»Tednike izhaja pod tem imenom od 24. novembra 1961 dalje po sklepu občmskib odborov SZDL Ptuj to Ormož. — Izdaja lavod »Ptujska tednik«, Ptuj. Odgovor- ni urednik: Anton Bauman. — Uredništvo tn uprava Ptuj, He- roja Lacka 2. — TeL 158. Stev. tekočega računa: NB 524-3-72. — Tiska tiskarna Mariborskega ti- ska, Maribor. — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina 20 ND, za inozemstvo 40 ND. ST. 14 PTUJ, 8. aprila 1966 CENA: 0,40 ND, 40 SD Letnik XIX Z zasedanja zborov občinske skupščine Ptuj Z letošniiml dohodki zagotovljen le minimum potreb Na zasedanju obeh z borov občinske skupščin e Ptuj v četrtek, 31. mar- ca 1966, je bil sprejet odi ok o proračunu občine Pt uj za 1.1966 z 22,183.320 novih dinarjev (2.218,320.000 S din^dohodkov In prav toUko Izdatkov In sicer po temeljitih razpravah o dohodkih In izdatk Ih po posameznih pod- ročjih. Med dohodki predstavlja ve- čino, to je 15,220.200 N din iz prispevkov od osebnega dohod- lia in raznih dok!ad in 5,293.000 davkov, oetaio, S60.000 pa iz prenesenih sredstev, 620.000 iz I faks, 190.120 pa iz dohodkov 'organov in raznih drugih do- hodkov. Pri izdatkih so zopet na pr- vem mestu izdatki za dejav- nost šol (9,500.000), za delo dr- žavnih organov (4,960.000), za socialno varstvo (1,834.410), za gospodarske posege (1,A47.830) in zdrav, varstvo (1,135.400), za ostala področja pa so določeni zneski izpod milijona novih di- narjev, kot npr. za kulturo in prosveto (899.990), negospodar- ske investicije (521.000), za ko- munalno dejavnost (460.000), de- javnost družbenih organizacij in društev (453.700), za rezervni sklad (387.000) za obveznosti iz prejšnjih let (202.000), gospo- darske investicije (173.000), de- javnost krajevnih skupnosti (170.000) in za nerazporejene dohodke (40.000) novih dinar- jev. Svet za družbeno planiranje in finance je zboroma raztol- mačil glede dohodkov, da so ti za 1966. leto za 13®/« višji od lanske realizacije, skupna le- tošnja razpoložljiva sredstva pa so za 8 "/o manjša, če upo- števamo Se lansko porabo 10®/o rezerve v znesku 137 milijonov starih dinarjev ter prenesene obveznosti in kritje proračun- skega primanjkljaja za 1965. leto, ki bremenita letošnja sredstva. V strukturi dohodkov prevla- dujejo prispevki iz osebnih dohodkov z 68,6®/o. Glavni do- hodek te skupine je prispevek iz osebnega dohodka iz delov- nega razmerja, katerega plani- ramo v enaki višini, kot je do- sežen v preteklem letu, čeprav je letošnja stopnja znatno niž- ja. Predvideno je, da bo razli- ka, ki bo nastala zaradi nižje povprečne stopnje, nadome- ščena z nominalnim poveča- njem osebnih dohodkov. Skupina davkov je druga najpomembnejša skupina do- hodkov, ki obsega vse vrste prometnih davkov, ki obetajo porast dohodkov za 8,7®/o. Z za- konom o spremembah in do- polnitvah temeljnega zakona o prometnem davku je omejena iivedba občinskega davka od plačil za obrtne storitve, oprav- ljene gospodarskim in drugim delovnim organizacijam, ker je prenesena ta obveznost na končni proizvod, to pomeni zmanjšanje dohodka v občini od prometnih davkov za 50 mi- lijonov starih dinarjev in ga le delno nadomesti povečani davek od maloprodaje, ker je ostala nespremenjena občinska stopnja 4®/o pri maloprodajnem davku. Obširno so bili raztolmačeni zboroma tudi ostali dohodki. Pri razdelitvi dohodkov so bile prvenstveno upoštevane naloge, službe in obveznosti, ki jih mora proračun zagotoviti, vendar ne v višini, ki bi bila dejansko potrebna, ker so ome- jene možnosti. Predložena razporeditev do- hodkov je bila sestavljena po predlogih, ki so jih dostavili skupščini posamezni organi, zavodi, sveti in samoupravne organizacije, upoštevana pa so bila tudi mnenja zborov volv- cev. Osnutek proračuna je moral biti po zborih volivcev in de- lovnih skupnosti delno korigi- ran, seveda le v okviru -^nih možnosti. Še enkrat toliko sred- stev bi moralo biti, če bi ho- teli upoštevati vse zahteve ne- posrednih koristnikov ter zbo- rov volivcev. Pri tem pa je bilo potrebno upoštevati protislovja v procesu decentralizacije pro- računskih sredstev. V strukturi sredstev, ki se ustvarjajo na območju ptujske občine in so na njih udeležene občine, re- publika in zveza, je bila ptuj- ska občina udeležena 1964. leta s 57,8, 1966. leta z 59,6 in v 1966. le s 55,S"/«, med tem ko udeležba republike in zveze absolutno in relativno raste. Ce dodamo k temu še prenos pri- stojnosti iz okraja na občino v teh letih, dobimo popolno sliko nevzdržnega in neurejenega si- stema finansiranja družbeno političnih skupnosti in družbe- nih služb v njih. Zato je bilo največ pripomb k osnutku raz- poreditve na zborih volivcev glede sredstev za krajevne skupnosti in delitvenih razme- rij občina — republika. Po oceni sveta za družbeno planiranje in finance ter disku- siji odbornikov so predvideni dohodki za 1966. leto razpore- jeni, vendar zagotavljajo le eksistenčni minimum posamez- nih služb in družbenih dejav- nosti, ne pa sredine ali maksi- muma, ki ostaneta še dalje le tiha želja prebivalstva v občini. To prikazuje na vsakem se- stanku in zboru navzdržno raz- merje na vseh področjih v ob- čini Ptuj, ki bi jih morali si- stematično, iz leta v leto bolj izboljševati in odpravljati tež- ke posledice nekdanje in nove zaostalosti, čeprav je bilo tudi v minulih letih mnogo dobre volje in namena, da bi se raz- mere izboljšale sedaj v skup- nosti. Od nje pričakujejo ob- čani sedaj pravičnejša merila za delitev ustvarjenega dohod- ka, kot se v praksi izvajajo. V. J. KOMUNISTI PRED ODGOVORNIMI NALOGAMI Konkretni sklepi 111. plenuma CK ZKJ nas opozarjajo na druž- beno problematiko in predvsem na naloge članov ZK. V razpravah na III. plenumu CK ZKJ in na ple- narni seji CK ZKJ so bile dane pri- pombe o konkret. sklepih. Splošni sklepi niso dovolj učinkoviti. V ča- su priprav na gospodarsko refor- mo in po njenem sprejemu je bila obravnavana vrsta vprašanj in na- log, ki so važne pri hitrejšem gospo gorskem in družbeno-političnem razvoju. Sproti je treba kritično ocenjevati in pravočasno odpraviti ■ozroke, pomanjkljivosti in slabo- stl,ki ovirajo hitrejši razvoj. Vpra- šanje je, zakaj niso nekatere de- lovne organizacije uspešneje iz- polnjevale delitvenih sistemov, ne- nehno se moramo zavzemati za zmanjšanje zaposlenih v admini- straciji, za večjo produktivnost dela, za znižanje proizvodnih stro- Skov in za povečanje osebnih do- hodkov zaposlenih. Politični sekretar Občinskega komiteja ZK Ormož DRAGO PIN- TARlC je na zadnji seji komiteja ZK med ostalim tudi dejal, da so bile osnovne organizacije ZK v delovnih organizacijah zanemar- jene ter niso imele dovolj vsestran- ske pomoči. Zato niso bile dot^olj močne, da bi v delovnih organiza- cijah hitreje reševale razne pro- bleme proizvodnje. Ob sprejetju gospodarske refor- me niso mogli biti rešeni vsi go- spodarski problemi, saj je gospo- darska reforma proces, ki zahteva čas. Gospodarjenje po novem je ena izmed osnovnih nalog zaposle- nih, prevsem pa članov ZK pri uresničevanju gospodarskih in družbenih ciljev. Moramo dosled- no uresničevati sklepe, odpraviti vsako omahovanje in nedosled- nost. Nadaljnja naloga komunistov izhaja iz dejstva, da kljub oprede- litvi ciljev in nalog reforme še ni- so rešena številna konkretna vpra- šanja. Pojavljala se bodo nova in nova vprašanja skladno z našim družb eno-ekonomskim razvojen. Nasprotno, z gospodarsko reformo bi bilo prizadevanje za idejno in o-kcijsko enotnost članov ZK v tem ^nislu, da bi dušili ustvarjalno Vohudo in pogum za iskanje novih boljših rešitev na vseh nivojih. Komunisti, zaposleni v delovnih ^^aanizacijah, morajo v sedanjih Razmerah energično in kritično od- stranjevati vse nepravilnosti in ^^formacije, ki nastajajo zaradi samovolje ali zaradi katerih dru- gih vzrokov. Nenehno se morajo ^c-vzemati za krepitev samouprav- organov in vloge delovnega ^^oveka, za uresničevanje nalog ^^forme in za uresničenje spreje- ^^h sklepov. V občini Ormož je moč opaziti, nekateri komunisti razumejo ^f-lepe IIL plenuma CK ZKJ pre- ^ec enostransko in včasih iščejo le tiste besede, ki govorijo v smislu '"^Uhove prakse. Ostane vprašanje, kako usposo- ^iti občinsko organizacijo in člane da bodo pravočasno v celoti ^^o.lizirali zastavljene cilje. Naloge občinskega komiteja ZK. ZK in članov ZK so zelo ob- sežne in zahtevne. Problemi v zve- ^^ 2 izvajanjem neposrednih in ^'^horočmh ciljev reforme zahte- ^^Jo, da jih ne rešujemo kampanj- temveč sistematično in orpa- '^^zirano D. n. SVETOVNI DAN ZDRAVJA- 7. APRIL - POD GESLOM: ,,Človek v mestu" Zavod za zdravstveno varstvo Maribor je sklical za 4. april 1966 predstavnike koordinacijskih od- borov občinskih skupščin Mari- bor Center, Tabor, Tezno, Ptuj, Slovenska Bistrica, Ormož in Le- nart ter ZD Maribor, Lenart, Or- mož, Ptuj in Slovenska Bistrica na prvi sestanek v zvezi z letošnjim svetovnim dnevom zdravja, 7. apri. la pod geslom »ČLOVEK V ME- STU^. Kot vsa leta doslej se je tudi letos vključila usa našo javnost v mednarodno zdravstveno vzgojno akcijo »Svetovni dan zdravja* pod gornjim geslom. Na tem sestanku so se predstav- niki navedenih občin pomenili s koordinacijskim odborom Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor o prilagoditvi tematike svetovnega dneva zdravja lokalnim razmeram, o porazdelitvi ter koordinaciji de- la med organizacijami in ustano- vami ter ostalimi, da hi potekala planirana akcija tudi letos uspešno in organizirano. Po novih objektih, ki so bili zgrajeni na območju mesta Ptuja v zadnjih 2 desetletjih, po poslov- nih in stanovanjskih, se vidi, da je ptujska občinska skupnost dala določeno prednost poslovnim in stanovanjskim problemom, poleg tega pa se jp vsa leta bavila tudi z vprašanji podeželja. Letošnji mednarodni dan zdravja naj bi osvetlil težave, ki vplivajo na zdravstveno stanje tistega dela mestnega prebivalstva, ki jim živ- ljenjske možnosti ne zagotavljajo zdravih razmer. Letošnja akcija ob svetovnem dnevu zdravja pod parolo »Človek v mestut naj potegne črto med le- pimi in temnimi stranmi življe- nja v mestu in na podeželju, kar bo prav gotovo vplivalo na poznej- še upoštevanje najkritičnejših po- javov na eni in na drugi strani, da i bodo rimvrej odstranjeni ali vsaj \ omiljeni. Zdravstveno stanje naših delov- nih IjuAi, ki živijo v mestu, v ne- primernih tesnih stanovanjih ob nezavidnih dohodkih in oh skrom- nih možnostih za izboljšanje svojih življenjskih razmer, ki delajo dan za dnem na delovnih mestih brez pravilne in zadostne zdravstvene zaščite, ki se pehajo v prostem ča- se na razne načine za dodatni do- hodek za življenjske potrebe, ima prav gotovo svoje posebnosti, ki si jih bodo letos predočili po vseh de- želah sveta z namenom, da bi našli tudi primerne rešitve proti naj- večjim problemom v korist ljudi, ki si sami ne morejo pomagati, temveč jim lahko pomaga edino svetovna skupnost. Ugotovitve v korist perečih problemov človeka v mestu so pokazale tudi na pe- reče probleme na podeželju in so potegnile črto med možnostmi za rešitve problemov na obeh stra- neh. Koordinacijski odbori so izdelali programe za akcije za letošnji sve- tovni dan zdravja, za 7. april; ti upoštevajo dosedanje in nove ugo- tovitve v zvezi z življenjem ljudi v mestu, in na tem sestanku so le porazdelili in koordinirali delo med organizacijami in usta- novami, da bo uspeh tedna zago- tovljen. V. J. PROBLEM ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETOV V SLABO RAZVITIH OBMOČJIH Novi zakon o kmečkem zdrav- stvenem zavarovanju je postavil kmečke prebivalce v težaven in skoraj nemogoč ekonomski polo- žaj. Skoraj v nevzdržen položaj je postavil tisti del kmečkega prebi- valstva, ki je v posestni kategoriji od nič do J hektarja zemlje. Teh gospodarstev je v občini Ormož 1100 od 3900 gospodarstev. Pavšal- na obremenitev s prispevkom, za zdravstveno zavarovanje v mini- malnem znesku 20.000 S dinarjev je najslabšo kategorijo gospodar- stev postavila v neenakopraven položaj nasproti večjim kmečkim gospodarstvom. Ta obremenitev predstavlja v posestni kategoriji do 1 hektarja zemlje skupno z osta- limi družbenimi obveznostmi rudi do 85 V» katastrskega dohodka, proporcionalna obremenitev za zdravstveno zavarovanje je za do i 25 *!» večja kot v višjih kategori- j jah. Najnižja posestna kategorija I je najbolj siromašna in za potrebe I zdravstvenega, ^zavarovanja kme- i tov gre skoraj celotni dohodek. Ob povečani obremenitvi za zdrav- stveno zavarovanje pa so znatno zmanjšane pravice zavarovancev. Zakon o zdravstvenem zavarova- nju kmečkega prebivalstva določa brezplačno zdravljenje takih bolez- ni, ki se pri nas več ne pojavljajo ali pa le redko. Kuga, kolera, spal- na bolezen in podobne pri nas manj znane bolezni zavzemajo v zakonu o zdravstvenem zavarova- nju kmetov vidno mesto. Če primerjamo, da je imelo ob- močje občine Ormož aktivno zdravstveno zavarovanje kmetov ob prejšnji 1,5-krat manjši obre- menitvi in za polovico večjih pra- vicah, potem je nov podpis le v škodo slehernemu kmečkemu za- varovancu. Novi zakon je prinesel znatno poslabšanje ekonomskega položaja kmečkih zavarovancev nerazvitih območij v korist razvi- tejšim. To je v nasprotju s huma- nimi načeli naše družbene skupno- sti. ki skrbi predvsem za našega delovnega človeka. VI. kongres S£DL ^ioveni|e v torek, 5. aprila 1966. dopol- dne je začel v Ljubljani, v veliki dvorani Gospodarskega razstavi- šča VI. kongres SZDL Slovenije z uvDdnim delom in s cvozdravi 158 navzočih gostov in predstav- | nikov republiške in zvezne skup- ščine, delegacij iz sosednjih dož. l, glavnega odbora in 519 delegatov. Uvodni referat glavnega odbo- ra »Socialistična zveza v nadalj- njem razvoju družbenega samo- u;;>ravljanja« je prečitala pred- sednica Vida Tomšič. Med odmo- rom je položila delegacija kongre^ sa vence na grobnico herojev ter v sipominski park borcev in tal- cev na Žalah. Popoldne so bili še uvodni re- ferati za delo kongresa v osmih komisijah, nato pa ie kongres v njih nadaljeval delo. Slovenski dnevni tisk, radio Ln televizija so seznanili v torek do- mačo in svetovno javnost z vse- bino prvega dne kongresa, v sre- do pa z vsebino razprav v komi- sijah, v katerih sodelujejo tudi delegati iz ptujske občine (12), o osnutku rc-solucije in tudi o Usti - 15H Kandiaat ..h-n n 17 kandidati za nadzorni odbor. Dnevnik »Večer« ie seznanil 6. aprila javnost v tem predelu Slo- venije z vsebino dela razprav t komisiji za politična vprašanja V gospodarstvu, v komisiji za muno, o sklepnem delu govora Vi- de Tomšičeve ter z delom razprav v ostalih komisijah. Ob sklepu »Tednika« še nismo mogli posredovati bralcem pre- gleda čez celotno vsebino kongre- sa, pač nam bodo tega posredo- vali delegati iz ptujske občine po svojih zapiskih. vtih'ivu na miro- ljubna prizadevanja nevezanega sveta in dežel, ki se ogrevajo za politiko aktivne koeksistence. Na- slednjo skupino vprašanj so pred- stavliali vloga Združenih narodov v sodobnem svetu in posebnih agencij ter jugoslovansko stališče do njih. Govorniki so se dalje dotaknili gospodarskih integracijskih skupin za svetovni cospodarski razvoj in ocem"ili njihovo \Tednost. Ocenili so tudi jugoslovansko stališče do njih ter dosedanjo prakso dvo- stranskih gospodarskih stikov. Se posebej so poudarili gospodarska in politična \-pra5an,ia raz\'ijajo- čih se dežel in dosedanje uspehe nri! izvajanju oriporočil ženevske konference o trgovini in razvoju ter na« Drisi>pvpk k tern težnjam. Značilno jo bilo, da govornikit niso samo ocenjevali določena p(k1- ročja, temveč dajali tudi svoja priporočila bodisi kot prispevke k poročilu komisije o njenem delu, bodisi kot predloge za izpopolni- tev osnutka resolucije. Kako raz- gibana je bila razprava, govori po- datek, da je sodelovalo več kot fl i «ku fantov. Kongres K P Sovjetske zveze je &e vedno v ospredju isvetovne jav- noiStL Tako kot so delegati plos;ka- U prvemu sekretarju CK KP Brež- njevu, ko je zagovarjal sovjetska prizadevanja v boju za ohraniitev miru in enotnoisiti vseh naprcKimn sil na svetu, so v torek odobravali nove smernice za gosp^odarski raz- voj dežele v prihodinjih petih letih. Zanimivo je, kaj pričakuje sov- jetsko vodstvo v teh petih letih. Plače nai bi se zvišale najmanj To nepravilnost je mogoče od- praviti s spremembo republiškega zakona o kmečkem zavarovanju m s spremembo stopenj prispevkov. To je eno izmed bistvenih vprašanj in zahtev kmečkega prebivalstva nerazvitih območij, ki jih postav- ljajo na zborih volivcev in drugod. Med ostalim bodo o tem govorili ormoški delegati na VI. kongresu SZDL v Ljubljani. Novi zakon o zdravstvenem zavarovanju kmeč- kega prebivalstva je za ekonomsko šibke občane postal pereč problem, ki čaka rešitve. D. R. za 20 odstotkov in bodo znašale približno 115 rubljev (160 tisoč sta- rih dinarjev). Postopno na] bi prešli na skrajšan delovni teden. Ravnali pa se bodo po novem go- spodarskem sistemu, ki so ga sprejeli septembra lani. V razpravi so delegati dokaj sproščeno prikazali napake in te- žave objektivne in subjektivne narave. Na zaključke se bomo vr- nili prihodnjič, saj bodo zanimi- vi posebno sprifo napadov, k^ lih uprizarja Kitajska tako na ideo- loškem kakor tudi na državnem področju. NEMIRNI VIETNAM Južni Vietnam spet prepleta no- tranjepolitična kriza, ki ie naper- jena proti vojaškemu sajgonsKe- mu režimu. Očitno je. da mani- festacije in zahteve budistov, pod- prte cd katoliške duhovščine, ne morejo spTemeniti trenutne režim- ske politike, ker so tu domača vojska in ameriški bajoneti. Ven- dar kažejo notranje vretje in ne- zadovoljstvo. Tak razvoj dogod- kov pa brez dvoma ustreza osvo- lx>dilnemu gibanju ne le za uspeš- nejše vojaške akciie in nriHohi- (Nadaljeoanje na 2. strani) Sfran 2 TEDNIK — petek, 8. aprila 1966 Stran 2 Skupščina zahteva od GG Mari- bor odgovore na vprašanja občanov Na račun občutljivosti in odgovornosti odbornikov obeh zborov občinske skupščine Ptuj za razne probleme in odločitve, ki jih skupščina odobri ali zavrne, smo že navajeni slišati razne pripom- be. Te navadno niso dobronamerne, ker ne upoštevajo tistih teme- ljitih prizadevanj večine odbornikov, da bi dobile na njihovo odgovornost ugodno oceno in potrditev le tiste utemeljitve raznih odlokov in sklepov ter priporočil, ki so za skupsčino dobro priprav- ljene. in obratno slabo pripravljene in neprepričljivo utemeljene ne morejo prodreti. • Na dnevnem redu seje obeh • zborov v četrtek, 31. III. 19Ge, je • bilo tudi sklepanje o dodelitvi • zasebnih g07xlov v ohčimi Ptuj • v gospodarjenje Gozdnemu ro- • spč, da bodo imeli možnost tudi preprečiti tiste odlo- či'Cve, ki ne bodo v absolutno ko- rist napn^dka v skupnosti, kjier le- žijo gozdovi, občim.sike skupnosti, skupnosti Gozdnega gospodarstva Maribor ter republiške skupnosti. Po živahnih razpravah na zbo- rih volivcev v teh vpra.^anjih je pričakovala večina odbornikov obeh zborov, da bo poslalo pod- jetje na iskupščino svojega direk- torja, ki bo prinesel s sieboj tudi zagotovila, da bo nova oblika go- spodarjenja z gozdovi res v korist skupnosti kot celote in tudi last- nikov ::a2dov, ne pa da bo GG Maribor absoluten gospodar nad tem dragocenim ljudskim premo- ženjem, ki mu ne bi mogel nikdo ugovarjati ali proprečevaiti izvrši- tev odločitev samoupravnih orga- nov, za katere ne bi blo dovolj tehtnih in prepričljivih utemeljitev in zagotovil za uspeh. Takšno odločitev, kot jo je to- krat sprejela oličinska skupščina Ptuj, so olManii iz ptujske oličine spre.jeli z oilobravanjem, ker mora dali končno tudi Gozdno gospodar- stvo Marib(»r poleg skupščine ob- čanom iz ptujske občine, lastnikom gozdov, zagotovila, da bo vestno opravljalo naloge, ki so narekovale novi zakon o gozdovih, in novi načfm gospodarjenja s ciljem ob- varovanja gozdnega bogastva v na- ši domovini, ne pa nevarnosti, da ti cilji ne bi bili doseženi. V. J. Sadife In zelenjava sz Zaareba Poleg »Povrtnine« in Kmetijskega kombinata Ptuj zalaga ptujske družine in gostinske obrate tudi Hortikulturna zadruga »Vrt i vočnjak« Zagreb. Že od 15. 2. 1966 ima ta zadruga svojo stojnico pri cvetličnem paviljonu vrtnaVja Maj- cen oviča. Dnevno se zbere okrog nje mnogo kupcev, saj prodaja jabolka (470, 450), poma- ranče (450), solato (300), špinačo (300), čebulo (160) in drugo po cenah, ki sicer niso konku- renčne ptujskim trgovinam s sadjem in zele- njavo. Ker je stojnica na prostem in brez stre- he v sončnih dneh, je prikupnejša kot temni lo- kali, zato mnoge kupce cena niti toliko ne moti kot vrsta v trgovini. Kot pravi prodajalec Anton Gusak, je cen- trala njegovega podjetja s ptujsko poslovalnico zadovoljna in jo bo v Ptuju tudi obdržala, če- prav mora vse prevažati v Ptuj s kamioni iz Zagreba, kamor dobiva stvari iz Reke, Splita in iz Skopja. NAD 60 MILIJONOV ZA t^OSTOVE, GAZI IN PROPUSTE ČEZ PESNICO Skupščina občine Ptuj je do- tirala 1965. leta iz sredstev ce- stno komunalnega sklada grad- njo mostov, gazi in propustov na hidromelioracijskem sistemu Pe- snice skupno okrog 32 milijonov dinarjev, ki predstavljajo delež občinske skupnosti za te objek- te. Lani je bilo na območju HS Pesnice zgrajenih 19 propustov in 3 gazi, mostovi v Grlincih (M 12), v Velovlaku (M 9), re- konstrukcija ceste v Velovlaku (M 9), most v Strejacih (M 32), rekonstrukcija ceste v Strejacih (M 32), gaz v Vitomarcih (12 + + 119 km) ter propust v Grlincih 10 + 650 km. Bil je zgrajen tudi most JOJ na cesti III. reda Tr- novska vas — Drbetinci (M 34). S tem še niso zgrajeni vsi mo- stovi, gazi in prppus^i čez vo- dotoke hidrosistema Pesnice na območju ptujske občine. Skupna dela, za katera mora prispevati občina svoj delež, bodo znašala skupno nad 60 milijonov dinar- jev, kar je dolžna plačati ptuj- ska občinska skupščina po po- godbi. Z deli bodo letos nadalje- vali, da bi čimprej zgradili vse mostove, gazi in propuste čez vodotoke hidrosistema Pesnice na območju ptujske občine in da bi bile čimprej izpolnjene zahte- ve občanov po teh mostovih in cestah. DEŽNIK Profesor svoji ženi, ko je prišel z dežnikom v roki domov: »Glej, zda] vidiš, da ga tokrat nisem pozabil!« »Dobro, toda zjutraj ga nisi od- nesel s seboj'.« VEGETARIJANEC Svenson se je zadnji trenutek rešil pred bikom čez ograjo. Ko si je opomogel od strahu, je čez ograjo zažugal biku: »To re za zahvalo, ker ^em že deset let ve- getarijanec'.« KAJ JE BOLJE? — Ti vedno pretiravaš v svo- jem pripovedovanju! — Jaz da pretiravam? Niti po- lovice resnice ne govorim! RAZLIKA JE Učitelj: »Povej mi, kakšna je razlika med bliskom in elektriko?« Učenec: »Blisk je zastonj, elek- triko pa je treba plačati.« ČEMU STRAŠILO? — Zakaj nimaš v sadovnjaku strašila? — Zakaj pa in ga nai imel? Sem vendar ves dan doma. Uspešno delo ormoške občinske S preteklim letom je končano enoletno obdobje novega finan- ciranja upravnih organov, ki ga je normiral temeljni zakon o sredstvih za delo upravnih orga- nov. Program dela uprave Ob- činske skupščine Ormož za letoš- nje leto predvideva 74 strokov- nih delovnih mest ter 4 delovna mesta pomožnega in tehničnega osebja. Za strokovne in pisarni- ške delavce je bilo programira- nih lani 1244 raznih opravil. Uprava občinske skupščine je izvršila v času svojega dela po- membno nalogo za 'hitrejši vse- stranski razvoj občine. Obsežno delo je bilo tudi opravljeno' z ukrepi gospodarske reforme, predvsem z urejanjem cen, z ocenjevanjem stanovanj in sta- novaiijskih hiš in podobno. V občini Ormož je bilo nai novo ovrednotenih 678 stanovanj. Obsežno delo je izvršila upra- va občinske skupščine v zvezi z normativno dejavnostjo, glede uskladitve občinskih predpisov z ustavo. Ob tej priložnosti je občinska skupščina sprejela 79 splošnih pravnih predpisov, v letu 1964 pa le 38 aktov. Lani je imela uprava svoj program strokovnega izobraže- vanja. Razen štipendiranja je navedeni program realizirala z udeležbo na raznih strokovnih tečajih in seminarjih, z opravlja- njem strokovnih izpitov ter s preizkusom znanja. Strokovnih tečajev se je udeležilo lani 10 delavcev 92 dni, strokovne iz- pite pa je opravilo 9 delavcev. V upravi občinskp skupščine je' še vedno zaposlenih 12 delavcev brez potrebnega strokovnega iz- pita. Program dela za letošnje leto obravnava v 1440 postavkah skupno 664.781 opravil. Ta dela naj bi po programu in pravilni- ku o notranji organizaciji in si- stemizaciji delovnih mest opra- vilo 66 delavcev. Glede na potrebno šolsko izo- brazbo je zasedenih le 41,9 od- stotka delovnih mest, glede na strokovno izobrazbo pa le 53,2 odstotka zaposlenih, 12 zaposle- nih zaseda mesta brez ustrezne šolske izobrazbe, kjer je potreb- na visoka in srednja šola. Naloga občinske uprave je, da postopoma izboljšuje strokovno in šolsko kvalifikacijo zaposle- nih, da koncentrira delo uprave v skupnih prostorih, mehanizira in modernizira poslovanje in zniža število zaposlenih. Na zadnji seji občinske skup- ščine v Ormožu so nekateri od- borniki poudarili, da se je treba nenehno zavzemati za strokovno usposabljanje in za znižanje šte- vila zaposlenih v upravi. Delov- ne organizacije so poskrbele za strokovni kader in to vprašanje je treba rešiti tudi v občinski upravi. Najbolje bi bilo ustano- viti v Ormožu, oddelek srednje ekonomske šole^ v-katerega bi se. vpisali zaposleni brez ustrezne, šolske izobrazbe, S tem bi si slu- šatelji pridobili ustrezno šolsko izobrazbo, na svojih delovnih mestih pa bi podkrepili doseda- nje izkušnje s teoretičnim zna- njem. Malo zaposlenih, mali osebni dohodki, nizek standard Občina Ormož sodi med manj razvite občane v Sloveniji V njej živi 19.200 prebivalcev, od tega je 13.000 kmečkih ljudi. V ob- čini je 2060 zaposlenih, od t<'ga 654 v družbenem kmetijstvu. Os_ novna gospodarska dejavnost v občini je kmetijstvo, ki daje 71 "/o družbenega proizvoda. V gosipodarstvu, razen kmetijstva je zaposlenih 1023, v negospo- darskih dejavnostih pa 385. Qd skupnega števila prebivalcev v občini je zdravstveno zavarova- nih iz sklada delavcev in obrt- nikov 7537, iz sklada kmetijske- ga zdravstvenega zavarovartj a pa 8063. Zdravstveno-nezavarovanih prebivalcev je 3600 v občini. To so nezaposleni kmetje, kočarji brez premoženja, brez zemlje in zaposlitve. V zasebno kmetijstvo je vključenih 7400 aktivnih in 5000 vzdrževanih prebivalcev. V občini je 3228 nezaiposlenih pre- bivalcev, ki so brez zemlje in od teh jih je za del»' sposobnih le 2183, vzdrževalnih članov pa je 1100 ali 17 ®/«. Vprašanje ostane, kako naj se preživljajo tisti pre- bivalci, ki nimajo zemlje in so brez zaposlitve? Poleg tega, da nimajo stalnega vira dohodkov, vzdržujejo še stare in onemogle di-užinske člane in otroke. Iz do- hodkov iz redne zaposlitve se preživlja le 32,2 ®/o prebivalstva, 17,2 "/o prebivalstva pa je takih, ki živijo v negotovosti zaradi ob_ časnih zaslužkov. Nezaposleni prebivalci brez zemlje si iščejo začasno zaposlitev in ta skupina prebivalcev predstavlja pereč socialni problem v občini. Na območju občine je 21.207 hektarjev zemlje. V družbenem sektorju je 5.073 hektarjev zem- ljišč, od tega 2810 hektarjev kme- tijskih površin, 1850 gozdov, in 1133 ostalih zemljišč. V zasebni lastnini je 11.179 ha kmetijskih površin, 4.300 ha gozdov in 125 ha ostaUh zemljišč. 11.179 ha kmetijskih zasebnih površin obdeluje 7.400 aktivnih za delo sposobnih prebivalcev in odpade na enega aktivnega pre- bivalca v zasebnem sektorju 1,54 ha, v družbenem sektorju pa 4 ha. Lani je znašal povprečni na- rodni dohodek na prebivalca 200.000 starih dinarjev in je bil za 29.000 .starih dinarjev večji kot leta 1964. Obstx>ječa socialno ekonomska struktura im splošen socialni po- ložaj v občini je neugoden. Ob- stoječe stanje, predvsem pa no- vi predpisi, ki urejajo obreme- nitve z družbenimi dajatvami so znatno poslabšali položaj jj katerih posestnih kategorij j sebmh kmetovalcev. Izračun povprečnega n^ osebnega dohodka na aktivna kmetijskega proizvajalca zrig 16.100 starih dinarjev mese^ v letu 1964. Ce se je lani naprj letu 1964 nebo osebni dohocj zasebnega kmetijskega proiz-s jalca povečal za 25 ®/o, znaža 20.000 starih dinarjev. Repub ško povprečje osebnih dohodk zaposlenih pa znaša 62.300 st rih dinarjev mesečno. Povpr čen mesečni osebni dohodek z poslenih v gospodarstvu je zn šal lani v občini Ormož 45.700 dinarjev. Torej je povprcč osebni dohodek za^poslenih v g spodarstvu v občini Ormož mi], go nižji od republiškega povpre ja. Obremenitev na 1 na kmeti skih zemljišč v občini Orrni znaša 27.873 S dinarjev ali pO' prečno 50,2 ®/o od povprečnei katastrskega dohodka kmetijsk zemljišč. V prvem proizvodne okolišu znaša ta obremenitev ti di do 85 ®/o katastrskega dohoi ka. Zasebni kmetijski proizvajal plačujejo prispevek od OD kmetijske dejavnosti, prispev« od OD od kmetijske dej a vnos (3 ®/fl zvezni davek), krajevni sj moprispevek, prometni davek j ostale davščine, davek od posi kanega lesa in prispevek i kmetijsko zdravstveno zavait vanje. D. R ZAGOJIČANI SE NE STRINJAJO S SPREMEMBO POŠTE Vaški odbor SZDL Zagojiči pri Gorišnici se je pritožil na repub- liško zdrjženje podjetij PTT v Ljubljani zaradi tega, ker se ne strinja s tem, da bi bila vas v poštnem okolišu Markovci na- mesto v poštnem okolišu Mo- škanjci, kakor je bila doslej. V protestnem pismu navaja, da so že nad 100 let v okolišu pošte Moškanjci, do katere je le 1 km po lepi cesti tudi ob slabem vre- menu, pa tudi pozimi, ker z nje rednio odstranijo sneg. V Mo- škanjcib je. tudi., trgovina s špe- cerijskim blagom, tam so odkup, zadružna poslovalnica in želez- ni.^ka postaja. Ce bi že bili razlogi za odcepi- W Zagojič od pošte Moškanjci, bi bili prebivalci prej pripravlje- ni hoditi na pošto v Gorišnico kot v Markovce, ker jih veže na Gorišnico šola, cerkev, postaja LM, uprava kmetijske zadrage, krajevni urad, zdravnik, zc/on ambulanta, trgovine, mesnici pokopališče in drugo v odda i je nosti le 2 km. Pošta Markovi je oddaljena 4 km in pristopna p slabi cesti, poleg tega pa vaščai v Markovcih nimajo ndkakšni opravkov Z utemeljitvami picdjetja PT Maribor se prebivalci :z Zagoji in Cunkovec ne strinjajo, tem več mislijo, da ne more biti tak odločiiev podjetja neodvisna o mnenja m stališč zainteresirane! ga prebivalstva. Zbori volivce! obravnavajo tudi manj Važj^ vprašanja, zaito so upravičeni $0 odločati tudi o takem vprašanji kot je vprašanje pošte, in tu slišati pred odločitvami podje' argumente, ki ga silijo k terr Zahtevajo, da se tozadevni ski razveljavi in da ostane prej.šn stanje. V. J. Te dni po svetu (NADALJEVANJE S 1. STRANI) , vanje simpatij, temveč tudi kot dokaz tujini, kako majav je poli- tičen režim in kako hudo je od- visen od ameriške neposredne po- moči. AVSTRIJSKA VLADA Pravijo, da niso še nobena do- sedanja no«ajanja med avstrijsko ljudsko in socialistično stranko trajala za tako hudo zaprtimi vra- ti. kakor sedanja. Ljudska stran- ka, ki je dobila večino v skupšči- ni, skuša izkoristiti -ta argument -in se »polastiti« nekatprih mini- strstev, ki so bila doslej po spo- razumu med obema strankama v rokah socialistov. Gre tudi la spremembo pristojnosti nekaterih ministrstev v njihovi vsakdanji ■praksi. Ce je del liud?ki. Stanki naklo- njenega. tiska spodbujal njene predstavnike, pri podajanjih, naj bodo. odločni, pa sg sedaj pojav- ljajo članki, ki svetujejo vzdrž- nost in T>revidnost. Kaj lahko se zsodi. da bodo socialisti zaradi prevelikega pritiska IcrščanftMh demokratov- i^ njihovih zahtev raje odšli v opozicijo, uredili je vrste in z obsodbo napak, ki 1 jih preveč vneti konservativ skuš'ali obveljaviti v enostransl vladi, pridobili simipatije np:^nd' voljnežev in na novih volitval dosegle prepričljivo vlado. Tega si pa treznejši politili ljudske stranke, med katere br^ dvoma sodi kancler Klaus, ne ž« le. Zato bodo sicer skušali istisni ti pri pogajanjih kar se da ve* obenem pa ohraniti dosedanjo k! alicijo. Zavedajo se, da večin prebivalcev ne glede na volilu rezultate sT>di. da je tradicionalti politika koalicije »najboljša« p^ litika. i POPRAVEK V zadnji številki »Tednika« j pod naslovom »V gmdbeni^tT letos nič boljši pogo;^ f tiskarsS škrat opravil svoje. Direkto podjetja »Ograd« je MTLAN J^O NAJ.A in ne MIT.AN TvITONJi* kot je bilo navedeno. Uredništvo NEPOTREBNI ŽIVINSKI POTNI LISTI Na zadnji seji občin.ske skup- ščine v Ormožu so se nekateri navzoči odborniki zavzeli za ukinitev živmskih potnih li- stov. Svoje stališče so uteme- ljevali s tem, da so živinski potni listi le formalnost, ki za- dovoljuje predpise, prakso pa so preživeli. Živinski potni li- sti predstavljajo le dodatno obremenitev in izdatke, ne do- sežejo pa svojega namena. Kmetovalci prodajajo svojo govejo živino najbližji kmetij- ski zadrugi na odkupnih posta- jah. Nakupovalci kmetijskih zadrug poznajo skoraj sleher- nega kmetovalca, zato je živin- ski potni list nepotreben. Dru- gače je na sejmih, kjer se kup- ci in prodajalci ne poznajo. V danem primeru bi naj ostal živinski potni list, v prvem primeru pa je nepotreben. Pri nas živinski sejmi izumirajo in jih imamo le nekaj v Ptuju. Na Hrvatskem so se živinski sejmi bolj zakoreninili in pred- stavljajo pomembno tržišče za nakup in prodajo živine. Živinski potni list je v praksi samo dokument o lastnini go- veda in ne potrdilo o zdrai stvenem stanju, živinski potf list bi v celoti služil namenu ' takrat, če bi pred prodajo g< vedo pregledal živinozdravni in ugotovil zdravstveno stanj živali in vse te podatke pols starosti vnesel v živinski potf list. Samo takrat bi bili podal ki točni. Sedaj pa je drugačf Lastnik goveda, namenjeneg za prodajo, pride po živinsf potni list v pisarno kraie\'Ti skupnosti, pove podatke o g' vedu, uslužbenec pa jih vpiŽ' Dosedanja praksa je pokaz^ la. da živinski potni listi pre'- stavljajo le golo formalno? Gospodarska reforma je prin' sla v naše gospodarstvo števi ne novosti in spremembe. Tn ba je boljše gospodariti, zn žati stroške proizvodnje, adrn nistracije in povečati produi* tivnost dela. Odborniki so na seji poud^ rili, da je treba delovni čas^ sredstva smotrneje izkorišča; kot za živinske potne liste. ^ v praksi ne služijo namenu a« Mala deiavnica s kvalitetnlmj#storitvami v Ptuju, v Krempljev! ulici št. 6, je nad v<'žnimi vrati na- pis: »LIVARNA KOVIN ROJ- CO JOŽE«, kar opozarja vsa- kega mimoidočega na enega i/- n»ed ptnjskih olirtnikov, ki opravljajo prebivalstvu razne ! usluge. I Marsikdo ne ve, kako po- membna je ta ptujska livarna zii vse družbene in zasebne lastnike raznih strojev in za uporabnike raznih tehničnih i izdelkov, za katere ni mogoče naročiti in drugače dobiti na- domestnih delov, kot z vlitjem novega dela po starem, obrat)- Ijenem. To zna odlično ravno Jože Rojko, skromen in tih onainšestdesetletnik, ki dela v Ptuju že od 1952. leta. Marsi- katero podjetje in kmetovalec sta bila prav vesela in srečna, ko sta lo odkrila to livarno in povprašala, če bi jima mogočo lahko vli1 Jn/o Rojko nov ven- til za studenec, zobato kolo /a ta ali drugi stroj itd. Prijazni mojster je vsem dobrodušno pojasnil, da se bo potrudil. Vse je bi'o storjeno po dogovoru in no\r izdelek še danes služi na- menu brez bojazni, da bi se hitro poškodoval ali postal ne- uporaben. Ravno ob dogovorjenem ča- su za razgovor sta zapuščala njegovo delavnico Danilo Bre- gar iz Maribora in njegov pri- jatelj, kiparja za turistične spominke, ki sta tudi prišla po odlitke; te jiina je izdelal Jo,- že Rojko. Že več časa prihaja- ta k njemu, ker izvršuje tudi njuna naročila skrajno vestno in natančno. Imenovana misli- ta, da- sta odkrila v njem . v Sloveniji menda najkvalitet- nejšega livarja za te in druge izdelke. Za delo ima- razne pri- prave, posebni pesek, svojo peč za vlivanje in pridnega priučenega pomočnika Franca Bedrača, ki dela pri njem že 4 leta. Livarstvo je Jožeta Rojka najbolj zanimalo, zato se je iz- ^ učil te stroke 1927. leta pri Je- žeku v Mariboru, pozneje pa , je delal do f^amostojne obrti v [ raznih livarnah v Sloveniji in I drugod po Jugoslaviji, pa tudi v inozemstvu, kjer je delal pri vlivanju raznih delov za stro- je, pa tudi zvonov vseh veliko- sti, okrasnih in drugih. Vse ta- ko pridobljeno znanje mu je koristilo v službi pri tekstilni tovarni v Mariboru (sedaj MTT). v osiješki livarni, v Vii- kovani 'Bata), kjer je vlival i strojne dele. pa tudi kopita za ' indii«triTskn '^Helavn r<^v1iov. i {ISadaljevanje na 3. strani) Jože Rojko v svoji delavnici Sfran 2 TEDNIK — petek, 8. aprila 1966 Stran 3 Središče ob Dravi ; Pred krajevnim praznikom v Središču ; Letos je enajstletnica prvega praznovanja krajevnega praznika krediščii. 11. april je za prebivalce Središča in okolice velik zgo- Hnski datum. Tega dne pred 24 leti je ustrelil okupator v Mari- Lkih zaporih več zavednih Slovencev iz Središča in okolice. ^^'a trgu v Središču je spomenik j(,am druge svetovne vojne, ki Ivorno priča o odporu Sredi- inov proti okupatorju ter o fa- jtičnem nasilju. V času druge |tovne vojne sta bila Središče ICog centra odpora zavednih ivencev na ormoškem območ- f Okupator je izselil iz Središča [okolice nad 300 ljudi. Za svo- Mo je dalo svoja življenja nad fijudi kot borci in talci, precej E jih je od lakote in mučenja Hleglo v nemških taboriščih, bodno osvobodilno gibanje v Wišču je bilo tesno povezano z Irtnim delom narodnega heroja leta Kerenčiča. Za prebivalce tdišča in okolice je vsako leto april velik zgodovinski da- ji. Aprila 1942 so bili ustrelje- |v mariborskih zaporih najbolj- Todoljubi s tega obijiočja. Na krajevni praznik se v bre- dišču agilno pripravljajo. Letoš- nji krajevni praznik bo v skrom- nejšem obsegu in "tie bo občin- skega pomena kot lani. Na predvečer bo ob 19.30 v do- mu »Partizan« svečana akademi- ja, na kateri bodo sodelovali pio- nirji osnovne šole, moški pevski zbor, godba na pihala, TVD »Par- tizan« m mladinska organizacija. Na dan praznika bo ob 9. uri svečanost na trgu pred spomeni- i kom žrtev druge svetovne vojne, ■ ol^ 10. uri pa v dvorani slavnost- ' na seja družbeno-političnih orga- j nizacij in društev, popoldne ob j 14. un pa se prične v domu »Par- tizana« splošna zabava s plesom. Tega dne bo odprta v domu »Par- 1 tizana« okrepčevalnica. Središče I bo tudi letos, kot prejšnja leta, I na dan praznika svečano okkaše- ' no. Razobesili bodo zastave, ok- na in fasade okrasili s cvetjem in drugim. Hujska bolnišnica že 1376. leta >tnj je imel že pred 1376. le- p svojo bolnišnico, kar po- njejo tudi določila ptujskega Iva, ki po obvezovala tržne wne tega mesta, da so mo- g dajati bolnišnici kruh in p, ki so ga zasegli po Marti- nem, ko je bilo prepovedano [iti vino v mesto ali skozi sto. )ib koncu tega stoletja je (KptAaril s premoženjem bol- feuke, takrat imenovane spi- li, mojster, ki so ga v ta na- len izvolili meščani. V ta- ratnih listinah so imenovali Ifa mojstra »špital mojster« eden izmed zadn.jili tega šte- tja je bil Ludvik. PRVI APRIL je bU vzrok in razlog nekate- rih »vesti« v naši predhodni šte- vilki, ki so jih pozorni bralci go- tovo »pogrtintali«. Ena izmed naročnic našega li- sta, tov. M. L. s Ptujske gore nam je v zvezi z njimi poslala pismo, v katerem dobesedno pravi: »V hiši vedno kaj popravlja- mo, zato bi me lahko že prej ob- vestili o licitaciji gradbenega nia. teriala iz štirioglatega grajskega stolpa. FotoreporterJa tov. Vrabla le- po prosim, da bi mi poslal foto- grafijo z današnje slavnosti, ko bodo urbanisti in arhitekti zako- ličili gradbišče za kulturni dom v Ptuju. Ali ste si nabavili dovolj pre- moga po znižani ceni, da va« ne bi zeblo, kot nekdaj v starih pro. štorih uredništva? Ob znižanju cen vsemu mesu bi jaz na vašem mestu kar lepo molčala. Ce bi to ne bilo prvo- aprilsko, bi marsikateri Ptujčan nakupil čimveč mesa ter ga iz- ven Ptuja prodal po za 15 ®/o višji ceni. Za današnjo pošiljko raznih poljedelskih kmetijskih strojev iz Avstrije, Nemčije in Italije sem verjetno že prepozna. Ali bi me prijavili za naslednjo pošilj- ko? Stroj bi spravila v katero iz- med sosednih občin, kjer še ni- majo teh ugodnosti za nabavo kmetijskih strojev brez carine in še za dinarje povrhu.« Naša naročnica je tako ugo- tovila naših pet prvoaprilskih potegavščin, ni pa ugotovila še dveh nadaljnjih, in sicer »vesti« s prve strani pod naslovom »Končno vertikalna integracija v kmetijstvu« in pa aktualne šale pod naslovom »Končno uve- deno enotno financiranje šol- stva« na 5. strani. / Vertikalne integracije v kme- tijstvu ptujske občine torej ni. pa tudi enotnega financiranja šol- stva še žal ni. Reči je celo potreb- no. da smo precej daleč od takšne rešitve teh \'^pra&anj. čeprav bi po našem mnenju odpravili na ta način dva kompleksa težkih problemov v ptujski občini. Uredništvo Pisma uredništvu VČASIH PREVEČ, DRUGIČ PREMALO VODE Lanskoletne poplave Drave so poškodovale med drugim tudi asfaltirano cesto med Stojnci in med mostom na Boriti, kar se je pokazalo zlasti konec zime, ko je nakipel ta del ceste in postal ne- raben za ves tovorni in osebni promet. Cestna zapora pri Turkovcih usmerja sedaj ves tovorni in oseb- ni promet proti Borlu čez Stojnce in Muretince, po makadamski ce- sti, mimo kmečkih hiš tn hišic, ki stoje skoraj tik ob cesti na obeh straneh. Večji promet skozi spodnje Stojn- ce in Muretince sicer pomeni ožji stik z vrvežem v današnjem svetu, pnnaša pa s seboj tudi svoje sla- be strani. Ko se valijo oblaki pra- hu skozi spodnje Stojnce in skozi Muretince, pač ni nobenemu pre- bivalcu iz teh vasi, da bi prijazno gledal za avtomiobilisti. Otroci se s ceste umikajo na dvorišča, kole- sarji morajo s kolesa, da jih ne bi na ozki cesti, polni razmetanega gramoza,, zadelo vozilo in vrglo po tleh. Ta' cesta ni bila grajena za tak prometni vrvež, kot ga danes prenaša, niti njena nosilnost ni preračunana na težke tone vagon- ■ skih tovornjakov. Ce je že tako, da mora nekaj ča- sa ves pro^met skozi te dve vasi po mAkadavfiski cesti, potem bi bilo nujno večkratno škropljenje te ce- ste, kar bi vsa} nekoliko omililo prenašanje cestnega prahu v bliž- nja stancnianja. Ob bežnem pogle- du takoj lahko ugotovite, da je od prahu na okr.ih vse belo, celo po strehi, kaj je šele po stanovanjih? Okna morajo biti ves dan zaprta, saj prometu ni konca ne kraja. Zlasti ob nedeljah bi morala hiti ta cesta mokra, ko je še več pro- meta kot med tednom in ko hodijo ljudje pogosteje po tej cesti in pri- de vsakdo domov, kot da hi prišel iz mlina. O tem so govorili prebivalci iz teh vasi tudi na zborih volivcev in mislijo, da hi moral biti njihov predlog o večkratnem škropljenjiL te ceste upošt^^van. Kaj pomaga na | eni strani zdravstvena preventiva, i ko pa se tukaj v nasprotju s temi ■■ načeli izpostavlja cela vas nevar- ; nosti zaprašitve prostorov tn pljuč. Škropilni voz ptujske komunale verjetno ni namenjen samo zaščiti mestnih prebivalcev, temveč tudi prebivalcev s podeželja. Stojnci m ; Muretinci tudi niso tako daleč, da ; bi ne mogel večkrat na teden pri- hiteti po omenjeni cesti tudi ta av- tomobil z vodo. Po njem bi se ljudje vsaj za nekaj časa pomirili, ker jih prah ne bi neprestano vznemirjal. L K., Muretinci NEIZKORIŠČENA WEE- KEND HIŠICA PRI TOMAŽU Tomaž je prijazen kraj. Leži p severozahodnem območju ob- čine Ormož. 7.e pred leti so pri- čeli načrtno raznijati turizem v občini, zato je bila preurejena gostilna *Pri Micki< pri Tomažu in gostinsko podjetje je kupilo meekend hišico. Najprej so jo postavili poleg stolpa na Gomili v Slovenskih goricah, pozneje pa so jo preselili za gostilno pri To- mažu. Tam ni izkoriščena, če- prav bi lahko služila namenu kje drugje v občini. Koletiv go- stinskega podjetja je to rveekend hišico kupil z namenom, da bi pospešil razvoj turizma v obči- ni. Ni pa izbral najprimernej- še turistične točke. . Ni dovolj samo imeti, če na drugi strani ne znamo izrabiti vseh možnosti Morda bi bilo prav prepeljati meekend hišico s Tomaža v ormoško Mestno grabo, kjer bi lahko služila kot kiosk za prodajo suhih jedi in pijač ob pomembnejših športnih tekmovan jih in pri drugih sre- čanjih. \ačelo naj obvelja, da je treba vse turistične kapaci- tete maksimalno izkoriščati. A. E., Tomaž MOJE ŽIVLJENJE V TUJINI \ Pišem pismo vsem svojim roja- kom, ki čitajo Tednik, da hi se prepričali o življenju svojih roja- kov v tujini, ki živijo daleč od rodne pokrajine. Vsi mi n/i tujem obujamo spomine na svojo d-omo- vino, ki jo ljubimo, čeprav je d/i- leč od nas. Hodil sem po Avstriji, sedaj pa hodim po Kanadi in sem doživel mnogo lepega, pa tudi dovolj sla- bega. Najlepši dan je v tujini tisti, ko prejmeš zaslužek, slabega pa je vsak dan zadosti. Ob teh vsakda- njih slabostih se spomniš svoje do- movine. Tu imamo sicer vse, kar si znže- limo, vendar nimamo tega, česar si najbolj želimo. Tega si tudi ni mogoče kupiti: to je prijateljstvo z vrstniki svojega rodu, ki živijo v krajih, kjer sem se rodil — ne- daleč od Ptuja, kjer si t>sakdo lah- ko ogleda moj dom in hodite n,pka- teri celo večkrat na dan mimo njega. Vsak izmed mojih vrstnikov v domovini lahko obišče svoje star- še, če že ne živi poleg njih, jaz pa sem tako daleč od njih. Rudi Cafuta, iz Pohrežja pri Ptuju, sedaj v Mont- realu v Kanadi Razprava o delitvi osebnih dohodkov ^■a zadnjem plenumu tovar- kega odbora sindikata v TGA :člani med ostalim obširno in neljito razpravljali o delitvi |ibnih dohodkov v podjetju. V fei s tem je bilo ugotovljeno, Ije nujno izpopolnjevati sistem ttve osebnih dohcMikov po •ženem delu. Zaveda.ioč se te- ^'Prl ustvarjanju taksnega si- fna, je bilo na plenumu skle- pno, da odgovorni organi v ^jetiu, družbeno politične or- ti^^acije in končno tudi čiani lektiva preučijo skupinsko Brajevanje po delu. Nadalje 'la plenumu tudi obravnavali ^zmerja v strukturi oseb- ja dohodka zaposlenega de- v podjetju TGA. Predvsem ^ tu za vprašanje Icvalifikacij, v veliki meri (okrog 80®/«) ^^■^ajo na osebne dohodke To 'ašanje je treba temeljito ob- '^'^ti, da sindikalna organi- "^^a ne bo zavirala hotenja kolektiva p>o pridobiva- ' kvalifikacije, ne sme pa biti ^ifikacija osnovno merilo za osebnega dohodka. Vpra- specializacije za delovna •^'■a v tovarni bo nujno prej prmierjati s p>otrebn po ^icirani delovni sili v delov- ®notah Glede nagrajevanja ^■^iranja osebnih dohodkov «Kovnih kadrov je padla pri da strokovna izobrazba smela biti merilo za ma- ^^Ino oz. minimalno omeje- Ji^ osebnih dohodkov. Stro- kadri v svojih OD vsako- ^^nn (ali za določen termin) ^^jn ribanje proizvodnje, ^■^em pa svoj vpliv na knli- l^kovost proizvodnje, s tesa plenuma je šel v DS. ki je o njem raz- iTi ugotovil, da je v njem r^dobrih strani, ki bi jih bi- dobro preštudirati gojiti. Raznrava v DS je bi- ži-^rahna in celo burna, je ugotovilo, da oddelek za raziskavo produktivnosti in dobro počutje članov kolektiva sploh ne dela. Sredstva iz sklada skupne porabe Komisija za skupno potrošnjo in družbeni standard je razprav- ljala o sredstvih, ki bremenijo sklad skupne porabe, ter v zve- zi* s tean o sredstvih, ki jih je delavski svet TGA že razporedil v sklad skupne poraba. Komisi- ja je ugotovila, da je delavski svet razporedil v sklad skupne porabe 203.29fi.282 S dinarjev in da ^ ta sredstva razdelijo na delo^e enote, kot je to bilo tu- di razvidno iz predloga ra.:po- reditve sredstev donodka po zaključnem računu 19fi5 in razporeditve neobveznega re- zervnega sklada preteklih let, ki ga je izdelalo vodstvo osred- njih služb. Za centralne potrebe bi naj sveti proizvajalcev delov- nih enot združili 182.967.045 S di- narjev, za samostojno razpola- ganje svetr>m pa bi še tako osta- lo 20.329.fi71 S dinarjev. Pri pre- gledu centralnih potreb po sred- stvih sklada skupne porabe je bilo dodeljenih: za stanovanjsko gradnjo 100 milijonov S dinar- jev. dodatek za dopust .50 mili- jonov S dinarjev, vzdrževanje obstoječega fonda 40 milijonov, ureditev okolice novega bloka v Ptijju 45 milijonov, za stro- kovno izobraževanje 3.850 000 dinarjev, proslave ob obletnicah in spomuiska darila 9.500.000 di- narjev in dotacije društ^^om in organizacijam za ca. loo.tioonoo S dinarie^^ vendar je pri sled- njem bilo poudarjeno, da od te- ga zneska ni mogoče odobriti vseh dotacij iz sklada skupne porabe, ampak bremenijo oseb- ne dohodke v znesku okrog 25 milijonov S dinarjev. Iz vsega navedenega pa spet sledi, da so potrebe po sredstvih iz sklada skupne porabe večje, kot je na razpolago sredstev, zato je bilo nujno, da sveti proizvajalcev delovnih enot razpravljajo o njih ter ugotovijo -prioritetni red izvršitve. SPDE glinice je o tem sklepu omenjene komisi- je temeljito razpravljal in po precej dobri in temeljiti razpra- j vi sklenil predlagati delavske- ' mu s\'etu, da se vsem, ki so pro- ' sili za dotacije, ne odobri celo- ten znesek, ampak le 75 ®/o cd zaprošene vsote. Svoj sklep je SPDE podkrepil s tem, da se na- hajamo v fazi izvajanja gospo- darske reforme in da morajo zato tudi vsa društva in organi- zacije prilagoditi svoje poslova- nje razpoložljivim finančnim sredstvom Proizvodna vprašanja Svet proizvajalcev delovne enote Aluminij je obravnaval poročilo vodstva delovne enote o poslovanju v minulem letu ter o nalogah v letošnjem letu. V obeh elektrolizah so proizvedli lani 32.400 ton aluminija, kar po- meni le 91.5 '/o. saj je finančni plan predvideval 35.400 ton. Če- prav sodi med glavne vzroke manjše proizvodnje pomanjka- nje električne energije, je svet ugotovil, da je del vzrokov tre- ba iskati tudi v nevestnem delu posameznikov, nekaj pa tudi v kvalitetah suro-^dn. Delo sindikalnih pododborov v miniilem tednu so bile v de- lo^Tii enoti glinice končane de- lovne konference sindikalne po- družnice. Na njih so kritično ocenili dosedanje slabo delo sin- dikalnih pododborov in delno tudi podružnice ter sveta proiz- vajalcev delovne ^ote giinice. Zelo živahna je bila predvsem razprava o proizvodnji ter o no- tranjih medsebojnih odnosih in deUtvi osebnih dohodkov ter o volitvah v samoupravTie orsane. —mi— Hfala delavnica s kvaiiletni- nii storitvami (Nadaljevanje z 2. strani) razno okovje in drugo, kar se je pač dalo vliti iz brona ali alummja in drugih kovin. Na vprašanja, v čem je po- st^bnost njegovega dela, se je Jože Rojko nasmehnil m dejal: »Poskušam ugoditi ljudem z vsem, kar je le mogoče, da do- bijo. kar želijo in da so z iz- delanim zadovoljni. Drugih po- sebnosti ni. kakor to, da zahte- livarna vso natančnost dela. zlasti tehnično zahtevnejši iz- delki. Mogoče šteje kdo to /a posebnost, da uporabljam spe- cialni pesek, ker vsak pesek ni za to primeren.« Razkazal je svojo delavnico, modele in izdelke za Tovarno avtoopreme Ptuj in za druge naročnike, ki jih ne zmanjka. S pečjo tega dne ni delal, ter je bila topla še od prejšnjeira dne. S pomočnikom sta ta dan čistila odlitke, ki jih je bilo potrebno pripraviti za odpravo. In na vprašanje, kako je z davčno obremenitvijo, je po- jasnil. da zmaguje svoje ob- veznosti. čeprav šteje že nad 60 let. Delal bo, dokler ga bo- do nosile noge in mu bo slu- žilo zdravje ter bo imel na- ročila. Redni plačniki uslug ^^o dragoceni. Brez njih ne bi mo- gel v redu plačevati obvezno- sti, nabavljati materiala in vse potrebno za redno poslovanje. Jože Rojko ni pričakoval, da ga bo po »Tedniku« spoznal širši krog prebivalstva. Bilo mu je nerodno, vendar se je končno vdal, ker je pač tudi livarstvo po svoje zanimivo. V. ]. KDAJ BO ZGRAJENA CESTA NA HRAKŠL? Hribovito naselje Drakšl se raz- prostira sve^ozahodno od Velike Nedelje. Drakšl ima 31 hišnih šte- vilk in skoraj od vsake hiše je nekdo zaposlen v Ormožu, Ptuju, v Mariboru in drugod. Tamkajšnji prebivalci so skromni, prijazni in vsakomur radi ustrežejo. Radi po- magajo človeku v stiski, skrbno obdelujejo svojo zemljo in pridela- jo, kar je v hribih mogoče. Nji- hova osnovna dejavnost je polje- delstvo, uspešno pa se ukvarjajo tudi z živinorejo in vinogradni- štvom. Tamkajšnji prebivalci ima- jo največ težav zaradi neurejenih cest. Drakšl je oddaljen približno T.500 metrov od Velike Nedelje in v ta kraj ni prave ceste. Do kapele v Drakšlu je cesta, ki jo je pred leti razširilo in popravilo Gozdno go- spodarstvo. od Tam vaprpj pa ne. Razširiti bi bilo treba klanec in popraviti obstoječo cesto, ki za mo- torna vozila sploh ni prevozna.. Najbolje bi bilo klanec razširiti z buldožerjem, tamkajšnji prebival- ci pa bodo opravili delo pri popra- vihu ceste prostovoljno. Samt ne morejo rešiti tega problema, saj je naselje premalo in živi v tem kraju le mal-o ljudi. Kaj meni o vsem tem krajevna skupnost Velika Nedelja, ki je pred kratkim, to se sliši, sprejela dyu- gačen sklep. Odločila se je popra- viti približno 2000 metrov dolgo (trgoviški klanec) cesto, ki pelje skozi gozd na Drakšl. Ta cesta je skoraj vedno blatna in bo za po- pravilo in gramoziranje treba vložiti najmanj trikrat več sred- stev. kot za popravilo ceste Velika Nedelja — Drakšl. Mislim, da je tak sklep krajevne skupnoRti neupravičen in v škodo plačevalcev krajevnega prispevka. M. V., Drckšl IZROČITEV ODLIKOVA^JJ Pred kratkim je predsednik občine Ormož Franc Novak iz- ročil odlikovanja predsednika republike ob 20. obletnici osvobo- ditve 33 najzaslužnejšim družbeno pcrtitičnim delavcem in neka- terim prizadevnim občanom, zaposlenim v delovnih organiza- cijah. Na sliki: podelitev odlikovanja političnemu sekretarju Ob- činskega komiteja ZK Ormož Dragu Pintariču, ki je prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo. R. D. NA POLENŠAKU 61 RAD! IMELI 2. JULIJA KRAMARSKI SEJEM Volivci z obm<^ja krajevne skupnosti Polenšak so predlagali občinski skupščini Ptuj, da bi uvedla za 2. julij vsako leto na Polenšaku kramarski sejem. Ta- ko bi se določUo o prodajanju raznih obrtniških izdelkov ob nedeljah in praznikih iz odloka iz 1964. leta za Polenšak nekoli- ko razširilo, ker bi lahko imeli kramarski sejem na Polenšaku tudi vsako leto 2. julija, k: ni ve- dno v nedeljo in praznik. Na ta dan imajo na Polenšaku žegna- nje m pridejo prodajat svoje iz- delke in razno blago trgovci in obrtniki iz raznih krajev. Glede na določilo omenjenega odloka bi bile ob 2. juliju na Poler^aku vsako leto težave, ker prodaja obrtniških izdelkov in raznega blaga ne bi bila mogoča, oziro- ma prepovedana. Prebivalci z območja krajevne skupnosti Polenšak mislijo, da ne bi smela podobna določila omejevati ljudstvu ob takih praznikih tudi praktične vred- nosti praznika, raznih nakupov, na katere bi sicer morali čakati na navadne sejme. Obrtniki in trgovci pripeljejo na Polenšak razne potrebne izdelke in blago, ki ga ljudje v domačem kraju raje kupujejo kot na sejmih v oddaljenem Ptuju. Volivci s Polenšaka so prepri- čani, da bo občinska skupščina ta njihov predlog preštudirala ' in da bo našla možnosti za nje- govo ugodno rešitev, ki ne more prinesti občinski skupnosti niti Polenšaku poUtične niti ekonom- ske škode, ne more pa tudi ško- dovat: krajevnim navadam, za- radi katerih se ljudje na ta dan snidejo. V. J. V piujski bolnišnici in hiralnici 1913. leta 244 postc!| v času med letom \l>7h, ko je ;v določilih mestnega statuta J Ptuja omenjen ptujski »špitak, pa do 1918. leta se je razvila ptujska bolnišnica v javno bol- nišnico z istimi prostori, kot jih je imela prej Splošna de- želna bolnišnica v Ptnju, V njej je bilo prostora za 110 bolniških postelj, in sicer 145 v kirurškem, 45 v internem j in 20 v infekcijskem oddelku, i V hiralnici je bilo 1"?4 postelj in 'je bila pod upravo bolnišnice. Sfran 2 TEDNIK — petek, 8. aprila 1966 Stran 4 Poučne in znanstvene knjige v oddelku Studijske knjižnice: JEZIKOVNI POGOVORI Knjižnica prinaša gradivo od- daje Jezikovni pogovori ljub- ljanske radijske postaje. Delo je zelo aktualno ravmo v našem času, ko na splošno peša skrb za pravilno in lepo slovensko be- sedo. Pazljivega bralca bo prav gotovo opozorilo in tudi spodbu- jalo k bolj kultiviranemu, jasne- mu, smiselnemu in pravilnemu govorjenju ter pisanju materin- ščine. Publikacijo toplo pripo- ročamo mladini, predvsem dija- kom ter vsem kulturnim ln jav- nim delavcem. Anton Grad: Slovensko-angleškl slovar. Jože Munda: Bibliografija izdaj Državne založbe Slovenije 1945—1965. Vojeslav Molč: Umetnost južnih Slovanov. V tej monumentalnl izdaji Slovenske Matice je naš znani umetnostni zgodovinar Vojeslav Mole prikazal sliko umetnosti južnih Slovanov v razdobju sto- letij in novejših časov. Znan- stveno pomembna ln zanimivo pisana publikacija z bogatim slikovnim materialom bo prav gotovo zadovoljila predvsem zahtevnejšega bralca. Avguštin Lah: Ljubljansko bar- je. Problemi urejevanja in gospodarskega izkoriščanja v obdobju 1945—1961. Avtor obravnava v svojem delu prirodne osnove za kmetij- sko izkoriščanje Barja, kmetij- sko in gozdno gospodarstvo, me- lioracijo in družbeno geografsko podobo razmer na Barju. Tekst dopolnjujejo številne ilustracije in povzetek v angleščini. Delo je Izdala Slovenska akademija znanos(ti in umetnosti v Ljublja- ni. Leon Kocjan: Tuberkuloza do- mačih živali. Tudi to delo je izšlo pri Slo- venski akademiji znanosti in umetnosti. Zanimivo izdajo pri- poročamo predvsem kmetijskim in veterinarskim strokovnja- kom. Vstaja jugoslovanskih narodov 1941. Delo je izšlo kot skrajšana slovenska Izdaja istoimenskega zbornika, ki je izhajal pri založ- bi Vojno delo v Beogradu v le- tih 1962—1965. Našo izdajo sta pripravila Milan Apih in Vladi- mir Kavčič. Ima predvsem do- kumentarni pomen in ustvarja pred očmi bralca veličastno in pretresljivo sliko rojstva naše revolucije. Koncertni nastop mladih violinistk Vsako leto v pomladnem ča- su nas vabijo lepaki h koncert- nim nastopom učencev glasbe- ne šole. Prvi tak koncertni na- stop je bil letos v ponedeljek, 4. aprila 1966, v dvorani glas- bene šole. Nastopile so neka- tere violinistke iz razreda pro- fesorja Maksimiljana Skalarja. Rad poslušam muziciranje, prav posebno pa Še instrumen- talno igro mladih ljudi. Nekaj svečanega občutim ob nasto- pih mladih, saj nas lahko tak večer vsaj za trenutke cximak- ne od vsakodnevnega hrupne- ga dogajanja in nas popelje v subtilnejši, intimnejši in bolj čustveni svet, v svet zvokov in ritmov. Ob vsem tem pa je še posebno zanimivo opazovati, kako se posamezniki vživljajo v muziciranje, vključujejo v tok glasbenega reproduciranja in kako uveljavljajo svoje pora- jajoče se temperamente. Mala Monika Skalar (3. r.) nas je znova presenetila, saj je podajala skladbe z izredno zrelostjo. Tehniko njene igre bi prisodil morda do tri leta starejšemu dobremu violinistu. Z zrelim občutkom je zaigrala Lullyjevi skladbi Gavota in Museta, Hiršlerjevo Uspavanko in Haydnov Rondo ungarese. V tej deklici se poraja velik glasbeni talent. Druga zvezdica na tem veče- ru je bila Vita Gregorc (4.r.), ki je zaigrala z izredno muzi- kalnpstjo in še z večjim tempe- ramentom Allegro iz Vivaldije- vega Koncerta v G-duru in Ta- rantello Franca Drdla. Violi- nistki se pozna, da ji stojita ob strani kar dva pedagoga. Deklica je vsekakor nadarjena in se bo ob taki trdni opori prav gotovo razvila v odlično violinistko. Darinka Skalarjeva (5. r.) je igrala za svojo stopnjo vsebin- sko zahteven program. Njena starostna razvojna doba se manifestira v adekvatnem na- činu igre; bolj se posveča no- tranjemu doživljanju in ji ni mnogo do zunanjih efektov. Skerjančevo Melodijo je igrala z občutkom in tudi vse tri stav- ke Fibichove Sonate je podala v poglobljeni igri. Majda Gunžer (7. r.) je v Allegru iz Mozartovega koncer- ta v D-duru zopet pokazala svoj simpatični temperament, ki ga poznamo že s prejšnjih nastopov. V njeni igri in vse- binskem podajanju opažamo stalen napredek. Solistične nastope učenk je zelo lepo in pozorno spremlja- la pianistka prof. Nena Hoh- njec iz Maribora. Na koncu je izvedel kvartet violinistk (Majda Gunžer — 1. violina, Viktorija Bargil — 2. violina, Darinka Skalar — 3. violina in Breda Opara — 4. violina) ob klavirski spremljavi Brede Hribemik Telemannov Koncert v G-duru za 4 violine in klavir. Tudi to točko spore- da so violinistke lepo zaigrale. Tako lahko ob koncu še sa- mo rečem, da je večer zelo uspel. Pokazal nam je mnogo obetajoč naraščaj violinistk, ki se razvijajo pod vodstvom od- ličnega violinskega pedagoga Erof. Maksimilijana Skalarja, e v enem oziru nas večer ni mogel zadovoljiti; vprašujemo se, ali je tudi že v vrstah vio- linistov nastopila feminizacija. Menim, da bo moral posvetiti pedagoški zbor glasbene šole več skrbi vključevanju otrok v violinski razred, saj je violina še vedno v resni glasbi vodilno glasbilo, tako v solističnem ka- kor v množičnem muziciranju. Velika škoda bi bila, ako v ta razred ne bi uvrščali tudi več glasbeno nadarjenih učencev. Drago Hasl PROBLEMI VARSTVA PRI DELU NA DNEVNEM REDU Z namenom, da se temeljito preučijo problemi varstva pri delu in odgovomosit za zdravje zaposlenih, je predsedstv^i činskega sindikalniega svet^; sklenilo skLicati V. redni ir^' širjeni plemom občinskega dikalnega sveta Ptuj, ki ^ soboto, 23. aprila 1966. Na pl^ so povabljeni vsi direktorja lovnih organizacij, Komisiija za varstvo pri, občinskega sindikalnega ^ Ptuj pripravlja skupaj z inj^ cijo za delo gradivo za pl^ Na plenumu bo razprava O'^ ji delavcev na področju v^n pri delu, o uporabi zaišfl sredstev, o vlogi služb za viaj pri dedu, o odgovornosti p«^ vajanju temeljnega za;]^ varstvu pri delu in o vsebina| vilnikov delovnih organizacj urejujejo vprašanja varstva delu. Na plenumu bodo razj Ijali tudi o gibanju števila sreč pri delu v preteklem 1q( v prvem četrtletju tega letj izdelane analize bodo dapoln z najnovejšimi podatki in ) tovitvami komisije za vai pri delu, ki bo v prihodnjih ( obiskala večje število delo organizacij. FB JAVNI NASTOPI UČENČEV GLASBENE ŠOLE PTUJ Uspelemu koncertnemu nasto- pu mladih violinistk bo sledil poslovilni koncertni večer pe- tih maturantov ptujske gimna- zije: Brede Hribernik, Božene Rudolf, Zorke Majcen, Črtomi- ra Stropnika in Mirana An- tauerja, ki so bili ves čas svo- jega šolanja v Ptuju tudi redni učenci glasbene šole. Poslovilni večer bo v torek, 12. 4. 1966, ob 14. uri v dvorani glasbene šole. Temu koncertu bodo sledili še trije javni nastopi v dneh 13,, 14. in 15. aprila, vselej ob 19. uri, prav takp v dvorani glasbene šole. Na teh nastopih bodo igrali učenci vseh oddel- kov od najnižjih do najvišjih letnikov. Pester program bodo zaključile skupine, bodisi šol- ski orkester ali pevski zbori. Vstopnice dobite v pisarni glasbene šole. Vljudno vabljenil PIONIRSKA TRIBUNA Jutro v nnšl vtisi Ko se zdani, se začne tudi naša vas prebujati. Na drevesih žvrgo- le ptičice. Po cestah pričnejo vo- ziti avtomobili, mopedi, kolesa in 06tala vozila. Kmetje opravljajo pri živini. Nekateri zaprežejo ko- nje ali vole ter se odpeljejo F«) opravkih. Trgovina in gostilna odpreta svoja lokala. Tudi jaz se zgodaj prebudim, ker vstane mo- ja sestrica Majda, ki se odpelje s prvim avtobusom že ob pol še- stih zjutraj v Domavo v šolo. Pri nas nimamo popolne osemlet- ke. Ko mamica prebudi mojo se- stro, se prebudim tudi jaz. Toda zelo vesel sem, ko pomislim na to, da imam pouk šele ob enih popoldne. Kmalu pa postane mo- ja misel na šolo v prihodnjem šolskem letu grenka, ko bom moral tudi jaz tako zgodaj vsta- jati in se voziti z avtobusom v Domavo. Torej bo podobna usoda doletela tudi mene. Zaradi tega se moje spanje včasih podaljša za^-nekaj minut. Ko vstanem, se umdjem, preoblečem ter odhitim v ščdo, kjer tudi stanujem. Ker storjl naša šola oziroma moj dom na najvišji točki na Polenšaku, imam do šole lep razgled po celi vasi dn na bližnjo in daljno oko- lic*x-jZH-našega hribčka, kjer stoji šola, lahko vidim ptujski grad in tovarno glinice in aluminija v Ki- dričevem. Z našega hribčka zelo rad opa- zujem vsako jutro življenje v na- ši vasi, ki postane proti poldne- vu, ko prihajajo otroci v šolo, pravo mravljišče. Emi Blažič, 5. b. razred osn. šole PolenSak Naša vas Naša vas se imenuje Sela. Vas Sela ]e lepa, leži ob vznožju Ha- loz. V naši vasi imamo šolo, tr- govino, cerkev in gostilno. Imamo tudi gasilski dom, v katerem ima- mo lefX) urejen vaški klub._^ Skozi vas vodi cesta, ki pelje v Doleno. Za vasjo Sela teče reka Polskava. Poleti je dosti kopal- cev, ki se pridejo kopat iz okoli- ških krajev. Tudi otroci smo vso poletje ob Polskavi. Tam se ko- pamo in igramo. Tudi na šolo ne smem pozabiti. Obiskujem 2. raz- red. Tovarišieo imam zelo rada. Najbolj jo imam rada, ko me po- stavi za učiteljico. Moja mama hodi v službo, zato morauaf jaz doma pomagati pri delu. Malo prostega časa si privoščim tudi za igranje s prijateljicama. Tamaro in Anico. Na svojo rojstno vas bom ved- no ponosna. Majda Pal, učenka 2. razreda osnovne šole Sela Moj dom Stanujiem v majhni vaisici Nji- verce. Hišico imamo na koncu vasice. Zelo eem veseia, da imamo svoj dom. Vsak dan ga urejujem. Ce pogledam skoe otoio ali pa st^im na divonišče, vidim vse naokoli ze- lene travnike in majhne kmetije. Imamo prostorno hišo. V hišici stanujemo štirje: mamica, atek, brat in jaz. Vsi imamo dovolj pro- stora in tudi naš mucek. Mucka imam zelo rada, ne smem pa po- zabiti na naišega kužeka, ki mu je ime Tarzan. Pred hišo imamo velik vrt. Vsi /Štirje skrbimo, da je v redu in da na njem zraste dosti zelenjave. Ker imamo veli- ko dvorišče, redimo tudi kokoši. Pred nekaj dnevi sem si prinesla od sosedovih zajčka. Zelo bi želela, da nikoli ne bi izgubila doma in da bi živela ta- ko kot zdaj^ ne pa taiko, kot ži- vijo sedaj ljudje v Vietnaitiu ali v neScatearih atrižMih deželah, Toplak Biserka - 5. c čl. dop. — nov. krožka Kidričevo POSEBNA METODA — Ivanček, ali je mogoče, da si ti naučil papigo preklinjati? — Nisem, jaz sem ji samo re- kel, česa ne sme govoriti!. Gasilski stolp v Savcih razjeda zob časo Gasilsko društvo Savci je zgradilo pred leti gasilski stolp. Tamkajšnji gasilci so prizadev- ni, saj so s prirejanjem veselic, zabav in z zbiranjem sredstev zbrali toliko denarja, da so ku- pili opeko in apno, gasilski stolp pa so zgradili s prosto- voljnim delom. Stolp je že več let v surovem stanju in ga je pričel razjedati zob časa. Ga- silsko društvo nima sredstev za dokončno ureditev načete investicije, krajevna skupnost Tomaž pa za te namene nima sredstev. V stolp bi bilo treba vstaviti okna, vrata, ometati notranjost in zunanjost in ga za potrebe gasilcev ustrezno opremiti. Tamkajšnji prebivalci so pri- pravljeni opraviti skoraj vsa nadaljnja dela s prostovolj delom, ustrezna sredstva p naj primaknili Krajevna s nost Tomaž in Občinska j ska zveza Ormož. Načete i sticije je treba dovršiti ; tem preprečiti uničevanje sedanjih vlaganj. Za dokoi ureditev gasilskega stolpi notranjosti doma bi bilo trebno vložiti le pribl 600.000 starih dinarjev za terial, vsa dela v zvezi z j njo in urejevanjem gasils! doma pa bi tamkajšnji p valci opravili s prostovc^ delom. Iniciativo tamkajž prebivalcev je treba finaj in moralno podpreti ter r problem gasilskega dom; Savcih. I Gasilski dom v Savcih Odlomki iz življenja heroja lil. ^ Ko spet objavljamo m nadaljevanje odlomkov ^ iz življenja narodnega m heroja Dušana Kvedra- = Tomaža, praznujemo 9. ^ aprila 51-letnico njego- ^ vega rojstva z velikim p obžalovanjem, da ga ni g ^ več med nami. Napišemo ^ lahko le besede njemu = v spomin in slavo, M V prvi in drugi objavi m smo spremljali Dušana g Kvedra in njegovega so- ^ šolca Ivana Bratka na s dijaškem počitniškem 1 potovanju leta 1932 po s Avstriji, Nemčiji in Svi- ^ ci. Popotne vtise smo p povzeli iz članka Ivana ^ Bratka v ptujskem gim- ^ nazijskem listu RAST v 1 šolskem letu 1932/33, Da- g nes nadaljujemo z nju- = no potjo po Švici, ko sta s s prelaza Grosser-Schei- g degg prišla v dolino in m se spet napotila v pla- nine. »18. julija 1932 sedita Du- šan in Ivan ob planšarju na planini. Pod njima so pašni- ki, kjer se pasejo krave, ki zvončkljajo z velikimi zvon- ci. Niže so tihi smrekovi goz- dovi. Se dalje so planine, megla, daljave. Planšar tro- bi v dolgo cev. Glasovi se razlegajo daleč naokoli. Popravek tiskarske napake iz prej- šnje številke! — V prvem odstavku Odlomkov je prav ... DO DVAJSETEGA (in ne dvanajstega!). Odtod hitita dalje do Klei- ner-Scheidegga na planoti 3 hoteli, z zdravilišči. Do gore Jungfrau pelje zobčasta elek- trična železnica v višino 3800 metrov. Vožnja je predraga, da bi zmogla z železnico na- vzgor. Osamljena stojita na postaji, ko dva vagona turi- stov odpeljejo proti vrhu. Prizadeta nadaljujeta pot. Na levi kipi v nebo Jung- frau, ogromna planina, za- snežena med siivimi škrbina- mi, zavita v megle, hiteče na zahod. Ob vznožju gore so temne, visoke in ravne ste- ne. Po njih padajo slapovi. Pot se spušča v serpentinah v Lauterbrunnen sredi kori- taste doline. Davno se je tu plazil ledenik, tri, drobil ka- menje, grizel zemljo. Gorske poti je konec. Spet sta na cesti. Mimo njiju vr- vi j o avtomobili. Ob straneh vabijo hoteli. Stoži se po ov- čicah, gorskih meglicah, ko- čicah s senom! Asfaltna ce- sta pelje v Bern.« Tu je Ivan, Dušanov so- potnik, končal opis njune po- ti, ki sta jo še nadaljevala. Popotne vtise z naslovom ZEMLJE IN OBRAZI smo skoraj v celoti objavili, V OSMI GIMNAZIJI Po počitniškem potovanju od začetka junija pa skoraj do konca počitnic leta 1932 sta se znašla Dušan in Ivan spet v klopeh ptujske gim- nazije. Vpisala sta se v osmi razred. V življenjepisu Du- šana Kvedra čitamo o tem letu: »Na osnovi študija prve marksistične literature, ki nam je tedaj prišla v roke, sem se odločil stopiti v Ko- munistično partijo. Prečital sem Engelsiovo razpravo Raz- voj socializma od utopije do znanosti in Marksov Ko- munistični manifest. Tedaj sem navezal tudi prve stike z delavskim razredom in spo- znal potrebo, sodelovati v razrednem boju. Naša dru- žina je bila vzorna malo- meščanska družina, v kateri smo se dobro razumeli. Po mojem vstopu v Partijo so doma simpatizirali s politiko Partije, Vendar je oče ostal v bistvu politični liberalec in svetovnonazorsko idealist. V Partijo me je sprejel apri- la 1933 železniški delavec Ivan Spolenjak iz Ptuja,« Vstop Dušana Kvedra in Ivana Bratka ter še nekate- rih njunih tovarišev na ptuj- ski gimnaziji v Komunistično partijo ni bil nenaden, 2e nekaj let so se politično raz- gledovali, so se dvignjeni iz ravnodušnosti do družbenih in političnih vprašanj zani- mali za dogodke doma in v svetu. Močno so v Dušanu in nje- govih prijateljih Ivanu Brat- ku. Ivanu Potrču. Francu Cučku, Tonetu 2nidariču. Mirku Centrihu in še neka- terim odjeknila predavanja suplentke Marje Boršnlkove, ki je učila slovenščino. Na ptujsko gimnazijo je prišla januarja 1930. Dušana je po- učevala v petem razredu gimnazije. Dijake je sezna- njala s socialnimi vplivi na literaturo v 19. stoletju, o delavskem gibanju. Pripove- dovala jim je o hudih živ- ljenjskih pogojih nekaterih slovenskih literatov. Iz nje- nih predavanj je vela globi- na njene osebnosti in širina njenega znanja. V njej so ču- tili, da ni človek, ki se ukla- nja tedanjemu političnemu režimu Jugoslovanske nacio- nalne stranke. Bila je svo- bodnega duha, mlada, polna načrtov, le za desetletje sta- rejša od fantov in deklet, ki jih je učila. Redki so bili taki profesorji-vzgojitelji, po večini so bili le profesorji- učitelji. Naloge, ki jih je da- jala, so pK>stavljale dijake pred etična in socialna vpra- šanja, Med temi je bila šol- ska naloga »Vsak človek, tudi najsiromašnejši, ima v hiši svojega življenja poseb- no kamrico«. Opozorila jih je na globino tega naslova, ci- tata iz Cankarjevega dela. Pred dijaki so ležali šolski zvezki, zazrli so se v naslov naloge, napisan na šolski ta- bli. Zamislili so se in pisali o človeku, o skrivnostih nje- govega srca, o njegovi glo- bini, ki jo imajo tudi siro- maki. Ali ni srce siromaka — globlje, srce ponižanih in razžaljenih, kjer je globoko v kamrici zapisano gorje. Marja Boršplkova je svoje dijake opozorila na literarna dela velikih socialnih piscev. Take knjige so imeli pred- vsem v knjižnici delavskega prosvetnega društva Svobo- da, ki je imela svoj sedež v posebni sobi gostilne Slon, nasproti Narodnega doma v Ptuju. Iz velike knjižne oma- re je izposojal knjižničar ne- kajkrat na teden knjige de- lavcem, vajencem in novim odjemalcem iz ptujske gim- nazije — Dušanu Kvedru, Ivanu Bratku, Ivanu Potrču, Mirku Centrihu, Rudiju licu in Tonetu Znidariču. V Du- šanu in njegovih tovariših je rasla želja, pomagati delav- skemu razredu v njegovem boju za lepše življenje,, da bi se uprli vsem krivicam. V začetku šolskega leta 1931/32 je prišel na ptujsko gimnazijo profesor dr. Franjo Zgeč, Boršnikova pa je odšla konec marca 1930. Njen vpliv je bil zelo pomemben, čeprav je učila dijake komaj tri me- sece. Profesor Zgeč je bil v vzgojnem pomenu njen na- slednik. Predaval je filozo- fijo. Dušan je hodil tedaj v sedmi razred gimnazije. Zgeč je navezal nanj in na njegove prijatelje tudi osebne stike. Tega leta je Dušan spoznal še komunista Cehnarja, ki je bil bolan in priklenjen na posteljo. Zapustiti je moral knjigovodsko delo v trgov- skem podjetju zaradi svoje bolezni. Doma v Trubarjevi ulici je veliko čital In svoje znanje prenašal na obisko- valce, kl so mu poleg knjig krajšali čas. Med obiskovalci je bil tudi Dušan in rijegovi gimnazijski prijatelji, 2e v šolskem letu 1931/32 je literarno nadarjen dijak, Ivan Bratko, ustanovil na ptujski gimnazija literarno društvo Oton Župančič in povabil k sodelovanju dija- ke, ki so se odlikovali v pi- sanju in tiste, ki so se zani- mali za dramatiko, V krog dramske skupine društva so pristopili še sodelavci izven gimnazije, Ze v začetku šolskega leta v osmi gimnaziji je Bratko pripravljal vse potrebno za vaje Cankarjeve drame Hlapci, nato je razdelil na- pisane vloge in vodil vaje. Predstavo so uprizorili 13. de- cembra 1932 v ptujskem gle- dališču, V jeseni leta 1932 je izdalo društvo Oton Zupančič prvi izvod glasila RAST na 77 ti- skanih straneh v velikosti 23 X 31 cm. Ovojna stran je bila iz rjavega ovojnega pa- pirja in je pojasnjevala, da je to številka 1/2, II. leta — 1932/33 — oktober-november. V zvezku so priobčili literar- ne prispevke Ivan Bratko, Ivan Potrč, Anton Znidarič, Milica Kocmut, Stanislav Brečko, Tatjana Cuček, He- lena Požlep In Jože Drofenik. V listu so natisnili tudi dve risbi: Trije kralji in V pri- stanišču. Prvo je narisal di- jak Maks Jeza. List so tiskali dijaki Dušan Kveder, Mirko Centrih ln Franc Cuček. V. R. (Dalje prihodnjič) J stran TEDNIK — petek, 8. arprila 1968 Stran 5 Divjaški napad dveh pijancev Xloiin> ki se je zgodil v ne- tijo, 3. aprila 1966, zvečer pri fiskovcu v Halozah in Je zahte- vi mlado življenje Karla Cafute , Belavšeka, ni izzval ogorče- ja haloškega prebivalstva samo gradi tega primera, temveč za- gdi vseh grobosti, ki se doga- gjo v tem delu Haloz največ aradi pijanosti in vsega, kar ij-inaša škodo mirnim ljudem, od janjših žalitev in ogrožanja, pa ,se do smrtnih primerov. Vzgoja r družini in v šoli povsod ni do- ker kvari nekatere škodlji- dobrosrčnost z alkoholnimi ijjačami, več pri družinah kot v ostilnah, ker je pač navada po- [ostiti ljudi vsaj s pijačo, če je do potreben ali ne. j Mladi Kari Cafuta iz Skorišnja- ^a je moral v grob, Janez Milo- |ič in Jakob Emeršič v ptujsko [(olnišnico, napadalca Vinko To- ,lak in Slavko Drevenšek iz Vel. /arnice pa v preiskovalni zapor, lanez Milošič iz Belavšeka se je 30 obravnavi vbodne rane na 0zi in na glavi, roki in hrbtu tot samooskrbovanec hitro vrnil (jomov iz bolnišnice, Jakob jmeršič iz Skorišnjaka 33 pa je ^e v ptujski bolnišnici z zašiti- mi velikimi vrezninami na glavi, iia levi strani pleč in nogi. Najbolj e bil prizadet pokojni Kari Ca- uta iz Skorišnjaka, ki je zaradi toškodb in izkrvavitve podlegel. I Napadalca Toplak in Dreven- |ek ter prizadeti Cafuta, Emer- |ič in Milošič so se med seboj poznali, saj niso daleč drug od drugega doma. V nedeljo, 3. 4. J966, zvečer po 19. uri nihče ni mogel pomisliti na to, kaj se bo zgodilo na cesti pri Leskovcu. Prva sta naletela na napadalca Jakob Emeršič in Janez Mlakar. Kapadalca sta se pripeljala po cesti s kolesi, aufbiksala in sto- pila pred Emeršičem s koles. Ko |e Jakob Emeršič zagledal v To- flakovi roki nož, je začel bežati, oplak je odvrgel kolo in zbežal ?a njim. Ko ga je prvičr dohitel (n ko se je Emeršič ozrl, ga je Joplak vrezal v obraz, ko pa ga te "dohitel drugič, ga je še z no- hudo poškodoval po hrbtu m po nogi. Kq je Emeršič padel, ^ jezbežal Toplak nazaj h kolesu in se odpeljal dalje. Med tem časom je lovil Drevenšek Janeza Mla- karja, ki pa ga ni dohitel. Emer- šiča sta pobrala Janez in Nežka Mlakar iz Skorišnjaka, Viktor Mlakar pa se je pobrigal za re- šilni avto. Skoraj enako kot z Emeršičem se je potem zgodilo še z Milo- šičem in s pokojnim Cafutom. Kaj vse je v napadu storil To- plak in kaj Drevenšek, bo po- trdila preiskava. Po mnenju dr. Iva Gaberška, speciali7.anta v kirurškem oddel- ku ptujske bolnišnice, za preži- vela poškodovanca ni nevarno- sti za hujše posledice, ker sta bi_ la poškodovana no površini in se tudi Jakobu Emeršiču rane nor- malno celijo. Z najbolj prizadeto družino Cafuta iz Skorišnjaka sočustvuje vsa okolica, saj je izgubila iz- med svojih 5 otrok večjega sina, mirnega fanta, ki je moral tako mlad v prerani grob. Vsi želijo, da bi tudi Jakob Emeršič, eden izmed 11 otrok Emeršičeve dru- žine, kmalu okreval, enako pa tudi Janez Milošič. Za napadalca Toplaka in Drevenška je malo lepih besed zaradi njune podiv- janosti, za katero ni mogoče naj- ti opravičila. Prvoobtoženi v tem žalostnem in obsojanja vrednem dogodku je poleg Toplaka in Drevenška zopet alkohol, ki pomaga delu prebivalstva iz Haloz do skrom- nega kruha, mnogim pa do ne- sreč, ki si podajajo roko in je težko reči, kdaj se jih bodo Ha- loze rešile. V. J. Na Runču gradijo dvojček Osnovna šola Runeč je znana kot »visoka šola«. Zgrajena je bdla v 19. stoletju na najvišjem hribu na Runču. Okrog šole ee razprostirajo blaga pobočja Slo- venskih goric, zasajena z vinsko trto in sadonosniki, severna po- bočja pa so predvsem poi^ščena z gozdovi in pašniki. Tamkajšnji učitelji so se ukvarjali vrsto let s stanovanj- skimi problemi in bodo rešeni letos z zgraditvijo dvojčkov na Runču. Doslej so stanovali učite- lji v zidanicah. Prijazen kraj Ru- neč nas z zidanicami in nekate- rimi skromnimi domačijami spo- minja na preteklost. Učiteljski blok na Runču bo služil namenu že ob pričetku no- vega šolskega leta. D. R. Gradnja dvojčka na Runču ZLORABIL JE SVOJ POLOŽAJ Franc Lukačič, računovodja trg. podjetja Zarja, Ormož, je zlorabil svoj položaj s tem, da je kot računovodja trgovskega jKKljetja Zarja, Ormož, lanskega junija nabavil zase in svoje znance 30 ton cementa v Cemen- tarna Trbovlje na ime podjetja. Cement je plačal v gotovini 442.400 starih dinarje",^, za želez- niški prevoz pa 55.400 starih di- narjev. Iz ormoške železniške postaje so prepeljali cement v .skladišče podjetja z Zarjinim tovornim avtomobilom brezplač- no. Po računu računovodje je bila cena za kilogram cementa 16,61 starih dinarjev. V to ceno so bili vkalkulirani prevozni in drugi stroški ter nabavna cena cementa. Od nabavljenega ce- menta je računovodja prodal 10 ton cementa Stanku Miklošiču, poslovodji poslovalnice Preskr- ba za 166.100 starih dinarjev, po isti ceni je prodal 4 tone cemen- ta Francu Vrečarju, poslovodji poslovalnice Zeleznina, 200 ki- logramov pa je dal Slavku Me- šku, kot nadomestilo za plačilo raiznih fizičnih del, ki jih je ta opravil za računovodjo. Neprodanega cementa je še ostalo 15.800 kilogramov in raču- novodja se je dogovoril s svojo ženo Roziko, ki je lanskega av- gusta zamenjala poslovodjo An- dreja Zurana v pKDslovalnici Les- kurivo, da je prodala cememt po dnevni ceni. Cement s prevozom je stal 16.61 S dinarjev kilogram, uslužbenka pa ga je prodajala po 38 S dinarjev. Pri tem je na- stala razlika 21,39 s din in sta si pri tem nepoštenem dejanju zakonca pridobila 337.962 S di- narjev čistega dobička. To še ni vse. Računovodja Zar- je Ormož je naroč^il pred podra- žitvijo 24. 7. 1965 poslovodji po- slovalnice Steklo-barve, kateri je sedaj v preiskovalnem zaporu v Marilx>ru, da mu naj izpostavi dobavnico na njegovo ime za 3 zaboje stekla. Ob tej priložnosti si je zagotovil računovodja 124,46 kvadratnih metrov stekla. Ob inventuri 25. 7. 1965 je prikazal poslovodja poslovalnice Steklo- barve steklo kot prodano. Ra- čunovodja pa se je za ta znesek obremenil na osebni konto. Ste- klo je plačal po podražitvi. Na ta način si je pridobil 61.962 S dinarjev. S tem je računovod- ja izkoriščal svoj položaj, ker je vedel, da se bo steklo podražilo, ga je kupil na dobavnico, kar je proti predpisom. Leto 1922 - leto tehnič nega napredka zn ptujsko bolnišnico ;Leto 1922 je pomenilo za ptujsko javno bolnišnico le- S to tehničnega napredka. Te- • ga leta je dobila novi in- • strumentarij in avtoklave za m plin. • V 1925. letu je zagorela 2 električna luč, lekarna pa je H dobila mali destilator. 1926. • leta so odstranili preperel 5 ladijski pod in ga nadome- • stili s {)arketom. d Pozneje je znatno izbolj- S šal razmere hišni vodovod, • ki je dobival vodo iz lastne- • ga vodnjaka. Sanitarije so ^ premestili in na novo pre- • uredili. J Nov rentgen aparat je po- 0 menil pravo bogastvo. Z be- ® tonskimi jaški so odpravili J iz zidov zgradbe vsiljivo ® vlago. Leta 1936 je dobila • bolnišnica še nov trakt z S rai;ijskimi prostori. S • podzemnim hodnikom sta bi- J la povezana kirurški odde- 2 lek in hiralnica. Nabavili so ® še nove naprave in instru- 2 mentarij. KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ JE LANI USPEŠNO GOSPODARIL Kolektiv Kmetijskega kombinata Ptuj in kooperanti Obrata za zadružno kooperacijo »Jože Lacko« Ptuj dobijo danes ali jutri dru- go letošnjo številko glasila »Poročevalec«, ki ga izdaja delavski svet tega podjetja. Tokrat bo seznanil »Poročeva- lec« kolektiv, kooperante in tudi del os-tale javnosti z rezultati lanskoletnega poslovanja največ- jega kmetijskega gospodarstva v ptujski občini, ki povedo, da je dosegel kombinat lana 4 mili- jarde 560,672.000 starih dmarjev celotnega dohodka in da je imel s proiizvodnjo 2,945,022.000 din stroškov. Dohodka je dosegel 1.615,650.000 din, čistega dohod- ka I skupno 1,614,132.000 din, čistega dohodka II pa 324,202.000 dinarjev. Osebni dohodek je zna- šal 1.289,930.000 starih din. V ta- belah o plačani realizaciji, o iz- plačanem osebnem dohodku in o doseženem čistem dohodku bodo našli bralci delež vsakega obra- ta posebej. V tej številki je tudi več po- datkov o gospodarjenju obrata za zadružno kooperacijo »Jože Lacko« Ptuj oz. KZ »Jože Lac- ko« Ptuj glede na plan in rea- lizacijo proizvodnje in odkupa ter prodaje, pa tudi uspehe po- sameznih poslovalnic. V celoti je KZ »Jože Lacko« Ptuj lani presegla svoj plan (2.192,009.000) in realizirala 2.284,686.343 din. V fakturirani realizaciji je dal naj- več odkup s trgovino (1 milijar- da 289,066.457), manj pa lastna proizvodnja (845,913.091) in na- zadnje traktorski park (140 mi- lijonov 70.795). Celotni dohodek je znašal 179,389.308 din. Iz lan- skoletndli sredstev je odpadlo za lastni poslovni sklad 5,861.988 dinarjev, za lastni rezervni sklad pa 6,296.494 din. Poleg vseh teh podatkov je pripravil uredniški odtK>r skup- no z odgovornim urednikom Otom Poličem ter dopisniki pre- cej zanimivega gradiva o delu samoupravnih organov, nekaj strokovnih članov in drugih za- nimivosti, ki bodo zanimali vse prejemnike »Poročevalca«. V. J. Prisotnost radiož^tivnega ele- ®enta polonija v dimu tobaka odriva nikotin in benzopiren v ozadje. Do tega sklepa sta prišla znanstvenika harvardskega me- dicinskega centra Edvard T. Red- fnrd in Vilma P. Hant. Tako je sojenje tobaku obnovljeno. Prav- zaprav znanstveniki niso nikdar niislili, da je to sojenje končano, l^akor niso nikdar kadilci zavze- iiali do tega vprašanja naklonil- •"ega stališča. Sedaj pa postaja ^^deva dramatična. To niso na- vadne obtožbe, kakor jih pozna- iz preteklosti, ker so v zad- njem času nepričakovano odkri- je lastnosti tobačnega dima. Ce- lo življenje, pravijo učenjaki, eksplodiramo v naših stanova- ''jih, v avtomobilih in v pi- sarnah smrtonosne »polo.nljeve °ombe«. Polonijeve bombe ime- nujejo cigarete, dim, ki vsebuje ^fiatne količine polonija — ele- JJ^enta, ki ga je odkrila Marija Curie-Sklodovska 1898. leta. Polonij 210, ki nastaja pri iz- gorevanju cigarete, izžareva al- t® delce. Človek, ki pokadi dve ^^atli cigaret, se izpostavi dozi ^^rkov 36 rad (rad je doza ob- sevanja, določena z mednarod- sporazumom o žarčenju). Vendar to ni vse. S tem v zvezi '^.'so upoštevani beta delci, ki J^h izžareva radioaktivni svinec in bismut 210, ki se tudi na- ■j^jajo v dimu tobaka, kakor tu- izotop polonija, ki nastaja v * svincem okuženih pljučih. Ce Poštevamo to vse skupaj, ugo- °vimo, da je organizem člove- ki pokadi dnevno 2 škatli ^'9aret izpostavljen žarčenju jO rad, kar pa popolnoma zado- za povzročitev raka na Pljučih ali na drugih organih. Po ^edfordu in Hantovr dosežejo ^casne koncentracije tudi po ^^kaj sto rad. ^nano je, da je polonij eden ^ibolj redkih radioaktivnih ele- mentov. Nahaja se v malih ko- ličinah v vseh zelenih rastlinah: v solati, cvetači, kakor tudi v listju tobaka. Vendar zatrjujejo ameriški učenjaki, polonij v so- lati ali v cvetači, v krompirju ali v drugi zelenjsvi ne škoduje, ker se skozi prebavni trakt hitro umakne iz organizma, medtem ko ostaja polonij iz tobakovega dima dolgo časa v njem. Pri analizi/dima različnih ci- garet brez filtra so ugotovili, da je njem več kot 80 odstotkov polonija, kolikor ga vsebuje to- bak. Ker je doba njegovega raz- padanja enaka 138 dnem, ima polonij dosti časa povečati svojo koncentracijo na sluznici bron- h ^ev. Znanstveniki so preiskali bron- hije umrlih kadilcev in nekadil- cev ter ugotovili, da je bila ko- ličina polonija na bronhijih ka- dilcev 7-krat večja. Vendar, od kod polonij pri ne- kadilcih? Od solate? Od dima tujih cigaret? To vprašanje je treba še rešiti. Spomnimo se, da je švedski zdravnik, ki je obduciral pse, ugotovil, da so imeli psi, katerih lastniki so bili kadilci, raka na pljučih. Vzrok nastanka raka doslej še ni znan, zato sta se Redford in Hantova zavarovala z domnevo, da izziva raka na pljučih koncentracija polonija na bronhijih. Kakor je znano, sta medicina in statistika že prešli stopnjo navadnih ugotovitev odvisnosti med določenimi boleznimi in ka- jenjem. Seveda še ni popolnoma jasno vzročno sorazmerje med tobakom i,n spremembami epite- lija na bronhijih kadilcev. Raven smrtnosti kadilcev je 46 do 120 odstotkov večja kakor pri nekadilcih. Najvažnejša obo- lenja — rak na pljučih in bron- hitis, spremlja rak drugih orga- nov. Kot že rečeno, je doba razpa- danja polonija 210 enaka 138 dnem. Pomeni torej, da bi zmanj- šali radioaktivnost, bi morali hra- niti tobak v skladišču nekaj dni več kakor je navedena doba. Na- vadno sicer traja celoten posto- pek od trgatve tobačnih listov, fermentacijo, izdelavo cigaret itd. približno toliko časa. Polonij pa kljub temu ostane sumljiv, ker je še nejasna vloga radioaktivnega svinca, ki je su- rovina polonija 210 in produkt razkrajanja radija 226. Pravzaprav, v kakšni meri se povečuje količina polonija v or- ganizmu? Doba njeg;ovega polrazpada je 22 let, pri čemer se v začetku pretvarja v radioaktivni bismut 210, ki potem tvori polonij 210. Redford in Hantova sta ugoto- vila, da je čas, potreben za kopi- čenje škodljive količine polonija v organizmu, 25 let. Z drugimi besedami, da svinec ni najvaž- nejši škodljivi element? Ce bi hoteli imeti tobak v skla- dišču 25 let, bi to povzročilo ne- dvomno velike težave. Popolno- ma jasno je, da je glavna nevar- nost v radioaktivnosti tobačnega dima. Možno je, da se bodo v kratkem času pojavila natančna pojasnila in bo tedaj prav goto- vo potrebne precej brezvestnosti, če bi hoteli trditi o navadni slu- čajnosti. Tudi pri pojavih pogo- stega raka kože radiologov ni mogoče govoriti o slučajnostih. Pred nekaj meseci je posebna strokovna komisija, ki je delala 2 leti po nalogu ministrstva za zdravstvo ZDA, objavila natanč- no poročilo o učinku tobaka na organizem. Predsednik komisije je bil dr. Luter Terri. Poročilo je pozivalo vlado, naj nemudoma obvesti 79 milijonov ameriških kadilcev o nevarnosti, ki izvira iz direktne povezanosti med ka- jenjem in rakom pljuč. Možnost razvoja raka se po- večuje sorazmerno s številom vsak dan pokajenih cigaret. Zbra- ni podatki govorijo tudi, da lahko povzroči tobačni dim tudi raka grla. Poročilo komisije dr. Terri- ja trdi, da je tobačni dim, ne pa pokvarjenost zraka, najvažnejši vzrok kroničnih bronhitisov. Na enem izmed zadnjih nasto- pov je dr. Terri izrazil mišljenje, da je izdelava takoimenovanih čistih cigaret, to je cigaret brez kancerogenih snovi, brezpomemb- na. Poljubno rastlinsko tkivo — je izjavil — proizvaja kancero- gene snovi, če ga zaijemo, kot i tobak v cigareti. Celo cigarete, ki so napolnjene z listjem špina- če, izločajo pri zgorevanju ben- zopiren. Se pred tem so bili objavljeni v ZDA rezultati preiskovanja profesorja Hemmonda, ki so tudi potrdili direktno povezavo med kajenjem in smrtjo zaradi raka na pljučih. Po objavi teh rezul- tatov je začel tisk protinapad. Pisali so, da povzroča raka na pljučih slab mastni zrak, da za- držijo filtri največji del tobačne smole, da je mnogo kadilcev, ki mirno živijo do visoke starosti in da je mogoče s statistiko vs^e dokazati. Trdili so, da ne glede na trditve zdravnikov poraba to- baka v svetovnem merilu nara- šča in da v tem pogledu nič ne pomaga propaganda proti toba- ku, da bi bil poskus prepovedi tobaka napad na osebno svobodo ln da je treba le čakati na to, da se bo pojavilo zdravilo proti ra- ku. Vendar je imelo vse to le en namen — zagotoviti milijarde, ki prihajajo iz prodaje tobaka. »Filter cigareta ne more zadr- žati atomov polonija, ki se na- hajajo v tobaku,« trdi dr. Red- ford. Isto lahko trdimo za atome svinca in bismuta. Vendar polo- nij ne izziva samo raka na plju- čih. Analiza urina kadilcev je pokazala, da vsebuje 6-krat več polonija kakor urin nekadilcev. To pomeni, da polonij cirkulira v organizmu kadilcev in se kopiči v poljubnem organu. To pomeni, pa polonij izziva raka na poljub- nih organih, ki so daleč od dihal, mehurja, želodca ali ledvic. M. P. Listine o ptujski deželni bolnišnici v Grazu S" Leta 1900 je pridobila Splošna deželna bolni.šnica v § Ptuju k že "obstoječim po- li slopjem še infekcijski pavi- 2 Ijon z 20 posteljami. Nekaj ^ prej so bili rekonstr irani • dotedanji oddelki, zgrajena 5 kanalizacija in razširjeni 9 svinjaki. ® Listine o zasedbi in posla- li vanju so v deželnem arhivu • v Gradcu, takratnem sredi- • šču dežele. Sedanja bolniš- J niča v Ptuju ima samo še • matično knjigo sprejetih 5 bolnikov. ite^iiitatl vlaganj šeie čez leta Kmetijstvo je ena izmed osnovnih gospodarskih panog v občini Ormož. V ustvarjenem družbenem proizvodu je zasto- pano kmetijstvo z 71 "/o. Letoš- nja občinska konferenca SZDL v Ormožu je opozorila navzoče na aktualne in pereče proble- me v kmetijstvu, Z doseženimi rezultati v zad- njih letih ne moremo biti za- dovoljni, čeprav je stopnja kmetijskega razvoja visoka. V zasebnem kmetijstvu se je po- večevala letnu proizvodnja po- vprečno za 4 "/o, v dru/iienem sektorju pa za 17 "/o. Kmetijska proizvodnja je zaostajala za splošnim gospodarskim razvo- jem in ni zadovoljevala potreb po kmetijskih pridelkih. Vzro- kov za tako stanje je več. Ne- zadostna tehnična opremlje- nost, ponekod slaba organiza- cija dela, nedovoljna skrb za sodelovanje med kmetom in zadrugo, premalo vlaganja v kmetijsko proizvodnjo ipd. Osnovna ^ naloga je povečati kmetijsko proizvodnjo, to pa bo doseženo le z večjo produk- tivnostjo dela, z zmanjševanieni stroškov in s pridelovanjem kakovostnih in za tržišče zani- mivih pridelkov. Večja produk- tivnost je osnovni pogoj za hi- trejši razvoj in krepitev socia- ! lističnili proizvodnih odnosov. Gospodarska reforma je si)re- inenila ekonomski položaj tudi v kmetijstvu, kor inu omogoča veliko večjo samostojnost. Za družbeno kmetijstvo je poseb- no značilno na ormoškem ob- močju, da se v razširjeno re- produkcijo ni velik(j vlagalo do leta 1959. Sele po tem letu sledi hitrejši razvoj. Leta 1959 je družbeni sektor kmetijstva ustvaril popolnejšo orfranizaci- jo poslovanja in dela. Vsa manjša vinogradniška in kme- tijska posestva v občini so se združila v eno močnejšo orga- nizacijo. Do leta 1959 je bilo vloženo v investicijsko izgradnjo druž- benega kmetijstva le 19> mili- jonov starih dinarjev, po tem letu so se vlaganja znatno stop- njevala in je bilo lani vloženih 918 milijonov starih dinarjev. Za razširjeno reprodukcijo je bilo v družbeno kmetijstvo vlo- ženih do 31. decembra 1965 dve milijardi 869 milijonov starih dinarjev. Ta sredstva so bila porabljena za gradnjo vinske kleti, goveje farme v Središču, za gradnjo garaž in skladišča v višini 1 milijarde 665 milijo- nov starih dinarjev; 142 milijo- nov starih dinarjev za nakup zemlje, za obnovo vinogradov in sadonosnikov 411 milijonov starih dinarjev. 7a kmetijsko mehanizacijo in za opremo vinske kleti 650 milijonov sta- rih dinarjev in za plemensko živino 2 milijona starih dinar- jev. Največja investicija je pre- delovalna vinska klet v Ormo- žu, ki bo veljala 1.550 milijo- nov starih dinarjev in goveja farma v Središču za 2000 glav. Goveja farma v Središču je bi- la zgrajena lani in je veljala 600 milijonov starih dinarjev. S sredstvi, ki so bila vložena v obnovo nasadov je bilo do leta 1959 obnovljenih 150 hektarjev vinogradov, po tem letu pa 268 hektarjev. Od teh vinogradov je 100 ha v polni rodnosti, 168 hektarjev vinogradov pa v in- vesticijskem vzdrževanju. Brez letošnje obnove ima zadruga obnovljenih 400 hektarjev vi- nogradov. 1959 leta je bilo ob- novljenih 400 hektarjev vino- gradov. 1959 leta je bilo ob- novljenih 46 hektarjev sado- nosnikov, leta 1964 pa 31 hek- tarjev. Prvi sadonosniki so v polni rodnosti, slednji pa v in- vesticijskem vzdrževanju. Zaradi nizke akumulacije je bila udeležena Kmetijska za- druga Ormož z lastnimi sred- stvi le s 15 "/o, zveza z 49 "/o, re- publika s 4 "/o, okraj z 8 "/o, s 24 "/o pa je sodelovala bivša ko- munalna banka z bančnimi sredstvi. Roki za odplačevanje 'kreditov so različni. Od 10 let so za opremo, 20 let za nasade, od 25 do 33 leta za objekte in zemljo. Letne anuitete kmetij- ske zadruge znašajo približno 100 milijonov starih dinarjev, letna amortizacija pa 150 mili- jonov starih dinarjev. Dejstvo je, da vse investicijske naložbe ne vplivajo še na strukturo in povečanje proizvodnje ter več- ji dohodek gospodarske orga- nizacije, na drugi strani pa vseh kreditov še zadruga ne odplačuje. Tako se prične od- plačevati anuiteta za nasad v četrtem letu starosti. Pri nadaljnjem investiranju v kmetijsko proizvodnjo je tre- ba izhajati iz stvarnih in real- nih možnosti in se zlasti orien- tirati na dograditev začetih in- vesticij. Okrog goveje farrae v Središču bi potrebovali pri- bližno 150 hektarjev obdeloval- ne zemlje. Zlasti bo treba po- svetiti mnogo več skrbi aron- daciji in melioraciji zemljišč, zlasti v travništvu. Letos bo do- končno zgrajena vinska klet v Ormožu, začeli bodo z manjši- mi melioracijskimi deli v po- ljedelstvu. Odkup zemlje bo z manjšo izjemo omejen. Letos b Kako?« se je čudil Altenherg. »Jaz nisem upošteval vašega na- sveta.* Igranje klavirja Franz Liszt je bil velik mojster klavirja. Po nekem koncertu, ga je vprašala neka dama: »Spošto- vani maestro, ali je res, da se pia- nist mora roditi?* ^Seveda, če se ne bi rodil, ne bi mogel igrati klavirja.* 1966, 5 iz raznih dežel na bul ta- ci 1965, 7 na maici, 3 na 3awi in Daoec Kmid Jobanes na vozilu greeves 1965, Medčasno so se verjetno pri- javili še nekateri povabljeni tek_ movalci iz Anglije, Švice, Holan- dije. Danske, Švedske in Jugo- slavije, za katere do 31. 3.1966 še nI bilo prijav. Avto-moto društvo Orehova vas pri Mariboru si je pridobilo s svojo pofljetno dejavnostjo in z agilnim prizadevanjem odbora dragocene izkušnje, udeleženci krosa pa so pokazali na vsako- letnih prireditvah z vožnjo čez drn in stm sposobnosti, ki so po- trebne za podobne svetovne pri- reditve. Zato ni dvoma, da bo ostala Orehova vas pri Mariboru vsakoletno prizorišče s svetovno zanimivinil dosežki vozačev in vozil. Nov motel, ki ga je zgradilo dmšrfjvo na svojem društvenem terenu, je že pod streho iin pred- stavlja zamiimiivo moderno gostin- sko zgradbo, ki bo prav gotovo v vseh letnih časih privabljala na obisk minoge vikendske turi- ste in ki bo ob samih priredi- tvaih opravljala sivojo gostinsko turističino nalogo. V. J. Z vsemi vozili v nedeljo 10.4.1966 v Orehovo vas pri Mariboru na MOTO CROSS „PRIX ŠTAJERSKE'« v nedeljo, 10. aprila 1966, ob 14,30 bo v Orehovi vasi pri Mariboru MEDNARODNI MOTO-CROSS »PRIX ŠTAJERSKE«, ki ga je pripravilo Avto-moto društvo Orehova vas pri Mariboru kot vsakoletni organizator enakih prireditev na svojem tekmoval- nem terenu. Do četrtka, 31. marca 1966, se je prijavilo za to prireditev 31 tekmovalcev, in sicer 5 Švedov, 5 Avstrijcev, 2 Švicarja, 3 Za- hodni Nemci, 2 Danca, 1 Ceh, 2 Francoza in 11 Jugoslovanov. Ve- čina jih bo imela nove stroje in so se prijavili tudi za skoke. Za Ptujčane je jKisebno zani- mivo, da sta med prijavljenima za športno prireditev &vetowie- ga stovesa tudi domačina brata Stanko in Milko Vesenjak ter njun bratranec Alojz Vesenjak. Prvo imenovaina sta se že večkrait udeležila krosa v Oreihovl vasi, sedaj pa se je za to udeležbo od- ločil še tretje imenovani. Prire- ditelji si obetajo največ od že preizkušenih tekmovalcev Stan. ka in Molka, ki sta znana po svo- jih vraitolominih skokih in drznah vožnjah čez dm in stm po strmali vozdščah kotanje v Orehovi vasi, ki pomena težko preizkušnjo spretoosti, drznosti in iznajdlji- vositi za vozače motornih vozil iz raznih strani svefta. Med prijavljenimi je nekaj pr- vakov z motokrosov drugod po svetu, kot npr. Švicar Ruedi Hus- sler, ki je bil 1965 prvak Švice, potem Rene Combes, 1965 prvak Francije, in Svetozar Jekič, 1965 prvak Jugoslavije. Z vsemi tekmovalci so že ime- li do 31. 3.1966 podpisane pogod- be. V treh jezikih imajo natis- njen pravojkiik o »PRIX ŠTA- JERSKE«, ki seznanja do po- drobnosti udeležence krosa z dolžnosinu in pravicami v zvezi s prireditvijOi. Kot izhaja iz prijav, bo tekmo- valo 9 udeležencev iz Švedske, Avstrije, Švice, CSSR, Francije in Jugoslavije na vozilih CZ, pro- izvodnje 1964 — 1966, 5 na vozi- i lih husquaima 1965-1966, 1 iz Švedske na vozilu Lindstroem Duet brez tretjega. Milko In Stanko Vesenjak v terenskem skoku, novim vzpetinam naproti Mali oglasi PRODAM NSU — ROLER — PRIMA 175 ccm prodam. Jovo Trifkovič, Mestinje 1, Podplat. PRODAM 600 kg SLADKEGA SENA in prav toliko slame. Ptuj, Zagrebška 41. BENCINSKI MOTOR 8KS pro- dam. Branko Brumen, Dvor- jane 50, Sp. Duplek. ENOOSNI M^O RABLJEN TRAKTOR na nafto z vsemi priključki prodam. Naslov v upravi. PRODAM stanovanjsko hišo v Ptuju. Naslov v upravi. POSESTVO s hišo vzamem v najem, lahko tudi s preužit- kom. Naslov v upravi. PRODAM HIŠO z 26 a zemlje v Stojncih. Andrej Horvat, Stojnci 55. PRODAM MAJHNO POSE- STVO v bližini Maribora. Ce- na 55.000 novih dinarjev. Vprašajte Zg. Duplek 85. PRODAM KOBILO in vprežne grablje za seno. Vincek, Tr- govišče 19, Velika Nedelja. ELEKTRIČNEGA PASTIRJA na avtomat — popolnoma nov — prodam. Naslov v upravi. PRODAM dobro ohranjen te- levizor RR. Terezija Milošič, Trubarjeva — četrti deveter- ček, Ptuj. PRODAMO dobro ohranjen ra- dio Kosma j za 6.000 starih di- narjev. Naslov v upravi. PRODAM otroški športni vo- ziček z vložkom. Naslov v upravi. PRODAM SADIKE črnega ri- beza, Oglasite se pri Koled- nik, Ptuj, Zagrebška ce- sta 34 a. STANOVANJA PRAZNO SOBO nujno iščem. Nudim nagrado. Naslov v upravi. IŠČEM OPREMLJENO SOBO v centru mesta. Naslov v upravi. SLU2BE GOSPODINJSKO POMOCNI- CO sprejmem. Ostalo po do- govoru. Treiber, Maribor, Kamniška 48. Danes in jutri __^ Kino Gorišnico 10. aprila 1.1. nemški bairvni jEilm SKRIVNOSTNI IPSILON Kino Ormož 9. in 10. aprila t. 1. nemški film NE POŠILJAJ 2ENE i ITALIJO; 13. aprila t. 1. jugoslovanski fibn DOBRA USO, DA. Kino Središče 9. in 10. aprila t. 1. jugosiovanski film ZAROTA. Kino Tomaž pri Ormožu 10. aprila t. 1. švedski fihn ZENE ČAKAJO. LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED za teden od 10. do 17. aprila 1966. Zadiaji krajec bo v torek, 12. ap(nila, ob 18.29. NAPOVED VREMENA: do četrtka, 14. aprila, bo lepo vrenie. Okrog petka, 15. aiprila, bo naistoipilo dvodnevno deževno vreme z grmenjem. Vreme se bo ponovno ohladilo. Alojz Cestnik ROJSTVA, POROKE IN SMRTI NA OBMOČJU MATICNE( URADA PTUJ Rodile so: Terezija Podles- nik. Ljutomerska 5 — Damira; Anica Princi, Volkmerjeva 2 — Milana; Marija Navrič, Rinče- tova graba 28 — Milana; Ivana Lovrenčič, Krčevina 57 — Ma- rijo; Marija Auer, Mihovce 12 — Zvonka; Marija Plohi, Pod- vinci 60 — Marico; Matilda Stolnik, Ljutomer — Boruta; Marija Klasinc, Kungota 2 — deklico; Ivanka Škrinjar, Ljub- ljana :— Nives; Julijana Vogri- nec, Muretinci 57 — Janka; Jo- žica Korpar, Trubarjeva — Sa- ma; Ana Tajhman, Vumpah 4 — !Mirana; Friderika Lipič, Ba- binci 9, Ljutomer — Mileno; Marija Muršec, Ključarovci 18 — dečka; Veronika Hajndl, Ljutomer, Razlagova 11 — Ro- berta; Ana Kolarič, Formin 8 — Darinko; Jožefa Kos, Ločič 8-a — deklico; Ana Ljubeč, Markovci 88 — dečka; Ana Ko- čevar, Preserje 89, Domžale — Roberta, Marija Gabrovec, Gor- ca 65 — Franca; Angela Košar, Vintarovci 16 — deklico; Ma- rija Jus, Grdina 8-a — Emo; Ana Ciglar, Podvinci 88 — deč- ka; Ivana Mihelič, Grajenščak 54 — Branka; Neža Kostanje- vec, Stojnci 58 — dečka; Roza- lija Sok, Dornava 107 — Haj- ka; Marija Pavličič, Ptujska cesta 25-b — deklico; An- gela Gajser, Bukovci 166 — Bogdana; Antonija Kokol, Zele- nikova 1 — deklico; Elizabeta Lukman, Krčevina 9 — dečka; Ivana Lah, Nova vas 5 — de- klico. Poročila sta se: Hrabros Podbreznik, Kidričevo 15 Cecilija Korpič, Apače 15. Umrla je: Barbara Šir Mariborska 15, roj. 1898, um 29. marca 1966. ČESTITKA DRUŽINI HORVAT iz Trg višča 28, posebej pa atu ob a govem dvojnem prazniku J mnogo sreče in zdravja ter ! če na skorajšno svidenje Maks Horvat, VP 745f Žirovnica « KIVIETIJSKI KOMBINAT PT RAZGLAŠA dve prosti delovni mesti goved rejcev, na kateri se sprejme zi konski par. POGOJI: znanje strojne mol in pomoči pri telitvah. Na razpolago je takoj vselji^ družinsko stanovanje. Vloge poslati na naslov: Knn tijski kombinat Ptuj, DE Polj delstvo in živinoreja. Plača Placar 14, p. Desternik