateljica dnevnika rCLARIN“ — S/D
Z gcbokim spoštovanjem:
V Vašem odličnem dnevniku, dne 3/XII/72 sem bral' z velikim zanimanjem članek posvečen 30-letnici AVNOJ-a v Jugoslaviji. Kot Jugoslaven, bot demokrat in k:t ljubitelj svobode (vsled tega se nahajam danes kot Politični begunec v tej deželi miru in svobode kot je Argentina), eem se čutil globoko prizadet in ranjen v mojih čustvih, članek, slavospev rdeči
tiraniji, ki tlači že trideset let mojo rodno domovino, ima poleg tega še brezštevil 1'aži in je brez sleherne objektivnosti.
Predvsem moram podčrtati dejstvo, da so komunisti isamoimenovanega maršala Tita, ko so nacifašistične horde napadle Jugoslavijo, prigovarjali in hujskali narod naj se ne bori proti zaveznikom sovjetske zveze (Pakt Ribentropp — Molotov zavezništvo med komunisti in nacisti). Prvi, ki je dvignil baklju svobode in je začel z borbo proti okupatorju je bil nesmrtni Draža Mihajlovič s svojimi četniki, ki niso bili nikdar In nikoli kvislinske enote in čete, kot so bili Ustaši, temveč so bili resnični domoljubi, ki so se borili za svobodo Jugoslavije in njenih narodov. Dolžiti Mi-hajloviča in njegove četnike za kolaboracioniste je krivica in je enako kot če bi dolžili generala Giiemes-a in njegove „Montoneros“ kot španske kolaboracioniste.
Jugoslavija je zares med drugo svetovno vojno zgubila 1.700.000 prebivalcev, toda najmanj polovica teh je bila pobita po komunistih, ki so pobijali vse one, ki niso hoteli objeti „rdeči evangelij". Po končani vojni in ko so se polastili komunisti s pomočjo Stalinovih sovjetskih čet oblasti, so ti pobili več sto tisočev Jugoslovanov in med njimi tudi junaškega generala Mihajloviča. Brezštevilna množica državljanov je bila zaprta in obsojena na dolge zaporne kazni vsled enega samega „zločina‘‘, da so ljubili svojo domovino in svojo svobodo. Visi, ki smo imeli srečo, smo iskali zatočišča med svobodnimi narodi sveta. Odkar so si prilastili komunisti oblast, ne dovolijo v Jugoslaviji noben izraz svobodnega izražanja, nobene demokratične organizacije in nobene opozicije. Vse politično življenje v Jugoslaviji je en sam rdeči samogovor. Vse od leta 1945 pa do danes ni bilo v Jugoslaviji svobodnih volitev! To je napredek, samoodločba in samovlada ki jo uživajo danes jugoslovanski narodi v „rdc-čem raju" in to je prednost in privilegij „Ljudske, demokratične in Napredne Jugoslavije, naslednice AVNOJ — a iz Bihaca.
Na gospodarskem področju vlada strašen kaos. Ne obstaja svoboda privatne iniciative. Vse, tovarne, trgovine in rudniki itd. so državna last. Slabo upravljanje nesposobnih Tj udi je povzročilo in še vedno povzroča ogromno inflacijo in tudi povzroča masovni beg delavnega razreda v Nemčijo, Francijo, Švico in druge države na zapadu. Vsi ti iščejo boljših zaslužkov in boljših življenjskih pogojev.
To je Jugoslovanska stvarnost, to je stvamost „blagoi.=tanja‘‘ pod rdečim rajem diktatorja in dosmrtnega predsednika Maršala Tita.
Upam, da bo Clarin priobčil te vrstice.
Izrabim priložnost da Vas pozdravljam z velikim spoštovanjem
Jože Lovrenčič Lanu s
(Op. ur.: V originalu poslanem 4. decembra 1972 v priporočenem pismu je tudi točen naslov in številka osebne izkaznice podpisnika članka.
Vse do dneva, ko je šel naš list v tisk, „Clarin“ ni priočil nite črke tega dopisa „Bralec sodi sam“.)
Čudimo se, da ni nihče od Slovencev smatral za potrebno, da bi odgovoril' „Clarinu“.
Deseto Iet€> revije ,,Tabor44
„Tabor‘‘ naš list, naše glasilo, naša vez stopa letos v deseto leto sv- jega plodonosnega življenja. To dejstvo nas vse borce, ki se družimo >n združujemo v DSPB TABOR navdaja s ponosom in navdušenjem. Da danes lahko praznujemo ta jubilej se moramo zahvaliti vsem znanim in ,leznanim sodelavcem, podpornikom in naročnikom. Jubilej revije TABOR Je tudi močno priznanje vsem onim, ki s svojimi prispevki polnijo strani, da je naš list vedno pester in zanimiv. Hvala vsem Vam, ki si „s tinto prste "iažete“, da nam preživelim prikazujete delo in borbo naših padlih junakov, v,sem, ki nam s svojimi članki jasnite in bistrite obzorje. Hvala vam za vse vaše vrstice, kajti brez njih ne bi bilo našega glasila. Vstrajajte pn' Pisanju. TABOR Vas vse potrebuje. Najlepša hvala vsem, ki z dolarji, Ipnti, peisosi, lirami ali drugimi valutami prispevate, da naš list, naša veza med nami redno izhaja. Preveč imen bi morali našteti, zato naj ta zahvala i>0 za vse v imenu vseh.
Ko smo morali vsled znanih razlogov začeti s „Tabonom“, so premnog' krivi preroki in črnogledi prerokovali, da bo imel naš TABOR kratko življenje. A kruto so se motili visi črnogledi. Njihovi napadi in njihovo so-vraštvo nas ni ustrašilo, še bolj nas je združilo1 in še bolj nas je plrepričolo, da smo na pravi poti. če naš list ne bi imel nobenega pomena, ne bi bilo črnogledih zlonamernih prerokov, če naš list ne bi oznanjal resnice, ne bi '•mel sovražikov. To še bolj dokazuje, da smo na pravi poti.
Vstrajajte v podpiranju našega glasila, vstrajajte v pisanju. Naj nikogar ne meti dejstvo, če kdaj TABOR prinese kak članek, ki komu osebne "i po volji. Zavedajmo ise, da je TABOR glasilo borcev različnih gledanj m mišljenj. Kot demokrati in ljubitelji svobode smo se borili in ise še borimo Proti komunizmu. Zato maramo razumeti, da ne moremo vsi enako misliti, bedimo, da vsak, ki kaj napiše, piše prostovoljno brez sebično in iz idealizma. Različnost idej in mišlienj poživi list, ga naredi pestrega. Zato Pe kritizirajmo, temveč raje sodelujmo.
'Danes po desetih letih skoraj ni dežele, kamor ne bi prišel naš TABOR 'P prinesel topel borčevski pozdrav morda osamelemu bralcu soborcu. Ohra-Pujmo torej to vez med nami in še bolj vneto podpirajmo naš list, pišimo
vanj, da bo še bolj pester in zanimiv. Pisati in podpirati naš list nam mora biti sveta dolžnost. 'S tem bomo dokazali, da nismo odnehali od naše borbe za svobodo, za resnico in za demokracijo. S tem bomo tudi dokazali, da nismo pozabili na naše padle junake in ne na naše soborce, ki danes spe svoj večni sen raztreseni po vseh kontinentih. Dokazali bomo tudi, da smo ar(ari zvesti naši domovini in da iščemo zanjo lepšo in boljšo bodočnost.
Na mnoga leta — naš TABOR!
Konzorcij glasila TABOR
ZA ZGODOVINO
SKUPNI GROBOVI CHURCHILLA IN TITA
Soborec Jože Sladič iz USA nam je poslal zapisnik žive priče, ki se je rešila v 'Radovljici, kjer so komunisti na Savskem mostu likvidirali črnogorske četnike. Ta zapisnik je izšel v Glasniku srbskega zgodovinskega kulturnega društva ,,Njegoš" v številki 22 na strani 93 do 102.
V	neprekinjenem maršu iz črne gore proti zapadni strani naše meje in našim zaveznikom smo prišli 16. maja 1945 v predmestje Celovca. Bilc nals je 150 oboroženih in ismo pripadali narodnemu odredu Črne goree in Hercegovine. Naš poveljnik je bil major Vidak Žečevič. Na reki Dravi se nam je pridružil še kapetan Jelovic s 50 vojaki. Dravo smo prekoračili pri Maia Rain. Med potjo smo srečali 20—30.000 ustašev. Grdo smo se gledali ali smo borbo odklanjali. Kar naenkrat pade povelje za napad a nismo vedeli na koga. Kar naenkrat zagledamo Boška Aframa in še dva druga prijatelja Drljeviča. Mi smo jih razorožili, ali Agram je začel streljati s pištolo, ki jo je imel skrito, a drugi njegov prijatelj je zgrabil na tleh ležečo brzctstreljko in začel streljati. Eden od naših je bil ranjen, doma iz Sandžaka. Agrarna in oba spremljevalca smo ubili. Ko so ustaši to videli, so hoteli poseči v borbo, a to je preprečil njihov polkovnik Per-tovič, češ da so to stari črnogorski obračuni, v katere se ne bodo umešavali ustaši.
V	soboto 19. maja 1945 Brno se pred Celovcem predali Angležeem in so nas odpeljali v Vetrinje. Tu smo dobili odrede Slovenske narodne vojske in dva polka zborašev-dobrovoljcev, s katerimi nam je bilo prepovedano govoriti. Bili so to sami mladi ljudje. Nam so odredili proi?tor pri dveh „štalah“. Povedali so nam, da (smo sedaj pod angleško zaščito in da nam bodo takoj pripeljali hrano. Namesto hrane so nas obkolili s tanki izgovorom, da nas tako ščitijo pred komunisti.
V	ponedeljek, 21. maja 1945, je prišel angleški oficir s formularji in je zahteval, da jih izpolnimo vsi po činu in položaju in da bomo na o=ro-i teh spiskov prejemali plačo in da jih moramo izpolniti do drugega dne
t- J- 2'2- maja. Po te spiske je prišel drugi dan angleški narednik. V sredo, 23. maja je zopet prišel isti oficir in nam je naročil, da moramo biti pripravljeni za transport, ki bo šel v Italijo kjer se že nahaja glavna komanda Draže Mihajloviča.
Major Žečevič je	vprašal tega	oficirja če je to resnica, nakar	mu je
ta oficir dal oficirsko	besedo in da	jih bodo z angleškimi kamioni	prepe-
ljali v Italijo. .Isto vprašanje je stavil' temu oficirju prof. Ačim Grgur. Angleški oficir je potrdil svojo izjavo in dal za to še garancijo angleške vlade in kralja. Mi vsi ismo se s tem pomirili in čakali na transport.
V	četrtek 24. maja zjutraj je	prišlo 28 kamionov, ki so bili	pokriti
z debelimi „centlami“	in v vsakem	kamionu sta bile dve klopi. V	mojem
kamonu nas je bilo 35. šoferji so bili v angleški uniformi. Odpeljali so nas v Podroščico, kjer so nas obkolili angleški vojaki in odvedli v z žico ograjeno taborišče, kjer so se nahajala mitraljesk gnezda, v katerih so bili Partizani. Na železniško postajo je pripeljal vlak z živinskimi vagoni. Poleg stoječih hiš ni hilo žive duše. Ob 5 popoldne so nas zastražene Angleži odpeljali k vlaku in nas is silo naložili na umazane vagone po 60 v vsak vagon. 'Ko je bil vlak poln, so ga zaplombirali. Ko je bil cel transport 200 četnikov zaprt v vagonih, so iz železniške zgradbe pridrveli do zob oboroženi partizani. Sedaj smo šele spoznali angleške zločince, ki so oddrveli nazaj v Vetrinje, a nas so predali kot živino) za zakolj. Proti večeru So nais izropali in odpeljali štiri oficirje, katerih nismo več videli.
Vlak .-e je ustavil v Radovljci. Tu so nas iz vagonov postavili poleg Proge. Partizani so nam med tem kleli mater, Dražo in Kralja. Kmalu nato 80 nas odpeljali z žico ograjeno taborišče v Radovljico.
V	saboto 26. maja ob 10 uri zjutraj je prišel v naše taborišče partizanski general Miloš Rajkovič ves v odlikovanjih. Med nami je spoznal dva svoja sorodnika in jih dal takoj likvidirati, a ostalim je rekel, tla jih bodo prepeljali v svoje rojstne kraje in jih bodo tam sodili. Na vhodu lagerja je bilo večje število frizerjev, ki so istrigli ustaše in so jih potem uvrščali v parlizarnko vojsko ali pa pošiljali domov po posebni Titovi amnestiji, ki je veljala samo za Hrvate.
V	noči od 26. na 27. maja je prišel v taborišče cel partizanski bataljon, katerim so rekli, da nas bodo spremljali na naše domove. Odpeljali so nas do neke velike stavbe, ki je bila ograienea z bodečo živo. Tu smo se morali sleči in smo ostali samo v spodnjem perilu in smo tako stali Pred partizani, ki ?o bili oboženi z angleško-amerikanskimi brzostrelkami. Vedeli smo, kaj nas sedaj čaka. Želeli smo si samo to, da hi častno padli v borbi ne pa izdajalp.ko-zahrbtno. Odvedli so nas po 6 v sobo. Pri vsakem oknu i'o bili trije stražarii. Tu sem videl svoje sotrpine: Milutina Jelove, Prof, Ačima Grgura, poročnika Radovana Pješčiča, Danilo in Božilar Doder Mifišao Pješčič. Radomir Djajič. a drugih se ne spominjam po imenu. V »oho stopijo štirie starejši moški z narezano žico, polit komisar z nekoliko v posebni obfeki oblečenih komunistov. Najprej so zvezali brata Rado-
vana in Milosava Pješiča. Izpod nohtov jim je začela kapati kri. Mene so zvezeali z Stevo Nikofič. Mojo levo roko so zvezali z njegovo demo in to tako tesno z kleščami, da sem padel v nezavest. Zahteval sem, da naj me takoj ubijejo, pa mi je morilec odgovoril: ,,'Neka Ti sada pomogne Tvoj Draža in Tvoj Kralj ali Tvoj Bog!“
Bil' sem v prvi skupini za (streljanje 60 nas je bilo in ravno toliko komunistov. Orožje je bilo uperjeno proti nam. Iz zgradbe so nas peljali po zelo ozki ulici poleg železniške postaje. Med hojo smo morali imeti dvignjeno kvišku prosto roko. Zagrozili so nam, da če bo hotel kdo pobegniti, nas bodo vse postrelili. Ko smo šli skozi mesto, se je najina žica pretrgala, kar sem povedal mojemu sotrpinu 'Stevi in da naj on beži na levo, a jaz na desno. Med tem je skočil in pobegnil 19-letni četnik, a ga niso zadeli, ker so imeli prazne magacine, a za menoj niso streljali, ker sem 'skočil v drugo smer, a pokosili so mojega Stevota, ki je bežal v tisto smer kamor so imeli usmerjene brzostreljke. Po sto metrih hežanja sem prišel v križni ogenj in se mi je posrečil skok na vrt nad železniško postajo, toda pri tem skoku čez bodečo žico me je zadel strel v levo nogo. V tem smrtnem boju in volji do življenja isem dobil moč, da sem prepleza1 žično ograjo in se zavlekel v varstvo gostega grmičevja, kjer sem se odpočil od zasledovanja morilcev. Partizani so prekoračili žico, ali so na srečo zavili na levo in so tako izgubili vsako sled za menoj. Vsa kolona jc ta čats stala kot prikovana dokler se niso vrnili tisti, ki so nas iskali. Ta kolona na smrt obsojenih je šla nato mimo želežniške postaje na Savski most. Kolona postoji na samem mostu. 'Naenkrat se odpre strašen ogenj brzostrelk in se sliši strašno vpitje umirajočih, ki umirajo v salvah brzostrelk.
Nato ista bila prav blizu mene dva zasledovalca a sem jima uš«l plazeč se po štirih in se zavlekel v grmovje. Moja leva noga je bila mrtva. Priplazil sem se do goste trte pri želžniški postaji in ae tu skril. Iz tega zaklonišča sem videl vse dohode, ki iso vodili do mene. Tu sem ostal ves dan 27. maja.
V pondeljek 28. maja sem videl zgodaj zjutraj novo skupino četnikov na Savskem mostu in kako so jih z puškinimi kopiti pobili na tla in nafo postrelili, a kaj so z njimi naredili nisem mogel ugotoviti, a so jih p > mo jem mišljenju zmetali v Savo.
V noči 27. na 28 maja sem zavil proti želežniški postaji ker drugega izhoda nisem imel. Plazeč sem se približal velikemu gozdu, ker sem v sebi čutil življenje in Boga. Občutil sem neko tajno roko, ki mi jv pomagala vstati iz vlažne zemlje. Našel' sem dve bukove veje iz katerih sem naredil birgle. V mrtvo nogo je prihajala kri, ki mi je dajala nov zagon do življenja.
„Gospodin Bože, Ti, koji Eve vidiš i sve izpravljaš, izvedi me iz ovog pakla, da opet udjem medju ljude, u Tvoje nesrečno stado... kako bi jim rekao sve što sam video i preživio."
Razgovor z Bogom mi je dal moč in vero vstajenja mrtvih. Prosim ga, da pomaga drugim, ki so se rešili (smrti in so v gozdovih. Prosim Boga, da se srečam še z drugimi nesreečniki in bi bil tako lažje moje poslovitev' od tega hudoželnjega sveta.
Bežal' sem celo noč po gostem gozdu ob reki Savi in sem tako prešepal - km. Zjutraj sem se skril v zaklonišče in jedel bukove liste in travo. Od Radovljice do Avstrije je točno 3li km. Jaz sem poti’eboval 13 noči, da sem napravil to pot. V ponedeljek, 11. junija 1945, sem drugič prekoračil mejo, a sedaj čisto sam, brez prijatelja v svetu. V Avstriji sem našel vrt s čebulo in krompirjem. Krompir 'sem jedel sirov a je potem nastopila grozna žeja. Prišel sem v prvo vas. Stara ženica ise me je prestrašila, bil sem nag, ker sem s spodnjim perilom obvezal ranjeno nogo. Ona me ni razumela, a tudi jas ne nje in sva stala kod nema. Ona mi prinese stol. Jaz ji pokažem, da isem lačen. Prinesla mi je srajco in stare hlače. Pokril sem golo želo in pri tem pozabil na lakoto. Bal sem se, da me ne bi izdala Angle-žem, zato sem bil zelo previden. Nato je prišla druga ženska — soseda >n me pozdravila z Bogom v čistem srbskem jeziku. Povedala mi je, da J* bila poročena z Avstrijcem, ki je padel pri Stalingradu. Prinesla mi je skodelico mleka in velik kos kruha. Vse to sem pojedel v sekundi, ker sem bil 16 dni brez hrane. Nato mi je povedala, da se skriiajo nad njeno hifio še drugi. Bal sem se, da niso maskirani komunisti, vendar mi je ona zagotovila, da niso. Odvedla me je do njih. Bili so to slovenski četniki po večini majorji in kapetani z bolničarjem. Povedali so mi, da ko so zvedeli kaj delajo Angleži so pobegnili iz Celovca in sedaj tu čakajo. Sprejeli so me kot brata, ko sem jim povedal, kaj so komunisti naredili z mojimi brati Črnogorci in Hercegovci. Vojaški zdravnik mi je pozdravil mojo nogo. Odšli smo v vas	in srno 11	dni pomagali	pri poljskem delu.
Odšli ismo	v Celovec	k Angležem	v taborišče. Od tu so mene	in
Staneviča, ki se je tudi rešil, poslali v Lienz in od tam v Treviso — Italijo.
V Vetrinjskem lagerju	sem našel še	sledeče, ki so se rešili na samem
streljišču: Todo	Stanjevič	— junak iz	Hercegavine, Todor Miletič	in
Milivoj Pjaščič. Vsi živijo v USA.
Nedjeljko J. Tijanič I. r.
Siva priča, ki se je rešila v Radovljici.
DRČAR DRAGO — 50 LETNIK
Domobranski invalid Drago Drčar se je rodil 10. marca 1923 v vasi Brezovica, občina Mirna na Dolenjskem. Emigriral je v Argentino in je Zaposljen v nekem sanatoriju v Buenos Airesu kot pleskar in električar, 'telo malo se druži z Slovenci a naj ve, da ni pozabljen med nami ter mu želimo že mnogo zadovoljnih let življenja.
NACE:
KAJ JE ZGODOVINA?
Ciccron, slavni rimski filozof in govornik, ki je živel v L stol. pred Kr. je podal definicijo zgodovine: „Zgodovina je učiteljica življenja1* (Magistra vitae).
Definicija teži na praktično pojmovanje te discipline, ali znanosti. Imenujem praktičnost zato, ker so ljudje v antičnem svetu menili, da se zgodovina oziroma njena dejanja ponavljanje; zato jo je bilo treba poznati, Ge iz nje učiti za bodočnost. Pa tudi definicija: „Zgodovina je vse tisto, kar človeštvo ve o sebi“, ni napačna.
Herodot iz Kalikarnasa (oče zgodovine) je verjel v ponavljanje zgodovinskih dogodkov, medtem, ko je Tukidid iz Aten že kritično presojal zgodovinska dejanja v V. stol. pred Kr. Za Tukidida je bil dokument velikega pomena, prav tako mislimo tudi danes, ko rečemo, da brez dokumenta ni zgodovine, pa tudi ta mora vzdržati notranjo in zunanjo kritiko, če hoče veljati kot resničen dokument.
IjDanes, zgodovina ne sprejme ponavljanje zgodovinskih dogodkov, marveč samo ponavljanje zgodovinskih oblik. Kaj pa pomeni zgodovinski dogodek? Pomeni neki reden in trascendenten pojav, ki se je resnično zgodil in tako osvtljuje preteklost. Vendar, pa ta ali oni dogodek sam, osamljen malo, ali pa nič ne pove, če ga ne vključimo v celoto dogajanja. Tako n. pr. čel bi rekli: pobitih je bilo dvanajistti oč domobrancev, je bil resničen dogodek, ki se je vršil v določenem času in prostoru, samo ta podatek ni zadosti jasen, treba ga je vključiti v dobo okupacije naše domovine in končno govoriti o spopadu nasprotnih taborov.
Govoriti o obglavljenju Ludvika šestnajstega nima pravega pomena, če to dejanje ne povežemo v celoten proces francoske revolucije leta 1789
V preteklem stoletju je doživela zgodovina velik preobrat v širšem pomnu besede. Preje smo smatrali za zgodovino vredno še biografija: svetnikov, vladarjev, škofov, ministrov itd., zelo malo se je pisalo o življenju, delu, ter trpljenju pa tudi veselju preprostih ljudi; zato se je razburil Carljde in dejal', da brez preprostih ljudi zgodovine ne more biti, zato je treba pisati o življenju in delu malega človeka. Še več. V osemnajstem stoletiu (doba ilustriranega despotizma) je bila spočeta z Volterjem „firo-zofija zgodovine11. Od tedaj pa do današnjega dne se polemizira, če je zgodovina znanost ali ni.	e
Za nekatere zgodovinarje zgodovina ni znanost, ker se ne ravna po naravnih zakonih fizike in biologije (tako Huizinga, avtor ,,Jeseni srednjega veka11). Zopet drugi trdijo, da je zgodovina znanost ker ima lastne metode in pomožne discipline. Končno, pa ni potreba, da apeliramo na za-
kone fizike, če hočemo dognati resnico. Danes celo v eksaktnih vedah zakoni ne veljajo za absolutne.
Prava zgodovina se za filozofa Hegla začne na zahodu, ker je bil zahodni človek prvi, ki je imel zavest -o historičnosti svoje osebe, ki je čas Pojmoval premočrtno ta pa ima začetek in cilj ali „arche“ in „telos“.
Na vzhodu, pa so narodi živeli v fatalni cikličnosti, se pravi, da je za njih bil čas krog, ki nima začetka ne konca. Živeli so v skladu Kozmosa. Za vzhodnega človeka je bilo že vse naprej določeno (predestinacija), zat) je bilo njegovo življenje žalostno, če že ne obupno (poganski fatalizem nsode). šele judovstvo in pozneje krščanstvo prineseta človeku iskrico Upanja, ker ista odpravila poganski fatalizem in ga nadomestila s pojmom vere, Boga in božje previdnosti. Po tej novi koncepciji, se človek more rešiti in doseči svoj „Shaton“ (Eshatologija je nauk o poslednjih rečeh s, uli najvišji cilj, ki mu bo pomenil večno življenje v onostranstvu.
Pojem božje previdnosti je skozi stoletja bil nedotakljiv. Prvi, ki je o njej dvomil je bil Hegel, ki je božjo previdnost imenoval „ukana razuma". V isti dobi sta Uroudhon in Comte pojem božje previdnosti zame ujala z vero v človeški razum in napredek.
Človek racionalno bitje vedno išče novih obzorij, teži k edinemu cilju, ki ga žel'i doseči na zemlji, ta cilj pa je sreča.
V prvi polovici preteklega stoletja je zgodovina zapisala v 'svoje anale velik skok k napredku človeštva. Ta skok je pomenil dobo industrializacijo Ua angleškem in pozneje drugod po svetu. Ta zgodovinski dogodek je po-uienil za svet revolucijo na političnem, ekonomskem, kulturnem in socialnem polju. Vse je postalo drugače, udobnejše, boljše, a istočasno je doba industrializacije prinesla človeku moderno suženstvo. Življenje proletariata le postalo brez zaščite žalostno... In takrat so se pojavili prvi socialisti, ki 'so začeli ublažili vsak po svoji zamisli, težko 'stanje delavnega razreda, ki ga je izkoriščal’ kapitalizem. Tisti možje so bili: Saint-Simon — Fourier — Owen in druad. Zgodovina jih imenuje utopične socialiste, zato ker so njihove teorije smatrali za neizvedljive v praksi. Za njimi nastopi znanstveni socialist Marx (avt-r „Kapitala“, in drugih del). Manc je želel Ustvariti raj na zemlji s proletariatom za proletariat, ki ga je smatral za izvoljeno ljudstvo (mesijanstvo).
Z zmago proleariata nad silo teme preneha razredni družabni sistem 'n napoči čas brezrazredne družbe. Nič več tlačiteljev. ne tlačenih, nič več vojska, amnak mir, napredek in blaginja za vse ljudi. Tako Marx: nroti klejem zahoda fizično orožje le malo zmore, "ristjanizem je bil v zgodovini zannda največii duhovni poiav ga rimsko orožje ni moglo uničiti. Zlasti 7 ideiami, ki so bolj obeti kakor pa jasno opredeljene misli, je boi zel >
težak.
Geslo, ki pravi: ,.Proletarci vsega sveta združite se! Zgubiti moreta ie okove, pridobiti na ves svet", ie po stopetindvajsetih letih še vedno privlačno
za svet, ki mu je vlada dekadentni liberalni kapitalizem. Ta sistem je napravil človeštvu toliko, ali celo več gorja, kot ga je komunizem.
Komunizem ni moč uničiti s šibkimi argumenti, pa tudi ne z bombami, ampak z rešitvijo socialnega vprašanja. To pa je zelo težko, ker manjka na zahodu dobre volje in samoodpovedi.
Za rešitev tega vprašanja, pa imamo napotke v socialnih okrožnicah rimskih papežev od „Rerum novarum“ do zadnje „Popul-orum progressio *.
Nekdo je zapisal: ne tožiti, ampak delati! In dodam, ampak prač delati!
Mrtvim junakom
V	tujino čul' i:em klic grobov...
Njih težki spev sedaj me drmi, srce želi si spet domov,
da molil bi, kleče ob jami.
V	tujino čul sem jok vetrov...
Ob naših veli so domovih, prišli iz daljnih so gozdov,
kjer so jokali na grobovih.
In čul vaš spev sem, mrtvi bratje... Prepevali iste pesmi nove na svatbi smrti — njeni svatje; bili ste zvezani v okove.
Poklekam na vaš grob, mučenci...
In jočem? Ne! Moči vas prosim. Gomile ne krasim vam z venci in cvetja vam na grob ne trosim.
Le križ težak, iz brun stesan bom na grobove vam napravil: simbol bridkosti, muk in ran.
V	spominu vas bom zvesto hranil.
Junaki, spite mimo v Bogu: v gozdovih daljnih, v kraških jamah in v Teharjih, v Kočevskem Rogu... Naš rod živi po vaših ranah!
Oranu v spomin
Meseca marca letošnjega leta bo 28 let, ko je padel največji domobranski junak Drago Furlan — „Oran“.
V Kromovem — Bela Cerkev pii Novem mestu je v miru in zadovoljstvu živela družina orožnika Furlana. Leta 1942. so pridrli v hišo komunistični rablji in najprej zgrabili očeta, ga mučili in nato vrgli na ,.trugo“ kot prašiča. Od straha se družina ni mogla rešiti — le starejši sin Drago se je skril' v dimnik, odkoder je opazoval strahotne dogodke. Očeta so rablji zaklali kot ,prašiča“, nato še mater — najprej r>o „trugo“ ji prerezali telo in izloči1! človeški plod in jo zaklali, in nato še drugega brata enako kot očeta. Le najmlajši brat Franci, ki je imel par let ga je rešila uboja neka ženska in je pozneje živel s staro mamo.
Drago je bil učiteljiščnik, a je takoj po tem dogodku pustil šolo in se pridružil »Štajerskemu odredu", ki ga je vodil na Gorjancih Milan Kranjc. Bil je v številnih borbah in trikrat težko ranjen. Bil je ponos domobrancev a strah in trepet komunistov slovenski junak »Oran" za kar je prejel številna odlikovanja. Nazadnje je bil nadporočnik in poveljnik 52. čete novomeškega udarnega bataljona. Malo pred koncem vojne, meseca marca je bil novomeški udarni bataljon v akciji v okolici Novega mesta, kjer je bil Oran težko ranjen v Birčni vasi pri Novem mestu. Takoj je bil prepeljan v Kandijsko moško bolnico, a je radi izkrvavitve umrl na operacijski mizi.
Ohranjajmo našega junaka »Orana" v lepem in dobrem spominu.
Zveza Tabor v Clevelandu je iz socialnega sklada kakor druga leta tudi letos razdelila Božično podporo potrebnim. Skupna letošnja pošiljka je znašala 555 dolarjev. V Evropo je bilo poslano 19 osebam, a DSFB Tabor v Argentini je prejelo iz tega sklada 200 dolarjev. Vsem podpornikom invalidov iskrena hvala v imenu potrebnih.
AVGUST HORVAT:
Kje nas čevolj žuli ?
(V naslednjem objavljamo v ponatisu najbolj značilne izvlečke iz zgorel omenjenega članka, ki ga je v lanjski majski številki objavila ..Družabna Pravda" v Buenos Airesu.)
Kje nas čevelj žuli?
(ali starenje in bodočnrist emigracije)
..Starenje je že očitno v vsem našem zdomskem udejstvovanju. V naših publikacijah, iudi splošnega značaja, sodelujejo skoraj vedno isti ljudje, v odborih organizacij si isti ljudje iz leta v leto zamenjujejo samo odborniške funkcije. Povprečna star Gt sodelavcev v naših revijah in časopisih, odbornikov v društvih in organizacijah je že precej nad 50 let. Tako je že res pereče vprašanje kdo bo nadaljeval to do pred kratkim še cvetoče delo. Kje so mladi? Zakaj ne sodelujejo? Zakaj jih ni v odborih organizacij in društev?“...
..Vzrokov za tako stanje je več. Nekatere že izhajajo iz tradicije. Že pred vojno je bilo doma značilno za skupnost, ki se je imenovala katoliška, da se intelektualci niso dosti zanimali in skrbeli za vzgojo (svojega naraščaja. Ljudje, ki so vodili naše kulturno in javno življenje, so hoteli imeti ob sebi le „pridne fante", poslušne, mlade ljudi, ki so radi ubogali in potrpežljivo čakali, ko jih pokličejo in odkažejo določena mesta. Le v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno se je začelo (spreminjati po zaslugi dr. L. Uhrlicha in prof. E. Tomca. Ta tradicija nezanimanja in vzgoje posebe;: še intelektualnega naraščaja, je ostala močno zasidrana tudi v emigraciji.
Kljub nezanimanju starejših za mlade je doma kulturno življenje le rastlo. Veter, ki je vlekel iz različnih mladinskih organizacij in krožkov, je zasejal semena, ki so vzklila in marsikatero doseglo bujno rast. Zemlja je bila namreč domača, okolje in klima sta bili ugodni. V zdomstvu pa lahko vidimo, da veter ne zaseje nič. V Argentini je pampa preobširna, peščana; vpliv okolia prevladuje nad življenjem slovenstva, zato takih samozasejanih sadov ni. Tudi v bodoče ne bo drugače. Priti bo moral sejavec, ki M zrahljal in pripravil prst ter zasejal seme sloven-kega kulturnega življenja v srca :n duše slovenskih mladih ljudi v zdomstvu.
Sejavec, Ljudi, ki bi skrbeli in si prizadevali za slovenski kulturni naraščaj v zdomstvu med našimi intelektualci in kulturniki ni. Vsi so bdi vedno in so še preveč zaposleni sami s seboj, za druge ni časa.". . .
„Končno tudi pomanjkanje v brezhibnem izražanju v slovenščini ni in ne more biti vzrok, da mladi ne pišejo v naše publikacije, ne predavajo na sestankih in kulturnih večerih. Nihče jih ni in jih ne povabi in pripravi
za to delo. Izgleda, da se jim ne zaupa, obstoja nek dvom, če bodo znali Podati svoje misli na zadovoljni ‘višini’."...
^aši kulturni ustvarjalci so se v čilih letih udobno počutili na višinah". Niso marali gruče, čim manj jih je na vrhu, tembolj posameznik stopi v ospredje. Sedaj, ko so pa začeli nekateri že pešati, ee tudi na vrhu, na »višini" čutijo osamljene. Hudo je, če je človek sam, zelo hudo, če je sam Y tujini pri kulturnem ustvarjanju. V tem primeru so precejšnji vzrok tudi intelektualni egoizem, skopost in nevoščljivost.
Poleg „višine“ se postavlja tudi vprašanje ‘linije’. Kdor je na ‘liniji’, Sa odločujoči v skupnosti sprejmejo ali vsaj tolerirajo, lahko objavlja. Kdor ni na liniji, je odklonjen in obsojen na molk, če se ne zateče kam drugam. Kolikokrat smo že imeli priliko slišati, da je nekdo dogodke po svoje raz-'aKal, po svoje opisoval. Pa jih nihče drugače ne more kot po svoje, če misli s svojo glavo in gleda s svojimi očmi. Izgleda, da obstoja neka uradna imija, ki jo določa nekdo, ki se smatra za nezmotljivega in je za vsakega obvezna. In ta linija je tudi med nami, kot je zapisal za razmere doma Isras Kermavner, tako ozka kot britvično rezilo. Ne prenese se, da nekdo ‘irugače govori in piše, pride z novimi idejami. Nismo veseli, da nekdo drugače misli, niti ne stopimo z njim v razgovor in debato za objektivno-tkanje resnice, ampak ga takoj obsodimo za odpadnike. Koliko gorja so ze naredili take obsodbe, koliko trpljenja posameznikom in tudi njihovim družinam. (Glej tudi A. Gosar, Moj oče, Meddobje štev. 3, 1970).
Emigraciji mora biti enkrat že jasno radi svojega lastnega obstoju, da sumnjičenja, prepiri, obrekovanja, natolcevanja, podtikovanja ter razne ločitve duhov ne morejo pritegniti mladih ljudi k skupnemu delu. In ravne Pri tem nečasnem delu prednjači del' inteligence. Navadno gre pri vseh teh sPorih za neko pravilnost poti, za obrambo večnoveljavnih načel. Pri te u Se pa postopa tako, da se ta načela branijo z brezobzirno breznačelnostjo n se teptajo osnovna načela človeškega dostojanstva.
Če bi prostor v naših publikacijah, ki ga porabimo za pogrevanje medsebojnih razprtij dali na razpolago mladim ljudem, da bi nam povedali sveje 'Pnenje in poglede in to v slovenščini, ki jo obvladajo, bi storili skupnosti za njeno ohranitev veliko koristno in dobro delo. Marsikaj bi že bilo drugače, boljše.
Kot v medsebojnih odnosih tako grešimo v kritiki. Potrebno je pri vsakem delu, mora pa biti obiektivna, poštena, v službi iskanja resnice, i ake kritike pa nam manjka kot vode v puščavi. Med nami imamo kritiko »o načelu ‘danes poj ti hvalo meni, da jo bom jaz jutri tebi’, ali pa, da ,''1'itik hoče pokazati, da je vseveden in vsemogočen in nastopa kod nekdaj urek, češ, čimveč nevernikov pobijem, toliko večje bo moje zasluženje nred Alahom. Neredko zasledimo tudi polno ignoriranje. Ni važno, kaj je kdo rapisol ali povedal, ampak kdo je tisti. To je merilo vrednosti.
Pri vsem t-pn početju starejših mladina ni brezbrižna. Opazirie in dela svoje zaključke. Že precej let nazaj sem vprašal takrat še mladega
fanta, fiina enega izmed ‘vodilnih’, zakaj ne sodeluje bolj aktivno v skup nosti, afi ga k temu ne vzpodbuja vzgled očeta, odgovor je bil kratek: ,,'Ne verujem očetu“. Sin ni veroval v slovenstvo in iskrenost prizadevanj svojega očeta. In takih primerov je več. Mladi se oddaljujejo, ker nam ne verujejo, čutijo, da jim ne povemo resnice. Ne rečem, da se jim laže, ne pove se jim pa vsega. Pride se do gotove točke, do gotove dobe in dejanj, potem pa molk. Godi se nam enako kot vladajočim doma. Tudi njim se je mladina oddaljila; je nimajo, ker ji ne povedo resnice. Zato sama brska po preteklosti in išče odgovorov na mnoga vprašanja, za mnoge dogodke. To stališče mladine nam tudi ponovno dokazuje, da se resnica ne da nikoU za vedno zapreti še v tako močan in hermetično zaprt zaboj. Pride čas, ko eksplodira in plane na dan. Tega nikoli ne smemo pozabiti. Jn kaj pj lečemo, če se v bodočnosti mladi doma in v zdomstvu združijo za objektivno iskanje resnice?
Zdomska skupnost bi morala biti prijetno okolje, domovina v majhnem za naše mlade ljudi. Če pa pogledamo v življenje naših organizacij in šolskih tečajev, lahko kaj kmalo opazimo, da so si naši otroci premalo prijatelji, se ne veselijo dosti medsebojnega (srečanja. Njihovo prijateljstvo je omejeno na zelo majhen krog, navadno določen in dirigiran po starših. Drugi se ne pogledajo, če se srečajo na cesti ali drugod, se ne pozdravijo in ne nasmehnejo. Niso veseli srečanja. Razen redkih izjem se ne smejo obiskovati na domu. Slovenskemu otroku so vrata slovenskega družinskega doma zaprta. Ker pa otrok potrebuje družbe in prijateljev, jih najde pri sosedovih druge narodnosti, se z njimi igra in raste. Tako doživlja najlepšo otroško dobo v tuji družbi, ise izraža v tujem jeziku. Ali se potem moremo čuditi, da otroci ne čutijo in mislijo slovensko. Premalo poudarjamo potrebo prijateljstva, še manj ga pa prakticiramo. Življenje in odnose odraslih še vedno grenijo razni spori od doma in taborišč ter te spore in nesporazume prenašajo na mlade.
Enako kot spore hočemo zvaliti na mlade vso našo preteklost, jim naprtiti naše trpljenje vojne in zdomstva. Kar z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo že del našega trpljenjja prenesli na naše mlade ljudi. Zelo se trudimo, da bi v naših otrocih videli svoj ‘trpeči obraz’. Toda nihče nima pravice prenašati lastnega trpljenja na otroke, niti kot skupnost na vso našo mladino. Pripravimo jih na življenje tako, da bodo s pomočjo vere zmogli nositi vedno težo svojega dneva. Svoje težave ,pa nosimo sami, so samo naše. če pa kdo tega ne zmore in mu križ postaja pretežak, posebno sedaj, ko postajamo starejši in se klic krvi in zemlje vedno močneje oglaša v nas, si naj poišče Simona iz Cirene med isebi enakimi, mladimi pa gradimo skupno t veselih in vrlih ljudi...”
„Sedaj pa obstoja resno vprašanje, na čem mladina sploh gradi svojo slovensko zavest. 'Stalno ji ponavljamo, da je doma v Sloveniji ječa in upljenje; rroč od vsega, kar je tam. Ne ločimo ljudstva in režima. Mladim zato ponujamo ..Slovenijo v svetu", neke vrste surogat, ki bi naj nadomestil
Naravno navezanost na slovensko zemljo, ki je samo ena. Dveh Slovenij 116 more biti. če smatramo za »Slovenijo v svetu“ zdomstvo, potem si °odimo na jasnem, da je tega zdomstva vedno manj. Mladi pa bodo obranih slovensko zavest, če jih bomo navezali na Slovenijo, ki raste, kjer je -Oljenje. Le cd tam mora črpati sok za svojo rast poleg tega, kar lahko nudijo L tarši in skupnost na tujem.
Kot že rečemo komunističnega režima ni mogoče istovetiti s sloven-skim narodom. Ta režim je prišel s pomočjo nasilja in ga bo prej ali slej t'Jdi konec. Narod bo živel’. Ta narod na slovenski zemlji so naši starši '’’vi ali mrtvi, bratje in sestre, sorodniki ter tisoči in tisoči tistih, ki so vsalco nedeljo zbirajo v božjem hramu in združijo v duhovno občestvo, krajevna občestva vodi na stotine starih in mladih duhovnov, razlagalcev v6enih resnic. Ker Duh veje, kjer hoče, jim je za učitelje postavil’ Miksi-^'Ijana, Jožefa in Janeza. To občestvo, množice vernih, so resnični tfo-venski narod, so večina.
Ob tem razmišljanju se postavi vprašanje, zakaj, kje je vzrok, da '•udi s temi rojaki, brati po krvi in veri, ki so z nami v eno duhovno °bčestvo, ne ismemo imeti nič skupnega. Zakaj nekateri dvomijo v njihovo vero in slovenstvo. Bili so po ječah, preganjeni, zapostavljeni in jih še ''^postavljajo, a vztrajajo. So jamstvo slovenske bodočnosti. Zakaj potem Proč od njih ? Zakaj naj gradimo Slovenijo posebej in ne z njimi ?
Odklanjanje vsega, kar je doma tudi dobrega in poštenega, nas je tako prevzelo, da smo že praktično pozabili na svoje slovenstvo. Slovenska 2avest je že pri mnogih neka vrste medalja, skrbno zaprta v škatlji, ki ^ jo nadenejo, kadar gredo na 'skupne prireditve, poslušajo govornika o Paši revščini, se malo pocmerijo, potem pa medaljo zopet spravijo do pri-Podnje prireditve. Slovenstvo že sila trpi. V številnih naših domovih starši ne govorijo z otroci več slovensko in zato tudi njihovi otroci ne , čutijo več slovensko.
Za vse naše predloge iščemo krivce drugod, le va?e se bojimo posedati. Stalno jamramo o naši majhnosti, ki naj bi bila vse naše nesreče, a se istočasno ne nehamo klanjati velikim narodom. Nikoli si pa ne pojavimo upravičenega vprašanja, ali še sploh v naši dobi in sodobnem '^vetu obstajajo maihni in veliki narodi. Če res nismo preveč številni, pa uodimo zato toliko bolj kulturno in duhovno delavni in močni, da v polni 'Pori doprinesemo svoj delež v življeniu družine narodov. Kdor se nn P°d nobenim pogojem ne more znebiti kompleksa majhnosti, si naj obleče d°lire bhiče, moško opaše in stori danes ter vedno svojo dilžnost, r'' m-|>0 kompleks majhno-ti gotovo prešel. Mladim pa dajmo vzgled ponos^enm in vedrega Slovenca, da znamo živeti v bratski slogi. To pa kar se veb^o-krat doaaia, ubija slovensko zavest v mladih ljudeh in so resnični henji tisti, H kliuh temu vsemu še čutijo in mislijo slovensko.
fovedal sem samo nekaj odgovorov na vprašanle zakaj p-m Uilrrijr.n ne sledi, zakaj je nimamo. Jih je še veliko več:	Iščimo jih.
Toda ne ustavimo se samo pri tem. Iščimo odgovarjajočih rešitev. Položaj res ni najboljši, toda vzrokov za pesimizem zaenkrat še ni. Zamujeno se res težko nadomesti, lahko pa začnemo in skušamo popraviti naše pomanj-kljivo.-ti. Veliko je še mladih in kuštranih glavic med nami, ki zvedavo in navihano gledajo okrog sebe in nas opazujejo. So polje, pripravno za setev semena bodočih kulturnih delavcev in ustvarjalcev. Začnimo sejati danes, da bomo lahko jutri želi. Začeti ni nikoli prepozno. Ne pričakujmo, da nam bo kdo od „velikih‘‘ dal navodila za naše delo, ne pričakujmo ponovni izkrcanje al‘i pomoči namišljenih zaveznikov. Delajmo sami s trdno voljo in velikim čutom odgovornosti, brez prepirov in sumničenj. Proč z nemarnostjo, ki misli, da cmerjenje in jadikovanje odtehtata trdo delo."
V. DOLENC:
Poldetu Volčiču v .spomin
(Nadaljevanje)
Tako hodiva brez počitka do četrte ure zjutraj, ko spoznava, da sva prišla na eno in isto mesto. Celo noč sva izgubila po nepotrebnem. Kako se orientirati, zvezde se niso več videle pa sem se spomnil, da sem nekje črtal', da imajo drevesa proti jugu daljše in močnejše veje. Polde pa je vedel, da je več mahu na severni strani debla. Vse to pa nama ni nič pomagalo, ker je padla megla in se skoraj ni nič videlo. Počakava dneva, si ogledava, vzameva za cilj bližnji hrib za zvečer, ker naprej nisma mogla, pred nama je bila vas in odprto polje. Zarijeva se v kup stelje, ki jih je bilo več v gozdu in tako prespiva in predebatirava dan. Napraviva si tudi načrt, ki je bil sledeč: naravnost proti jugu do jugoslovanske avstrijske meje, ki jo bova gotovo opazila, potem pa zahodno po meji in nekje pri Dravogradu kjer meja križa Dravo jo že kako prekoračiva.
Po treh dneh dobiva	na enem golem hribu, cementen	pol metra viso.v
sceber, kakor je izgledalo	meja. Ker pa	nisva bila	gotova	greva	do enega
kmeta ki sva ga malo prej obšla, da bi ga vprašala za mejo. Ko laziva • koli hiše in poda, da bi dobila kakega človeka, slišiva smrčanje na podu. Hitro greva tja in ga začneva budit. Prvo od daleč, potem pa že treski. (Mm bolj ga treseva, bolj je hrčal. Revež je bil mutast, midva sva ga pa tako tresla da je Bog zna kaj mislil. Ko le spoznava, da je mutast, navedeč, kar pri njem zaspiva. Bila sva zelo utrujena. Tri dni skoraj, nisva nič spala. Hodila eno uro in 10 minut počivala dan in noč. Ko so naju prej v zaporu preiskali so Poldetu vzeli vse še vezalke od „šolnov“, hlačni pas, da je moral imeti sedaj	roke vedno v	žepih, da	niizgubil hlač.	Pri tem
sem imel jaz več sreče ker so mi pustili	pas, robec	in uro.
Drugi dan naju zbudi isti mutec, smejoč se je nama kazal z roko naj SJeva z njim jest. Dobre in dobro zabeljene koruzne žgance pa belo kavo •s° nama dali, potem pa še dva jajca vsakemu ker še nisva bila sita. Kar bn resnici sva jim povedala, kako je z nama. Smejali so se nama, se je takoj videlo, da i-o zelo proti Hitlerju, ko so nama tako šli na roko. Opi-srdi so nama tudi našo pot in kje naj se paziva. Še vsak eno pismo sva napisala domov in šfa naprej. Presekala sva precej poti in sva prišla zopet na mejo. Vsakih 300 do 500 metrov je stal steber (konfin), kjer je tekla nieja. Kjer eo bili prepadi in soteske sva pa včasih tudi celi dan zgubila, da sva potem na drugem bregu spet prišla na mejo.
Četrti dan hoje po meji prideva nad Dravograd. Ko ogledujeva dravo-ffnajski most s stražo na njem, re nama približata dve dekleti, s ka e-rnna se takoj sprijazniva in jima tudi poveva svoje doživljaje. Kar uživale ?ta. Takoj sta bile zato, da nama pomagata. Po nasvetu deklet sva se °dločila prekoračiti Dravo na postaji nižje Dravograda z brodom. Dekleta sta nama oprale, polikale hlače, srajce. Pobrita in počesana sva vsak n svojim dekletom por roko smejoč se šla mimo policijske istražnice na brod. Nedaleč od policije smo čakali gotovo 20 minut predno je odpeljal brod. Takoj sem se potil te minute, da je kar teklo po meni. Se objamemo kot pravi zaljubljenci, srečno, srečno po že se odpeljeva na drugo stran Drave. ^ broda naravnost v gozd, ki ga je bilo malo sva bila že v vasi. Počakava kako uro, da se zmrači, pa že naprej vesela, saj najtežji del poti je za nnma. Sva v Sloveniji, katere nikdar več ne bova zapustila sva fi obljubila. Kes, da je Škofja loka daleč pa že brez skrbi marširava naprej. Prekoračiva Meslinjo, zjutraj sva že v Kotljah, tam se pri enem kmetu dobro "ajeva, nama da še specialki za čez hribe, pa jo že mahava na Uršlo goro. Spotoma dohitiva dve dekleti, ki sta nosila vsaka svojo malo vrečo moke domov. Kot kavalirja si nadeneva moko na rame in ve?elo razgovarjajoč dospemo do Obretanovih, kar naju dekleta povabita v hišo. Pri kosilu ie bila zbrana vsa družina. Poleg staršev devet deklet, najstarejša je imela 21 let. Ko .pma pripovedujeva od kod prihajeva in kam sva namenjena. K° nam začele branit naj ne hodiva naprej, kjer je nevarno, naj rajši ostaneva pri njih do prihoda partizanov, ki gotovo pridejo vsakih 15 dni.
Prvo noč smo do četrte ure zjutraj peli, potem pa šli z dekleti na diviepa petelina. Dali so nam vsakemu svojo lovsko puško in daljnogled. Petelina nismo ne slišali ne videli, škoda, pa je bilo vseeno veselo ;n Zanimivo. Sonce je bilo že precej visoko, ko se vrnemo domov, potem pa KPat. Pri kosilu nama pove mati, da naju bo težko imela na hrani, ker ziviio na karte, naj greva zvečer nazaj na Kotlje k Rožnikovim najbogntel-sim v Kotljah, ki nniu bodo radi hranili ta čas. Midva pa, da lahko prideva Večkrat v vas. Rožnikovi ro na in radi snreieli. Mati še gospodar vsega, 81. 'et stara, štirje fantje že starejši, dva sta nosila dolge brade, še vsi v lerih. TP'«' hčerki, starejša že vdova po enem profesorju iz Ljubljane, mlajša kakih 18 let. Bilo je več kmetij skupaj, z žago, z elektrarno, kovačijo. 7n
hišo je stal Evharistični križ. Kakor ministrom so nama istregli. Imela sva dohod do vsega, mošta ali pršuta za malico. Po večerji in skupni molit\ i rožnega \enca. Mislili so da greva spat, a sva jo mahnila na Urško goro k Obretanovim. Tam smo prepeli še čez pol noč, zopet nazaj in to vsako noč. Bilo je gotovo več ko eno uro hoda v eno smer.' Rada sva hodila, tudi zato, da ostaneva utrjena, saj sva vsaki čas pričakoala partizanov.
(Sledi)
VERINO V:
P i .v m o neč a h u
Andrej, nečak, profesor zgodovine,
Ne vem, če veš za strica v Argentini, Doma morda o njem obujate spomine, Rekoč, se zgubil je v tujini.
Enkrat na vsake kvatre pismo piše,
Je zdrav, zakaj ne da glasu od sebe?
Ur srečnih tam pod krovom rodne hiše Ves čes spominjam se, pozabil' nisem Tebe.
Sestra, Tadeja, Mirjam, moje mame. Preteklost se v spomina venec splete Obdaja me z vonjavami omame.
Moj sen ste Vi v nočeh samote In v srcu želja rožna cvete;
Nazaj med Vas, kjer boli ni, ne zmote.
Med nami v Argentini se nahaja na obisku soborec in član DSPB Tabor V Clevelandu Franc Mavsar s soprogo. Prišel je zadnje dni leta 197J in se bo zadržal' okrog 40 dni. Franc Mavsar je svoječasno živel v Argentini in se je pred kakimi desetimi leti preselil v USlA. Izhaja iz znane družine Mavsarjeve iz Št. Ruperta na Dolenjskem. Njegov oče je bil župan št. Ruperta in je bilo v družini 10 otrok. (Dne 28. decembra 1942. so komunisti žive sežgali na grmadi v gradu Dob: očeta Jožeta, mater Terezijo, sestr > Marijo in še štiri brate. Ostali so le trije živi, a od teh je brat Darko (Balkanski prvak v metanju kopja) padel kot domobranec v Št. Rupertu. Poleg Franca živi še njegov brat Jože duhovnik tudi v USA.
J. L. KOŠANOV:
TUGOMII* SANJAČ
('Nadaljevanje)
4. Posla v je: Volivni gplaž
Pravijo, da so volitve izraz prave narodne volje, ker na volitvah narod svobodno izbere svoje zastopnike. To so same bajke, ker je le malo dežel na isvetu kjer je to čista resnica. Kot v drugih predelih sveta tudi Pri nas so vedno volitve dvignile ogromno prahu prepirov in prerekanj. ®aj smo pač bil’i vedno strankarsko zagrizeni in smo se lasali med seboj
Za vsako konjsko...... Volivno razpoloženje je tudi mene vsega prevzelo.
Bilo je leta 1938 in na vladi je bila JRZ (SLS). Visi mladi petelinčki, ki nam je greben že precej zrasel, saj smo se že začeli briti in na skrivaj kaditi, smo vneto limali „plakate“, razgrajali po ulicah ob priliki volivnih shodov in navdušeno vzklikali katoliško-pravoslavni-muslimanski trojki voditeljev stranke. Ker so bile takrat v modi israjce raznih barv smo si mi izbrali modre in bili neka varnostna straža. Seveda naše delo ni bilo zastonj. Vedno smo dobili kak dinar ali kak paket cigaret. To je bilo za nas pravo Premoženje. Pri teh zadnjih volitvah v Jugoslaviji pred vojno sem se znova Prepričal, da so vsi politiki enaki. Kadar so v opoziciji, protestirajo in kritizirajo, da je strah in groza, obljubljajo gradove v oblakih, samo, da bi dobili kaline, ki bi šli na njihove limanice in jih volili. Ko je bil na vladi »Ziv hudič" smo protestirali, nad volivnim zakonom, ker so bile volitve javne. Moral si pred vso komisijo in pred ,,žendarji ali kifelci" glasno Povedati koga voliš. 'Seveda, je bilo le malo junakov, ki so se upali glasovati proti vladi. Državni uradniki, so se bali za svoja mesta, dnagi so 'Oieli strah pred „ričetom“, kajti „zeleni henrik“, tako smo pravili v Ijub-kljani policijskim avtomobilom je bil vedno pred voliščem pripravljen, da °dpelje nasprotnike „na počitnice v Fiškopejo".
Ko smo mi pripravljali volitve, sem bil prepričan, da bo drugače, da Se bomo vrnili na pot prave demokracije, a ni bilo tako. Kar je bito včeraj 2a nič, tiransko in proti volji naroda, je čež noč postalo edino zveličavno. ^°t prej za JNS, tako sedaj za JRZ vsi morate voliti vlado. To pot je bilo hujše, kajti če ne bi volil vlado bi se zamerii ne samo svetni temveč tudi Cerkveni gosposki.
Povsem drugače je pa bilo po goistilnah po vaseh in v mestih. Večina i>hirtov“ pri nas so bili liberalci sokoli in naprednjaki. Tam so se zbirali 'si nasprotniki od „Orjunašev pa do komunistov in mačkovcev". To je bila r(>s čudna druščina. Preie so se lasali med seboj, sedaj so pa potegnili ■''kupaj. Ker so po navadi pri nas bili učitelji naprednjaki so Ti bili proti 11 „farovžu“. Tudi ti so pozabili na svoje poslanstvo in namesto, da b: u®'li brati in šteti r,o že otrokom in potom njih njihovim starišem solili
pamet z volilnimi ocvirki. Naš preprosti človek res ni vedel, komu bi se zameril, ali „šolmoštru“ ali „fajmoštru“. Pri tej odločitvi smo pa moraji pomagati mi mladi. Zato so nas dobro pripravili in podprti v vseh ozirih.
Približal se je predvečer volitev. Vsi »propagandisti*1 in organizatorji, bolje bi bilo rečeno vsi ,/kuharji volivnega golaža** smo ®e zbrati v »rajon-skih“ štabih stranke. Tam so nam dali še poslednja navodila. iDiobro so nas založili z denarjem in s cigaretami. Naše zadnje deto pred volitvami je bilo, da smo poznanim nasprotnikom in omahljivcem pripravili »podok-nico‘‘, da smo jih tako »pripravili in omehčali**. Seveda so »kifeljci** zatisnili ne samo eno oko temveč obe. Vse to naše poslanstvo je bilo v skladu z vsemi demokratskimi predpisi in v skladu z voljo naroda.
Na dan volitev smo že na vse zgodaj bili vsi zbrani. Vsak je imel svojo skupino in »delokrog**. Dobro založeni s cigaretami, denarjem sm > šli na deto iskati in »prepričevati** volivce. Moj »rajon** je bila Zelena jama Imel sem srečo, da sem bil motoriziran in sem tako lahko več ali manj neopaženo prepričeval in kupoval volilce. Najbolj trmaste sem prej še za peljal »na štab**, kjer iso mi dali pomoč bodisi z besedo bodisi s slivovko ali podobnimi dobrotami. Proti popoldnevu sem pa imel smolo. Naletel sem na skupino naših nasprotnikov, da bom pošteno »gor plačal**. Obleko sem imel' raztrgano in z nosa sem krvavel. Ko sem že obupal in bil pripravljen ca najhujše so prišli drugi moji prijatelji in mi priskočili na pomoč. Kmalu so prišli še »kfeljci** in »žendarji**, ki so hitro naredili red. Seveda, so nas, ker smo bili »ta pravi** pustili pri miru in odpeljali »na frišno** naše nasprotnike. Mene s> peljali prijatelji domov, kjer sem se preoblekel. Seveda, sem moral prej še poslušati malo očetove in materine pridige, zakaj se vmešavam v stvari, ki ise mene ne tičejo, a jaz sem se smatral za junaka, ki je prelival svojo kri za blagor »domovine**. Nič niso pomagale mamine solze in prošnje, nič očetova svarila, naj ostanem doma. Odšel sem nazaj na „štab“ kjer so me triunfalno sprejeli in me vsem postavljali za vzgled borca za »demokracijo in svobodo naroda**. Seveda so mi pošteno poplačali raztrgan) obleko in buške. Moje poslanstvo na cesti se je končalo. Do večera sem ostal' v »pisarni** in tam pridno prepričeval oskrknjene volivce, katere so tovariši pripeljali.
Volitve so bile končane. Vsi smo čakali nestrpno rezultat, čeprav smo bili prepričani, da bomo »demokratsko** zmagali. Končno smo dočakali volivne izide. Zmagali smo 29:0 to je JRZ dobila vse poslance in vse senatorje. Zmaga je bila popolna. Sovražnik je bil premagan na vsej črti. Naši iso »pravi zastopniki naroda**, ker jih je narod izvofil »svobodno** Vsi navdušeni so šli na ceste in začeli demostrirati in proslavljati zmago
Med našim zmagoslavnim pohodom smo po vseh demokratskih, katoliških in nar dnih predpisih razbili marsikatero šipo naših premagancev, ki se pa niso kar tako dali ugnati v »kozji rok“. Vračali so nam milo za drago, nas ombetavali z jajci in paradižniki in nas žigosali s fašisti. Ko
je bilo po našem mnenju že dovolj razgrajanja, smo počasi začeli z „raz-hodjm“. Vrnili smo se na naše „baze“, kjer nas je po starem narodnem običaju čakal golaž zmage, ki je trajal pozno v noč.
Mene je pa vkljub „zmagi“ to razpoloženje malo motilo. Spoznal sem, 'Ja ni vse zlato kar se sveti. Čutil sem se ne zmagovalca, temveč sokrivca »demokratske tragik:medije". Spoznal' se,m da ni bila pri volitvah prelagana druga stranka, temveč, da je bil premagan narod in njegova v°lja. Spoznal sem, da kot preje, tako tudi sedaj narod ne bo imel svojih Pravih zastopnikov. Moje „klerikalstvo“ se je začelo ohlajevati. Kot sa nJaš sem začel premišljati in si beliti glavo, a do pravega zaključka še ni-'em prišel. Vse preveč je bilo v meni še vedno zaletelosti klerikalnega »Petelinstva".
Mojo zamišljenost so hitro opazili. Prijatelj Zvone me je podražil r6koč: »Tugo, Te buške bolijo." „Pozabi nanje, saj smo zmagali in -edaj bomo lahko delali kar bomo hoteli in vsi hodo morali plesati tako kot bomo 'rd igrali". Tako je, sem zamomljal in dodal, da se ne počutim dobro, se Poslovil in odšel domov. Prijateljeve besede so mi zvenele v glavi in sam Pri sebi sem si dejal, kaj pa b > ko bo narod sam začel igrati in ne bo ‘Mtel, da mu „izvofjenci“ igrajo in da mora vsakih par let naučiti se drugih »plesov" in novih melodij. Enkrat bo konec „volivnih golažev" in kaj bo takrat? čas bo dal odgovor. Takrat bo pa vse drugače, sem si dejal, ne Prišli sedaj na tr. Jutri bo drugi dan in kot pravi naša „južna brača": •r o v, o na novo.
iz tonu ŠTEV
OBČNI ZBOR — „TABOR“ DSPB TABOR V ARGENTINI
Dne 24. decembra 1972 je imelo društvo protikomunističnih borcev »Tabor" svoj 16. redni občni zbor v Slovenskem zavetišču Dr. Gregorija Kožmana v San Justu.
Ob 11 uri je otvoril občni zbor starešina Ivan Korošec. Po pozdravnem Ppg voru in ugotovitvi sklepčnosti je prešel na dnevni red.
Po branju zapisnika zadnjega občnega zbora in poročilih odbornikov i® bila volitev novega odbora:
Ivan Korošec — starešina, podstarešina — Vencelj Dolenc, tajnik — Jr. Srečk) Baraga, blagajnik — inž. Anton Matičič. Odborniki: Polde Lah, Dušan Dimnik in Ivan Ahlin. Nadzorni odbor: Božo Šušteršič, Lovro To-Piaževič in Jože Grabnar. Razsodišče: Dr. Stanko Kociper, Janez Kožar 'u Viktor Gerčar. Društveni kurat č. g. Jože Guštin.
Po volitvah je bila zadnja točka dnevnega reda samostojni predlogi in slučajnosti.
Po daljši živahni debati je bilo sprejetih več predlogov, katere naj izvede novi odbor. (Iz občnega zbora se pošljejo pozdravi Zvezi DSPB-Tabor v Clevelandu, Dušnemu pastirstvu, Društvu Zedinjena Slovenija in Društvu Vestnik v Argentini.
Po občnem zboru so se vsi udeleženci udeležili sv. maše za pok. članom in odbornikom Jožetom Jenkom (2. obletnica smrti). Poleg članov in prijateljev se je sv. maše udeležila vdova ga. Frida Jenko, hčerka Alenka :n sin Marijan ter zet Frido Beznik. Sv. mašo s pridigo je daroval č. g. Matija Borštnar.
Pr končani sv. maši so se udeleženci prisedli k skupnemu kosilu (asado). Kljub izredno slabemu vremenu je vladalo med kosilom veselo razpoloženje, ki se je končalo z ubranim petjem in so šele proti večeru zborovaci zapuščali zavetišče.
SVEČANA SEJA
V nedeljo, 22. januarja 1973 je odbor „Tabora“ proslavil v ožjen krogu na domu starešine, Ivana Korošca v Berazateguiju 60-letnico svojega blagajnika, ing. Antona Matičiča. Poleg odbornikov so bili povabljeni kot gostje še slavljenčeva soproga Lina, sin in svak, gospa dr. Kocipera in predsednik zavetišča g. Matevž Potočnik. Ob 12 uri je društveni kurat, č. g. Jože Guštin opravil sv. mašo s priložnostjo pridigo, po maši pa je bilo svečano kosilo, ki je trajalo ob živahni zgovornosti udeležencev vse d • nožne noči. Ob tej priložnosti je tajnik dr. Srečko Baraga izročil v imenu društva slavljencu spominsko darilo in naslovil nanj naslednje tople besede.
'Sp:štovani gostje, dragi odborniki in člani!
Dovolite mi, da spregovorim nekaj toplih besed o pomenu in namenu sestanka, ki mu prisostvujemo, ter o možu, kateremu je predvsem današnji sestanek posvečen. Bojim se pa, da ne bom povedal tistega, kar bi rad in kar bi moral povedati, ker to zavisi od naše sposobnosti. Skala sposob nosti se pa razteza od ničle do neskončnega števila.
Morda ste že sami razmišljali, da človek v svojem bednem življenju doživlja dogodke, ki ga privedejo do tega, da se ob njih nekoliko strezni in začne premišljati tudi o sebi. Ne mislim pri tem na tiste vsakdanje primere, ki nas večkrat spravljajo iz ravnotežja, če nas je zadela velika denarna izguba ali če smo zadeli glavni dobitek, ali smo jo dobili po glavi itd. V mislim imam tiste dogodke, ki se vrste po naravnih zakonih in so elementarno povezani z usodo človeka, namreč: rojstvo, poroka in smrt. Tem dogodkom je človeštvo že od nekdaj posvečalo posebno pozornost, zat > se jih je začelo spominjati z obletnicami, začevši s prvo, potem de-:eta, petindvajseto, pedeseto, itd.
Zakaj pa ne praznujemo tudi le 17., 23., 49. obletnico ? Vzrok temu
je dasetinski številčni sistem, čeprav bi bil popolnejši dvanajstinsko številč-ni sistem, ker je število 12 deljivo z 1, 2, 3, 4, 6 in 12,, deset pa samo z 1, 4 5 in 10. Zakaj pa smo se odločili za desetinski številčni sistem ' Tukaj je Pa postavila svojo zakonitost zopet narava, ker nam je dala deset prstov. I^r.sti so bili prvi računski stroj. Nepismeni ljudje in otroci si še danes po-J,*ag'ajo s prsti. Otroci zelo radi potrdijo število is prsti, ker mislijo, da -dli sicer nismo razumeli. In če bi se hoteli tudi mi poslužiti prvega račun-fkega stroja, da bi povedal, koliko let je izpolnil naš današnji slavljenec, "1 morali 6 krat dvigniti obe roki. To pa pomeni, da smo se danes zbrali, da skromno v ožjem krogu proslavimo 60-letnico našega neutrudljivega blagajnika, ing. Antona Matičiča. Nismo se pa zato zbrali, da bi použili dobrote, ki so nam jih pripravili, temveč zato, da bi se s njim poveselili, da smo z njim enega duha in ene misli. Za nas, ki smo daleč od svojih rojstnih krajev, ima današnje slavljenje še poseben pomen.
Vi, ki brez dvoma dobro poznate evangelij, veste, da je Kristus rekel':
„Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz med fijrnii.''
Jaz bi to priliko prikrojil takole:
„Kjer sta dva ali trije Slovenci zbrani in govore slovensko, tam je tudi košček naše ljubljene domovine”. In namen današnjega sestanka je, da se bo naš slavljenec počutil med nami nekaj ur, kakor da bi bil doma Slovenec med Slovenci. Ni potrebno še posebej poudarjati, da je naš slavljenec posvetil v emigraciji ves prosti čas izven službe izključno slo-venski stvari. Ne zdi se mi nujno, da bi obešal na veliki zvon njegovo javno izven službeno delovanje, ker smo bili samo priča temu njegovemu delu.
Če mi dovolite, bi samo na kratko v glavnih obrisih očrtal njegovo ibvljonh-ko not. Anton Matičič se ie rodil 22. decembra 1912 v vasi Slivico 1 ri Rakeku v družini pri „Dragarju“, ki je dala devet otrok slovenskemu Uarodu. Anton ie bil tretji otrok. Danes jih živi še šest, en brat pa je bil 1945 vrnjen v Jugoslavijo, ki ga danes ni več med živimi. Oče je umrl, mati, •"ujena Ana Lah iz Kranjč pri Sv. Vidu, pa je dočakala že 88 let.
Ljudsko šolo je Anton doučil na Uncu, potem pa so ga vpisali v gim-Uazijo na Poljanski cesti, kjer je dovršil šest razredov. Sedmi, osmi razred 'U maturo pa ja opravil' v Kočevju leta 1932. Še istega leta se je upisal Ua Agronomsko fakulteto v Zagrebu, kjer je diplomiral leta 1937. Ko je °Qslužil 9 mesečni „djački rok“ v Sarajevu, je bil nastavljen na Kmetijsko •'Olo v št. Jurju ob južni želežnici. Od 1'eta 1939 pa do 1942 pa je služboval r-a Kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu. Nato je vstopil v štajervki bataljon, ki mu je poveljeval kapt. Milan Kranjc. Nekaj časa je bil pr' raznih vaških stražah in leta 1943 se je pridružil slovenskim domobrancem v Novem mestu, kjer je vršil službo adjutanta do 1945. Ker se ni mogel več umakniti na Koroško, se je 3 meseca skrival na D denjskem in konec lalija 1945 je prišel^ v begunsko taborišče v Monigo.
Leta 1944 se je poročil z Lino Frančič, ki mu je ves čas zvesto sledila
na njegovi nevarni poti in ki še danes deli ž njim usodo slovenskega emigranta. Ko je prišel v Argentino, je dobil službo v svoji stroki in to službo zelo uspešno in za Slovence častno vrši še danes. S skromnimi prihranki obeh zakoncev si je ustvaril' v Villa Ballester lep prijeten slovenski dom, kamor se ves čas radi zatekajo Slovenci. To prijetno družinsko srečo pa deli z zakoncema tudi njujen edinec Tomaž. Jasno je, da v teh kratkib vrsticah ni mogoče opisati resnične tragedije, ki jo je doživljal slovenski protikomunistični borec in politični emigrant. Vendar pa me pri vsej tej tragediji veseli, da Vam lahko povem, da je današnji slavljenec, ing. Anton Matičič, moj ožji rojak — Notranjec. Notranjci so pa znani kot šegavi, duhoviti, veseli, delavni in zelo skromni ljudje. So taki, kakršna je njihova zemlja, ko ima vsega po malo, umerjenost ne previsokih gora kot Garenjska, ne dolgočasne ravnine kot Štajerska, ampak je lepa, valovita dežela polna zelenih bogatih gozdov, tak je tudi značaj ‘Notranjčev in tak je značaj ing. Antona Matičiča. On je miren, skromen, delaven in, če bi ga smel primerjati kakšni živali, bi ga smel primerjati edinole mravljincu a!i, kakor pravijo na 'Notranjskem, bravincu, kajti on dela, kakor mravlja. Neprestano se giblje, znaša iskupaj, organizira, obiskuje člane in nečlane. Nikdar ni pri svojem delu vprašal — kako — ampak vedno le — kaj. Potem je že našel način, da je prevzeto nalogo izvršil. Ker je skromen, ne išče javnega priznanja, ne hvale, ne časti.
Morda bi bilo krivično, če ne bi ob tej priložnosti poudarili, da ga je pri njegovem javnem delu krepko podpirala in ga še podpira soproga Lina, ki se pa tudi sama uspešno udejstvuje v ženskih dobrodelnih ustanovah. Zato pripada del naše hvaležnosti tudi njej.
Kakor doživlja človek v zasebnem življenju žalostne in vesele dni, prav tako se vrste tudi v javnem delu veseli in žalostni dogodki, s katerimi tudi našemu slavljencu ni bilo prizaneseno. Najhujše udarce je zadel njegovo javno delo v slovenski skupnosti takrat, ko je prišlo do cepitve v naši organizaciji. Ob tej priložnosti ne bomo navajali krivcev, čeprav imamo neizpodbitne dokaze zato. In prav ing. Anton Matičič je bil tisti, ki teh pismenih dokazov ni nikdar izkoriščal za svojo in društveno obrambo, ampak je prepustil sodbo zgodovini. Posledice politične strankarske zaslepljenosti in osebnega stremništva so na dlani. Danes je že jasno, da rane, ko jo je cepitev povzročila, ne bo mogoče zaceliti. Kar pa moram poudariti, je dejstvo, da je ing. Anton Matičič v tem sporu izbral pravilnejšo pot in ves čas na izbrani poti vztrajal. Vsi, ki smo danes z njim enega duha in ene misli, mi moramo biti hvaležni za vse njegovo javno delo.
Dragi naš slavljenec! Ne bom se še nadalje trudil, da bi odkril v tvoiem življenju in javnem delu, kar še ni znano, še manj pa, da bi to delo pravilno ocenil. To prepuščam pravičnemu zgodovinarju. Pač pa bi te rad opozoril, da predstavlja 60-letnica nekako dve tretjini našega življenja. Jaz pa želim, za kar lepo prosim Boga, da te tudi zadnjo tretjin « življenja ohrani čilega, zdravega in veselega, da boš tudi zadnjo tretjino
posvetil javnemu delu naše slovenske emigrantske skupnosti. In vesel bom, ti bom smel tudi k 90-letnici izreči priznanje in našo zahvalo.
Dragi Tone! Kot viden znak priznanja tvojemu javnemu delu za naše društvo in kot viden znak naše hvaležnosti dvigam to kupico in ti kličem Bog te poživi še mnogo, mnogo let!
Z/IMMIVt PABERKI
Od 1478 pa do 1713 so se vršili po slovenskih krajih razni kmečki Upori. Med temi sta bila dva, ki nista imela več krajevnega značaja, ampak označuje zgodovina tistega iz leta 15i5 kot „vseslovenski kmečki upor“, onega iz leta 1573 pa „veliki hrvatsko-slovenski upor".
Letos bo 8. in 9. februarja preteklo 400 let, odkar je bil zadušen ta največji kmečki upor, ki se je končal z mučeniško smrtjo voditelja upora, Matije Gubca, 15. februarja 1573 v Zagrebu.
V prihodnji številki bomo objavili izčrpen članek o vzrokih in uporih kmečkih uporov, danes pa prinašamo odlomek iz dolge, še neobjavljene satirične pesmi, ki se nanaša na tezo, da je Tito doma iz Zagorja kot -Matija Gubec.
1.
„Si po Zagorju laneno srajco mazal,	fO
hlače trgal in zadnjico si kazal,
kruh koruzni si natepaval, krompir pekel ?
AK te je kdaj učitelj za ušesa vlekel ?
Mar si res po Kamniku orodje prenašal, po strehah si kleparil in oglje skup znašal?
Ko si še po Kranjskem in Hrvaškem dninil, ali si o naukih Marxa kakšno ostro zinil ?
Mar te socializem ni pognal v hudo borbo, da si vedno nosil prazen žep in torbo ?
2.
Kaj če je resnica ona druga, da ti rodna zemlje ni od juga, da ti je na Poljskem tekla zibka in plenice prala Poljka gibka?
Reci, kje si se klavir navadil!
Mar ti Bog je tak talent podarif?
V Zagorju vsi na debelo žico svirajo ljudje le tamburico.
Jezik nemški, ruski panemaješ,
zagorščino pa slabo poznaješ. Vidiš, ta problem me stalno muči, iskren bodi, me zato poduči.
Da ne boš se ščepan Lažnij bodo ti podatki zelo važni.
3.
Je še nekaj, kar mi meša glavo, al'i tvoje je ime res pravo.
Če potomec Gubca si Matije, v Zagrebu pa delaš hcmatije ? On boril se je za siromaka, knežja kri po tebi se pretaka. Gubec m».-:il srajco je platneno, ti le pa oblačiš le v svileno. Gubec hišo je imel iz blata, zlate tvoje so palače vrata.
Gubec kmečke je snoval upore, tebe vleče pa v kraljevske dvore. Kmetom dati hotel je svobodo, ti pa jim obljubljaš novo dobo, ko ne bo imel' denarja nihče, kmetje zemlje pa samo prgišče. Gubcu so žarečo krono dali, tebi pa maršalsko čast skazali. Je med vama vendarle razlika, če oba sta puntarja velika.
Vidiš, ta problem me tudi muči. Bodi iskren im me zato poduči.
ZA BELEŽNICO
Prosim za besedo
Gospodu Luis Zajcu bi rad samo to še odgovoril:
1.	Prešernove in Gregorčičeve poezije in ideje so bife, so in bodo vedm-priljubljene pri našem narodu.
2.	Misli velikega Juraja Strossmayerja so isto kot so ekumenske ideje, misli drugega Vatikanskega koncila in enake besedam Kristusa: „Ljui', svojega bližnjega kakor samega sebe“. Sta torej katoliška Cerkev in Kristus nesodobna in agenta rdeče internacionale?
3.	S ponosom izjavljam, da sem zaveden Slovenec navdušen Jugoslovan m Slovan in kot tak prepričan demokrat ir. nasprotnik vseh diktatur.
4.	Si tacuisses filosofus mansises (Če bi molčal, bi ostal (filozo).
Jože Lovrenčič
DAROVI ZA INVALIDSKI SKLAD ZDSPB — TABOR
Darovano od 20. junija 1972 do 10. januarja 1973.
^ular Milan, Cleveland ....	5.—
Srdani Miro .................... 2—
bančne obresti .............. 63.81
DSPB-TABOR, Windsor, nabirka:
Grašič Silvester .............. 3.—
Jakše Janez ............... 25.—
Uorha-Martinčič ............... 7.—
Štravs Maks ............... 5—
Hrovat Vene ............... 5.—
Martinčič Ferdo ............... 5.—
°mahen Jože ................... 5.—
HSPB-TBOR, Montreal, člani:
poljanc Jože .................. 5.—
H N........................... 5.-
Hebernak Marija ........... 2.—
H. N. .......................... 1—
Hupnik Ivan ............... 10.—
Starič Lojze .............. 10.—
Habzclj Ivan .................. 5.—
Julka ..................... 2.—
Horvat Frane .............. 5.—
N. N.......................... 5,—
Koritnik Tone ................. 5.—
Koritnik Francka .......... 5.—
HSPB-TABOR Toronto, od prireditve
7. 10. 1972 ............... 300.—
Ho.-ebej člani:
Meglič Nace ............... 5.—
^ajc Jože ..................... 5,—
Zakrajšek Ivan ............ 5.—
Zukovec Hilar ............... 2.—
DSPB-TABOR, Cleveland, od Prireditve oktobra 1972 ..	500,—
Hosebej člani:
^aršek Janez ................ 3.-
Kobe Berta ................ 5.—
I'ujs Franc ............... 5.—-
Suhadolnik Janez .......... 5.—
Hr. Lukež Franc ............. 35.--
Žele Franc, Conn ......... 2.—
DSPB-TABOR, Batawa, člani:
Klemenčič Stane .......... 10-—
Košir Franc .............. 2.—
Trček Ivan ............... 3.—
Farkaš Štefan ............ 1.—
Zalešak Marija ........... 2.—
Gospodarič Albin ......... 5.—
Medved Venceslav . .	.	2.50
Medved Ivo ................... 2.51
DSPB-TABOR, Milwaukee, člani:
Bambič Ivan .............. 5.—
Galič Lojze .............. 5.—
Jaklič Lojze ............. 5.—
Kotar Rudi ............... 5.—
Kralj Vladislav ............. 5.—
Kunovar Ivan ............. 5.- -
Limoni Janko ............. 5.—
Prah Anton ............... 5.—
Širok Emerik ............. 5.—
N. N.......................... 5.—
Coffelt Marija .............. 10,—
Jakoš Ivan ............... 10.—
Kolman Ludvik ............ 10.—
IPr. Mejač Miha .......... 10.—
Mejač Franjo ............... 10.--
„Združeni igralci", Cleveland,
prispevek za Belo knjigo 160. —
Prodaja knjig ........ • • • •	60.—
Bančne obresti ............. 37.8°
Skupni darovi, vse v USA
dolarjeh ............... 1443.11
...Opomba. V štev. 8-72' Tabora je bilo pomotoma objavljeno, da je daroval za invalidski sklad ZDSPB-fZabor dr. Mejač Miha iz Mihvaukee 2 dolarja, v resnici je daroval 10 dolarjev (tisk. škrat).
B. Pogačnik
SLOVENSKO ZAVETIŠČE JE DELO VSE SLOVENSKE EMIGRACIJE IN NIHČE NIMA PRAVICE ZASLUG. VSA PRAVICA JE PRAVICA REVEŽEV, ZASLUGA PA PRIPADA NAŠIM MRTVIM. SLOVENSKO ZAVETIŠČE JE IZGOVORJENI KOT POMOČI POTREBNIM SLOVENCEM.
VSEBINA
Jugoslavija entre la autogestion y la autonomia ...................... 4J
Jugoslavija med samoodločbo in samoupravo ............................ 5f>
Deseto leto revije „TABOR“ ........................................... 57
Skupni grobovi Churcilla in Tita ..................................... 5o
Kaj je zgodovina? (Nace) .............................................. G2
Mrtvim junakom ........................................................ 64
Oranu v spomin ........................................................ 65
Kje nas čevelj žuli? (Avgust Hrovat) ........................... ....	66
Poldetu Volčiču v spomin (nadaljevanje — V. Dolenc) .................. 70
Pismo nečaku (Verinov)	.................................... 7?
Tugomir Sanjač (4. pogl.,	R. J. L. Košanov) ........................... 73
Iz društev ...........................................................  75
Zanimivi paberki ...................................................... 79
Za beležnico .......................................................... 80
Darovali so .......................................................... IIT
c - 2'' s| sii	TARIFA REDUCIDA Concesi6n N9 8133
°i r«	FRANOUEO PAGADO Concesi6n N9 2619
Registre Nacional de la Propiedad Intelectual No. 1.159.810.