PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. costale 1 gruppo Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 101 (9103) TRST, sobota, 3. maja 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17, septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. OGROMNA UDHIŽBA NA SINDIKALNIH MANIFESTACIJAH PO VSEJ ITALIJI Prvomajski shodi pod močnim vtisom velike zmage vietnamskega ljudstva V govorih sindikalnih voditeljev poudarjene odločnost hoja za delavske pravice, potreba po krepitvi sindikalne enotnosti in antifašistična angažiranost RIM, 2. — Na stotine tisočev govoru se je Storti spomnil pozitiv- Posebej pa se je za-čevan- Pri nekaterih vidikih uresni-gospodarskih, socialnih, kul-hih ji ln drugih pravic narodnost- j Manjšin. Zvezf°S^)vanska Predstavnica je v Piai. ? tern govorila tudi o položaju sWpPo,nske manjšine v Bolgariji ter *n jlrva*;ske manjšine v ha ^a^enska narodnostna manjši-gorka nPl.gariji —. je naglasila Za-hih nnaT j® P° bolgarskih urad- jjudi vlh leta 1956 štela 178-862 Stava n -tem aasu j® bolgarska u-hsanišf-nava*a ^stoj narodnostnih viceJ ln za§otavljala njihove pra-in ^ aa se šolajo v materinščini kulti,razy’jaj° svojo nacionalno ^UltUro TV] J Va i» ioaa nova bolgarska usta-Parol.3 1971 sploh ne i manlinatmhT,rnanjšin- Make se zrla: a..* * * * v Bolgariji, katere obstoj »e Zdai , s «snovn K0p-0reka- tako nima takšnih uPoraKa cl°vekovih pravic, kot so tem Wi Materinščine in šolanje v JUEoiurU' razv°j lastne kulture itd. skrbi iB„-ansk' narodi so globoko za-" ni zaradi zanikanja nacional- ne identitete makedonske narodnostne manjšine v Bolgariji in zahtevajo, da se spoštujejo pravice te manjšine, torej pravice, ki ji pripadajo na podlagi instrumentov Združenih narodov in na podlagi mednarodnih pogodb». Zagorka Ilič je zatem opomnila, da so jugoslovanski predstavniki v svetovni organizaciji ob raznih priložnostih izražali zaskrbljenost zaradi nespoštovanja pravic slovenske in hr-vatske manjšine v Avstriji, «šovinistične in neonacistične organizacije na območjih, kjer živita slovenska in hrvatska manjšina, praktično neovirano ustvarjajo vzdušje mržnje in nestrpnosti ter stalno izvajajo pritisk na pripadnike manjšin. Položaj slovenske in hrvatske manjšine se je poslabšal tudi s tem, ker avstrijska vlada še naprej vztraja pri izvedbi posebnega popisa pripadnikov slovenske in hrvatske manjšine. Posebni popis bi pod sedanjimi pogoji neizbežno vodil k nadaljnjemu zoževanju pravic, ki manjšinama pripadajo na podlagi državne pogodbe o vzpostavitvi republike Avstrije ter na podlagi načel mednarodnih instrumentov o človekovih pravicah.» Zagorka Ilič je tudi posebej naglasila, da Jugoslavija kot ena od podpisnic državne pogodbe izraža upanje, da bo v letu, ko se hkrati slavi zmaga nàd fašizmom in obeležuje 20-letnica podpisa' državne pogodbe, av sirijska vlada upoštevala in v praksi uresničila konstruktivne in pravične zahteve slovenske in hrvatske narodnostne manjšine in tako izvršila svoje mednarodne obveznosti in prispevala k uresničevanju načel človekovih pravic. se polastili na desetine ladij, letal in drugih sredstev ter jih odpeljali v tujino. Tajski ministrski predsednik Pramoj se je že obvezal, da bo vrnil Južnemu Vietnamu vsa letala, s katerimi so prileteli na tajsko ozemlje razni politični emigranti. Pri tem pa je treba zabeležiti nezaslišano zahtevo ameriške uprave, ki zahteva od osvobodilnih sil, da izročijo Američanom vsa južnovietnamska letala. ki so jih kolaboracionisti v svojem brezglavem begu zapustili v raznih vojaških oporiščih. Gre jasno za zahtevo, ki nikakor ne more biti sprejemljiva za novo južnovietnam-sko vlado. Poleg vlade deluje v Južnem Vietnamu tudi «svet modrih», katerega predsednik je Ngujen Huu Tho, svet pa šteje še deset članov. Člani nove južnovietnamske vlade so po , večini neznani na Zahodu. Še najbolj znana je zunanja ministrica Ngujen Thi Binh, ki je bila na pariških pogajanjih in postala nekak simbol ZRV v zahodnih državah. V Hanoiu se je proslav 1. maja udeležil tudi general Džap, pomemben govor pa je imel predsednik vlade Pham Van Dong, ki se je spomnil s prisrčnimi in prizadetimi besedami dolgoletne borbe revolucionarnih sil in njihove končne zmage. Napovedal je navezavo diplomatskih stikov z državami jugovzhodne Azije ter poudaril, da je treba dosledno spoštovati določila pariškega sporazuma. Pham Van Dong je tudi dejal, da je dokončni cilj sedanjih zgodovinskih dogodkov združitev obeh Vietnamov, saj so Vietnamci eno ljudstvo. Ob koncu je severnovietnamski premier naslovil prijateljski pozdrav ameriškemu ljud-' stvu, ne da bi z eno samo besedo omenil poraz ameriške imperialistične politike v Aziji. Politika ameriškega predsednika Forda v Aziji je dobila nov porazni udarec. Poslanska zbornica je namreč včeraj z 246 glasovi proti 162 zavrnila zakonski osnutek za nadaljnjo pomoč vietnamskim beguncem v znesku 327 milijonov dolarjev Senat je osnutek odobril prejšnji teden, pred evakuacijo ameriških državljanov in njihovih južno-vietnamskih kolaboracionistov. Pred glasovanjem je šef Bele hiše naslovil na poslance pismo, v katerem je skušal dokazati, kako nujni so posegi v prid beguncem. Več kot 10 tisoč oseb je proslavilo v Pekingu zmago vietnamskega ljudstva, v njegovi osvobodilni vojni. Proslava je bila v ljudski skupščini in se je je udeležil odpravnik poslov ZRV v Pekingu Tran Binh. Titov« čestitke predsedniku južnovietnamske OF ob veliki zmagi nad imperialisti BEOGRAD, 2. — Tudi vsa Jugoslavija je z velikim navdušenjem in iskrenim veseljem pozdravila uspeše . zaključek 30-letnega boja vietnamskega naroda za neodvisnost in svobodo. Predsednik Tito je že v sredo posla! brzojavno čestitko predsedniku prezidija centralnega komiteja južnovietnamske osvobodilne fronte in predsedniku sveta Modrih Nguyen Hu Thoju. Jugoslovanski predsednik v brzojavki poudarja, da so z zmago južnovietnamskega ljudstva premagane sile reakcije, vojne in zatiranja, hkrati pa je potrjeno, da ni mogoče zasužnjiti ljudstva, ki je trdno odločeno boriti se za svoje neodtujljive pravice. Jugoslavija bo tudi v prihodnje tako kot doslej, sporoča Tito, vsestransko podpirala Južni Vietnam v prizadevanjih za utrditev dosežkov osvobodilnega boja in za odpravo posledic dolgoletne vojne. Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič je ob veliki zmagi vietnamskega ljudstva čestital predsedniku južnovietnamske revolucionarne vlade Tan Fatu. Izrazil je prepričanje, da so s to zmago in z vzpostavitvijo pravičnega miru v Južnem Vietnamu nastali še boljši pogoji za vsestransko sodelovanje med Jugoslavijo in neuvrščenim Južnim Vietnamom. šef Bele hiše pride 2. junija v Rim Predsednik Ford obišče Italijo WASHINGTON, 2. — Glasnik Bele hiše je danes zvečer uradno sporočil, da se bo ameriški predsednik Ford L in 2. junija v Salzburgu sestal z egiptovskim predsednikom Sadatom, da bi z njim razpravljal o vprašanjih obojestranskega interesa ter da bi pogovori prispevali k nadaljnji okrepitvi odnosov med Egiptom in ZDA. Med svojim potovanjem po Evropi bo Ford obiskal tudi Rim. Fordovo potovanje se bo začelo 29. maja, ko bo prispel v Bruselj, kjer se bo udeležil zasedanja NA TO, nakar bo odpotoval v Madrid. Tretjega junija se bo njegovo potovanje zaključilo z obiskom v Rimu, kjer se bo Ford sestal s predsednikom Leonejem ter mu tako povrnil obisk, ki ga je Leone opravil lani v Washingtonu. Poleg tega se bo šef Bele hiše pogovoril tudi z italijanskim ministrskim predsednikom Morom. Ford se bo tudi sestal s papežem Pavlom VI. Ijenje. Pomeni trden sklep, da se odločno postavimo po robu vsem mračnim silam, ki so trideset let po porazu spet dvignile glavo in bi hotele nam, kot vsem demokratičnim silam v Italiji, kratiti pravico do mirnega življenja in razvoja. Ta duh in fa zavest sta prevevala množico, ki se je včeraj zgrnila v Križ, da bi ob tako svečani priložnosti znova izpričala svoj trden in odločen ne fašizmu in mračnjaštvu. Ta sklep je tudi izzvenel iz besed vseh govornikov. Svečanost, ki se je za Križane začela že večer prej z akademijo v Ljudskem domu, je potekala v okviru večtisočglave množice, ki se je zgrnila v Križ iz vseh krajev Primorske tostran in onstran meje. Med prisotnimi gre omeniti predsednika deželnega sveta Arnalda Pit-tonija, predsednika pokrajine Miche-leja Zanettija, vse župane občin tržaške pokrajine ali njihove zastopnike, zastopnika prefekta dr. Ca-merlenga, generalnega konzula SFRJ v Trstu Renka, konzula Kovačiča, predstavnika SZDL Slovenije Jožeta Hartmana, člana izvršnega sveta SRS Marjana Lenarčiča, podpredsednika združenja zvez borcev Slovenije Bogdana Osolnika, sekretarja republiškega odbora zveze borcev NOV Slovenije Toneta Turnherja, poslanca Albina škerka in senatorja Paola Šemo, predsednika SKGZ Borisa Raceta, antifašistične borce Toneta Ukmarja, Branka Babiča in Leopolda Caharijo, podpredsednika zveze borcev VZPI—ANPI in predsednika mednarodne zveze borcev sen. Arialda Banfija, predstavnike demokratičnih strank, zastopnike zveze borcev s Koprskega in iz Sežane ter delegacijo iz Lumezzane pri Brescii, ki jo je vodil župan Nicola Bugatti. Brescianski gostje so s svojo prisotnostjo počastili spomin kriškega partizanskega komandanta Josipa Verginelle, ki je vodil 112. garibaldinsko divizijo «Antonio Gramsci» in ki je padel v boju za osvoboditev Lumezzane. Z nabiralno akcijo so zbrali skoro 300 tisoč lir za kriški spomenik. Zjutraj so si ogledali nacionalni spomenik Rižarno, kjer so jih sprejeli zastopniki tukajšnje Zveze borcev in bivših deportirancev ter seveda odbora za proslavo v Križu. V tragičnem uničevalnem taborišču so brescianski gostje položili venec. Že precej časa pred začetkom slovesnosti so se na trgu pred spomenikom začeli zbirati ljudje v velikem številu, tako da je bi! v kratkem prostrani trg poln do zadnjega kotička in so si svojci padlih, nastopajoči otroci in pevski zbor Vesna le s težavo utrli pot do spomenika, kjer so bila dekleta v narodnih nošah in častna partizanska straža. Predsednik odbora za postavitev spomenika Ferdinand Bogateč je v uvodni besedi v imenu odbora in vaščanov pozdravil prisotne in se jim zahvalil, da so se tako množično udeležili slovesnosti. Toplo se je zahvalil vsem, ki so na Polaganje vencev na spomenik padlim v NOV v Križu kakršen koli način prispevali k u-resničitvi dolgoletne želje: postaviti v Križu dostojen spomenik vsem vaščanom, ki so padli v narodnoosvobodilnem boju, v Španiji in v koncentracijskih taboriščih. «Dolgo let,» je nadaljeval Bogateč, «smo zbirali prispevke v vasi, Križani in ne so nam pošiljali denar tudi iz tujine, kjerkoli sedaj živijo. Vaščani smo zbirali domači kamen in ga z ljubeznijo zlagali v spomenik, tovariši Zveze borcev iz Ljubljane so nam poslali ta krasni odlitek. Vsem še enkrat prisrčna hvala.» Šolska mladina odkrij’e spomenik Po nastopu člana SSG Livija Bogatea, ki je zavzeto podal Faturjevo poezijo «Enominutni molk», so prisotni počastili spomin padlih z enominutnim molkom, nakar je prišel toliko pričakovani trenutek: vaški otroci so na vabilo Ferdinanda Bogatea odkrili spomenik. Hkrati so predstavniki vaščanov iz Gro-pade, VZPI—ANPI iz Bazovice, Ljudskega doma iz Križa, Slovenske prosvetne zveze, Slovenske skupnosti, VZPI—ANPI s Kontovela, sekcije KPI iz Zgonika, sekcije KPI iz Saleža, VZPI—ANPI iz Sagrada, ŠD Primorja, VZPI-ANPI iz Devina- Nabrežine, komunistične mladine iz sem matere treh partizanov», Al Križa, SKGZ, Zveze združenj borcev kraške regije, DPD Svobode iz Trbovelj, vrtca, osnovne in srednje šole iz Križa, združenja demokratičnih žena iz Križa, svojcev padlih, PD Vesna iz Križa, občine Lumezzana, konzula SFRJ, VZPI—ANPI iz Križa, OZZB Slovenile, VZPI-ANPI iz Zgonika, sekcije KPI s Proseka in Kontovela, VZPI—ANPI iz Padrič, PD Rdeča zvezda iz Saleža, ŠD Vesna iz Križa, VZPI—AN Pl z Opčin, sekcije PSI iz Križa, sekcije KPI iz Križa, sekcije KPI iz Gabrovca, VZPI-ANPI s Proseka in VZPI-ANPI iz Trsta položili vence pred spomenik padlim. Poseben venec je poslal iz Sovjetske zveze tudi Marij Košuta. Domači župnik je po kratkem nagovoru blagoslovil spominsko obeležje, nakar so nastopili šolarji osnovne šole «Albert Sirk» in zapeli brehtovo «Talci» in Borovo «Roška balada». Nastop so zaključili z Vodopivčevo pesmijo na besedilo Simona Gregorčiča «Mojo srčno kri škropite». Za šolarji je nastopil kriški pevski zbor Vesna, ki je pod vodstvom Frančka Žerjava zapel «Pesem XIV. divizije». «Bella ciao», «Pesem mia-dine» in «Delavski pozdrav». Sledil je nastop dekliškega zbora, nakar se je pozornost vseh za kratek čas odvrnila od spomenika proti govorniškemu odru. ŠKERK: Ob prazniku dela praznik naše osvoboditve Prvi je stopil pred mikrofon poslanec Albin Škerk, ki je uvodoma pozdravil vse udeležence v imenu vodstva KPI. «Mislim», je poudaril Škerk. «da ne bi mogli zbrati primernejšega dne za ta veličastni Gregorčičevo «Pesem domovine» in praznik. Poleg praznika dela je da nato skupno podali Šalijev «Spev rodni zemlji». Z vmesnimi posegi povezovalca,ki je v kratkih in skopih besedah orisal trpljenje Križanov in vsega slovenskega naroda pod fašizmom in med vojno, so otroci posamič ali z zborovsko recitacijo podali Minattijevo «Pismo materi iz groba», pretresljivo Kajuhovcr «Pe- Množica se je strnila okrog Tržaškega partizanskega zbora, da bi prisluhnila njegovi borbeni pesmi nes točno 30. obletnica osvoboditve Trsta, ko smo s partizanskim orožjem premagali in pregnali nacifašističnega sovražnika, ki nas je dolgo moril in tlačil. Vstali smo iz suženjstva in postali ponosni, herojski narod, in kot takega nas mora priznati ves svet. To so zgodovinski dogodki, ki nam jih nihče ne more in ne sme osporavati.» Komunistični poslanec se je nato spomnil na veliki delež Križa v narodnoosvobodilnem boju in poudaril, da je spomenik padlim hkrati tudi opomin tistim, ki bi nas hoteli znova potlačiti, da smo Slovenci še vedno budno na straži. Nato se je Škerk na kratko spomnil Vietnama in poudaril, da v Sai-gonu plapolajo te dni zastave osvobodilnega gibanja, prav tako svečano, kot so plapolale v naših krajih pred 30 leti ob času zmage nad fašizmom. Osvoboditev Južnega Vietnama in Kambodže je zmaga junaškega vietnamskega naroda in hkrati zmaga vseh naprednih sil nad ameriškim imperializmom. Je dokaz, da se krepi in širi delavsko in na predno gibanje, ki odpira pot v so cializem in neodvisnost vsem nara dom na svetu. OSOLNIK: Vračati se moramo k izkušnjam preteklosti Za škerkom je povzel besedo podpredsednik Zveze borcev Slovenije Bogdan Osolnik, ki je poudaril, da se trideset let po padcu fašizma in nacizma človeštvo še ni izučilo dovolj iz tedanjih grozot, še vedno divjajo vojne in se preizkušajo še strašnejša uničevalna orožja, prav zaradi tega pa je boj za mir in nove (Nadaljevanje na 6. strani) OD 15 DO 20 TISOČ LJUDI V PRVOMAJSKEM SPREVODU PO TRSTU s tiskovne konference v sedežu sinia DELAVCI IN MLADINA IZPRIČALI ANTIFAŠIZEM IN ŽELJO PO TAKOJŠNJI SINDIKALNI ZDRUŽITVI Poudarjeni pomen 30. obletnice osvoboditve Trsta in nerešena vprašanja Slovencev - Govor Vojka Grgiča - Nemir med govorom tajnika UIL Vannija Mogočna prvomajska manifestacija po tržaških ulicah, v kateri je sodelovalo od 15 do 20 tisoč ljudi, delavcev, žena in mladine, je še enkrat izpričala antifašistično strnjenost tržaškega delavstva, željo po stvarni sindikalni združitvi in enotnost Slovencev in Italijanov ob tem tako pomembnem datumu za naše mesto — 30. obletnici osvoboditve izpod nacifašističnega jarma. Kot je že tradicija, se je sprevod pričel na griču Sv. Jakoba, kjer so se že v prvih jutranjih urah začeli zbirati delavci in mladina, medtem ko je godba «Rinaldi» igrala revolucionarne koračnice. Zaplapolale so rdeče zastave, dekleta pa so delila rdeče nageljne, simbol prvomajskega praznika. Na čelu sprevoda, poleg državne, tržaške in deželne zastave, skupine rdečih praporov in godbe, so stopali sindikalni voditelji — Saranz, Burlo, Degrassi, Mannello, Fabricci — in z njimi voditelji ter izvoljeni predstavniki demokratičnih strank. Med njimi so bili deželni in pokrajinski tajnik KPI Cuffaro in Rossetti, predsednik deželnega sveta Pittoni, tajnik PSI Ghersi, Fragiacomo (PRI), tajnik «Slovenske skupnosti» Dolhar, tajnik KD Rinaldi, predsednik SKGZ Boris Race in drugi. Pogled na del množice med zborovanjem na Trgu Goldoni Protest združenja stanovalcev proti demokristjanski diskriminaciji V upravni svet IACP imenovan človek, ki ne zastopa stanovalcev Nezaslišana krivica proti enotne-, ključne seje pokrajinskega sveta. i i sindikatu stanovanjskih upravi- '- -- — čencev SUNIA, ki so jo na zadnji seji pokrajinskega sveta izsilili demokristjani, je bila tema ogorčenega protesta voditeljev in članov tega združenja na včerajšnji tiskovni konferenci. Predsednik SUNIA socialdemokrat Piero Tosi ter tajnica, komunistična občinska svetovalka, Jole Burlo sta pred novinarji, zastopniki sindikatov in tovarniških svetov objasnila dolgo pot, ki je privedla do te demokristjanske diskriminacije: združenje stanovalskih upravičencev deluje od leta 1947 in so v njem zastopane vse politične komponente, od liberalcev do komunistov, tako da ima res značaj enotnega sindikata, ki brani interese stanovalcev v zasebnih in v ljudskih zgradbah IA CP. Ravno SUNIA je ob podpori j Žal pa so pri glasovanju samo sve- Nenadoma se je pojavilo novo združenje — ki niti ni združenje, pač pa gola sigla, za katero se skrivajo, strankarski interesi KD, saj ni opravilo prav nobenega delovanja v korist stanovalcev, katerim je povsem neznano. Kljub temu, da so se sindikati, tovarniški sveti in velika večina stanovalcev izrekli za to, da se v vodstvo IACP imenuje predstavnik združenja SU NIA, je demokrščanska stranka in še zlasti njen tajnik Rinaldi, izsilila imenovanje svojega človeka. SUNIA je že pred časom stopila do zastopnikov vseh ustavnih strank, razen KD, in vsi so zagotovili, kot je bilo tudi logično, da bodo glasovali za zastopnika edine organizacije, ki res deluje na tem področju. sindikatov in strank izsilila zakon, po katerem mora biti v upravnem svetu IACP izvoljen predstavnik stanovalcev. Od leta 1971 je združenje zahtevalo, da pokrajina imenuje tudi v tržaški upravni svet predstavnika, vendar se je Zanetti jeva uprava upirala in zavlačevala imenovanje do zadnjega, prav do za- svet in so našli v našem mestu zatočišče. Za njimi so stopali, številnejši, grški antifašistični študentje s svojim napisom «Ne imperializmu, ne fašizmu». Pristaniščniki in upokojenci so stopali v sprevodu ob spremljavi kovinskih bobnov, za njimi pa s svo-_ ... , . . , , , , jimi transparenti manjše organiza- Za njimi so, po skupinah, koraka-1 cjjej k0|; PDUP, «Lotta continua», li s transparenti v italijanščini in slovenščini delavci posameznih tovarn. Tokrat je na prvem mestu bil kolektiv tovarne stekla «Vetrobel», ki se že mesece bori proti zaprtju obrata. Za njimi so šli, videlo se je, da so nekoliko priletni, delavci ladjedelnice in arzenala, nato skupina osebja «Grandi motori», kolektiv podjetja IRET, mehaničnih delavnic VM, škedenjske železarne, pristaniščniki, gradbinci, osebje ENEL, poštarji. Sledile so skupine krščanskih delavcev pod modrim transparentom AGLI, gruča članov sindikata stanovanjskih uslužbencev SU NIA, šolniki, močna skupina žena in deklet z dvojezičnim stransparen-tom UDI-ZŽI. Opazovali smo sprevod, ko je krenil po Trgu Vico in se začel spuščati v mesto, k Stari mitnici. Po prvih skupinah delavcev (ves mimohod je trajal skoraj poldrugo u-ro) je po krajšem presledku vsa kolona oživela. Otroške roke so nosile zmagovito vietnamsko modro-rdečo zastavo, za njimi pa so stopali dijaki in člani mladinske organizacije KPI in PSI. Pred vsemi napis s citatom Hošiminha: «Naj zatulijo vse krivice svetal». Iz mladih grl so se razlegla gesla tega prvega maja. Predvsem proti fašizmu, kot klic «Zdaj in vedno — odporništvo», «Mir v Evropi in svetu, proti vojaškim blokom» ter slovenski dijaki z napisom: «Proti fašizmu naša narodna in razredna zavest» ter geslo «Živel 1. maj osvoboditve». Nekateri transparenti so v delavsko manifestacijo vnesli temo pravičnega boja slovenske manjšine za svoje pravice. Tako je na enem pisalo «30 let svobode, 30 let neizpolnjenih obljub». S čilsko zastavo so temnih obrazov stopali nekateri begunci iz te južnoameriške države, ki jih je krvava fašistična tiranija pognala v anarhisti skupine «Germinai», «bor-digisti» in drugi. Iz njihovih vrst je bilo slišati tudi skandiranje gesel proti KD in povezovanju z MSI. Tak množičen in raznobarven sprevod je šel po Carduccijevi ulici in Ulici Roma do Korza, od tod pa na Goldonijev trg, kjer je bilo napovedano zborovanje. Ko je čelo kolone prispelo do Goldonijevega trga, se je vsul aplavz: opazili so, da je «rep» sprevoda z rdečimi zastavami še vedno korakal od Stare mitnice vzdolž po Carduccijevi ulici. Sindikalni sprevod je torej zaprl mestni center v obroč. Počasi se je množica gnetla na Goldonijevem trgu, ki še enkrat dokazuje, da je odločno premajhen za take manifestacije in se mora zaradi tega del publike razpršiti po stranskih ulicah ali oditi. Skrajni čas bi bil, da občina in policijske oblasti dopustijo — pa čeprav samo za prvi maj — zborovanje na glavnem mestnem trgu, na Trgu Unità. Nenadoma je kolona zastala. Zadrževali so jo mladinci (nekateri so nosili, kot spomin na čase izpred 30 let, titovke na glavi), ki so se nato z dvignjenimi pestmi prešerno pognali v tek in se tako vsuli, med dvema kriloma publike, na zbirni trg. Še enkrat, kot pred petimi in več leti, je tek skandiralo Hošimin-hovo ime, simbol boj-', in sedaj tudi zmage junaškega vietnamskega ljudstva. Mnogi so se ob tem spominjali, da je ta vzklik spremljal pred leti vsako solidarnostno manifestacijo proti zločinskemu bombardiranju Vietnama. Na govorniški oder sredi Goldonijevega trga so stopili s sindikalisti in voditelji demokratičnih strank tudi tržaški župan Spaccini in slo- (Nadaljevanje na S. strani) 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiim...,iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA POBUDO SINDIKATOV IN BORČEVSKIH ZDRUŽENJ Prvomajska slavja in počastitev p adlih v vaseh tržaške okolice Proslave v Križu, Miljah, Bazovici in na Proseku Prvi maj, mednarodni praznik dela in obletnice osvoboditve naših krajev, je bil priložnost za vrsto shodov in prazničnih sprevodov tudi po okoliških vaseh. Na pobudo sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL sta bili taki prvomajski proslavi v Miljah in v Križu, drugod pa so proslave organizirale sekcije bivših borcev, antifašistični odbori in prosvetna društva. V Križu je bilo zjutraj, ko je godba na pihala obšla vas in zaigrala budnico, že čutiti posebno vzdušje, ki je prišlo popoldne do viška s proslavo ob odkritju spomenika padlim. Veliko število ljudi iz Križa in sosednih krajev je šlo v sprevodu od Ljudskega doma na kraje mučeniš-tva obešenih talcev, k plošči Verginelle in staremu spomeniku padlim. Tu so položili vence. Sindikalno zborovanje je bilo na Križadi, kjer sta spregovorila Oskar Vatovec in Albin Gerii. Še posebne važnosti je bila prisotnost na manifestaciji celotnega delavskega odbora štivanske papirnice, ki so pobudniki ustanovitve «conskega odbora» za področje zahodnega Krasa od Opčin do meja tržiške občine. Naloga «conskega odbora» je, v zamisli združevalnega procesa in o-sveščanja sindikalnega gibanja, zbirati delavce, ki žive na tem ozemlju, z delavci, ki so v tovarnah, za skupno reševanje odprtih vprašanj tega področja in aktivnejšo solidarnost med ljudmi. V tem okviru je pomembna, kot sta poudarila go- Slovenska dijaška in delavska mladina v prvomajskem sprevodu liiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiifiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiajiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiuuiiiiiuiiiiiii SINOČI V DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE Redni letni občni zbor tržaške Zveze zadrug in vzajemnih blagajn V ospredju vprašanje Kraške zadružne mlekarne V sejni dvorani trgovinske zbornice je bil sinoči redni letni občni zbor članov Zveze zadrug in vzajemnih blagajn iz tržaške pokrajine. Zbora so se udeležili tudi predstavnica zadružne zveze L. Sorinijeva, predstavnik zadruge «Kras» K. Grgič, predsednik Kraške zadružne mlekarne Guštin, občinski odbornik Abate za župana Spaccinija in deželni odbornik za zadružništvo F. Mauro, pozdravne brzojavke pa so zboru poslali predsednik Comelli ter odbornika Stopper in Giust. Predsednik zveze dr. Miccoli je v uvodu orisal delovanje zadružnih organizacij v naši deželi v zadnjem letu in v tej zvezi razčlenil vprašanja in težave, ki jih v svojem delovanju srečujejo posamezne vrste zadrug (konsum, proizvodnja in delo, gradbeništvo, bančništvo, kmetijstvo in vzajemne blagajne). Po- drobneje je nato analiziral delovanje Zveze v poslovnem letu 1974 in pri tem načel tudi vprašanje zadružne mlekarne na Krasu. Dr. Miccoli je opozoril, da je Deželna ustanova za razvoj kmetijstva ERSA že pred časom pristala na to, da finančno podpre uresničitev mlekarne na področju repentabrske občine, pozneje pa je to svojo pripravljenost nekako umaknila, češ da bi mlekarna ne imela zadostnega priliva mleka, tako da bi bilo njeno poslovanje nerentabilno. Izvedenci pri ERSA so namreč izračunali, da bi mlekarna lahko računala le na dnevno količino 35 hi mleka, medtem ko so pobudniki novega obrata trdno prepričani, da bi dnevna količina mleka lahko dosegla 80 do 90 hi. Predstavniki Zadružne kraške mlekarne se bodo 6. maja sestali z deželnimi odborniki za zadružništvo (Maurom), finance (Colonijem) in kmetijstvo (Del Gobbom), ki jim je deželni odbor svoj čas poveril nalogo, da sledijo temu vprašanju, da bi postavili celotno zadevo na jasno. Nekaj dni pozneje, in sicer 9. maja, pa bo na Repentabru občni zbor zadružnikov, na katerem bo vprašanje uresničitve Kraške zadružne mlekarne ponovno stopilo v ospredje. Predsednik Miccoli je nato podal bilančno poročilo, predstavnik nadzornega odbora pa je poročal o delovanju tega organa v -poslovnem letu 1974. Občni zbor je po krajši razpravi soglasno odobril obe poročili, obračun za leto 1974 in proračun za letošnje leto. Po kratkem premoru so sledile volitve za obnovo vodilnih organov zveze. Vodilni odbor, nadzorni odbor in častno raz-j sodišče so bili potrjeni v dosedanji ' sestavi. t vornika, obveza in naloga slovenskih delavcev, da uveljavijo tudi teme boja za pravice slovenske narodne skupnosti. V Bazovici je bila prvomajska proslava za trikotnik vasi z Gro-pado in Padričami. Že v prvih jutranjih urah je zadonela po teh vaseh koračnica budnice, ki jo je zaigrala proseška godba, na kar so se domačini zbrali pred spomenikom padlim, kjer je delegacija treh vasi položila venec. Tu sta spregovorila Mirko Križmančič in Mirjan Žagar. Zapel je pevski zbor «Lipa», medtem ko je Saška Metlika recitirala priložnostno pesem. Od tod so v sprevodu odšli na pokopališče, položili venec in počastili spomin 42 padlih. Spregovorila je Nataša Kalc iz Pa-drič. Svojo deseto prvomajsko slavje je priredil v Bazovici tudi Slomškov dom. Začelo se je s slikarskim ex tempore za šolarje, popoldne - pa je bil kulturni program s sodelovanjem škedenjskega zbora in orkestra Kondor. V Miljah se je veliko število delavcev zbralo na glavnem trgu, kamor so prišli v sprevodu. Po pozdravu sindikalista Tremula je v slovenščini spregovoril Kiljan Ferluga, za njim pa pokrajinski tajnik kovinarjev Paolo Cruciatti, ki je omenil obračun treh desetletij demokracije, za katero so delavci žrtvovali svoje življenje v osvobodilnem boju, na trgih zaradi preganjanja in na delovnem mestu zaradi nezadostne družbene zaščite. Poudaril je torej pomen novih oblik sindikalnega združevanja. Zbrane delavce je na koncu pozdravil predstavnik obalnega združenja Zveze sindikatov Slovenije iz Kopra. Na pobudo krajevnega združenja partizanov VZPI - ANPI je bila tudi na Proseku prvomajska budnica. Na Križadi, kjer se je že navsezgodaj zbrala množica vaščanov, je domača godba na pihala igrala partizanske koračnice. S trga je množica z godbo na čelu nato krenila proti spomeniku padlim v NOB na Proseku, kjer so predstavniki sekcije VZPI s Proseka, sekcije VZPI s Kontovela, sekcija KPI s Proseka -Kontovela, sekcija PSI s Proseka, ŠD «Primorje» in Godbeno društvo Prosek položili vence. S Proseka je sprevod nato krenil k spomeniku padlim na Kontovelu, kjer so vence položili združenja partizanov tako s Kontovela kot s Proseka ter sekcija KPI Prosek - Kontovel. Krajevno prebivalstvo je izrazilo željo, da bi ta uspela prvomajska budnica postala tudi na Proseku in Kontovelu tradicija. kovec (1. raz. — «Gruden») in 3. Valter Jerman (1. raz. — «Kosovel»). Risarski ex tempore v Bazovici Na praznik 1. maja je bil v organizaciji Slomškovega doma v Bazovici risarski ex tempore, katerega se je udeležilo 140 umetnikov. Tehnika je bila prosta, prav tako je bila prosta izbira tematike. U-deleženci so bili porazdeljeni v tri kategorije: «A» (1. in 2. razred osnovnih šol), «B» 3., 4. in 5. razred osnovnih šol) in «C» (nižje srednje šole). V kategoriji «A» so bili najboljši: 1. David Purič (2. raz. — «Gradnik»); 2. Danjel Cej (2. raz. — «Župančič») in 3. Boris Tavčar (2. raz. «Župančič»), V kategoriji «B» so bili nagrajeni: 1. Mitja Hmeljak (3. raz. — Sv. Jakob), 2. Miloš Križmančič (5. raz. — «Kajuh») in 3. Marko Milkovič (5. raz. — «Kajuh»), V kategoriji najstarejših, to je v «C», so se na prva tri mesta uvrstili: 1. Franka Zoch (3. b — «Ciril in Metod»), 2. Renato Metli- O S M I C A Danes bo v Mačkoljah št. 81 Maksimiljan Parovel po domače «Lojze» odprl osmico v kateri bo točil odlično belo in črno vino. Fašistični pretepači Ko se je Mitko Pertot vračal s svojo ženo z velikega slavja v Križu domov, je pri Rumeni hiši zapazil skupino frkolinov, ki so trgali plakate s pročelja stavbe, kjer je sedež sekcije KPI. Vprašal jih je, zakaj to počenjajo, pa ga je močnejši pobalin krepko udaril, potem pa še Pertotovo ženo. Tedaj je z avtom privozil nekdo, ki se je predstavil kot karabinjer, frko-lini so jo pobrisali, karabinjer pa si je zapisal evidenčno številko Per-totovega avtomobila. Bodo karabinjerji našli pretepače? Ko so zbežali so se predstavili: «Šemo de la rena» (Iz starega mesta smo). Fašistična drhal. V GLEDALIŠČU ROSSETTI Aznavourjev recital osvoji! občinstvo Po velikem lanskem uspehu se je najpopularnejši francoski pevec v Italiji, Charles Aznavour, včeraj ponovno vrnil v Trst. Tudi tokrat je bilo gledališče Rossetti nabito polno in tudi tokrat je zaključek njegovega recitala označil navdušen in zaslužen aplavz. Publika — v glavnem mladi in srednje mladi — je sprva sledila nekoliko oddaljena, v drugem delu pa se je docela «ogrela». S svojim značilnim glasom je torej mali Aznavour spet osvojil tržaško občinstvo. Njegov repertoar je bil precej nenavaden, saj so bile v njem številne manj znane pesmi, in to predvsem v francoščini, a kljub temu izvrsten. Spomnili bi se le nepozabnih motivov «Morir d’amore», «Non ti scorderò mai», «L’istrione» in drugi. tovalci KPI, PSI in PLI glasovali za zastopnika SUNIA, republikanci in socialdemokrati pa so glasovali z demokristjani v smislu zakulisnih dogovorov. Med tiskovno konferenco so tudi poudarili, da bodo sprožili vprašanje pred osrednjo deželno nadzorno komisijo, saj je proti vsem pravilom, da imenujejo v upravni svet IACP človeka, ki ne zastopa nikogar. Pri tem jih bodo podprle sindikalne organizacije, tovarniški sveti ter velika večina stanovalcev. Doslej se je javno opredelil za tezo SUNIA tajnik KPI Rossetti, ki je tudi na tiskovni konferenci poudaril, da taka dogajanja še enkrat dokazujejo, kako večinska stranka, mimo vseh pravil demokratične igre, oziroma z izkoriščanjem teh pravil, stremi ne po izboljšanju in uveljavljanju pravic delovnih ljudi, pa pa po uveljavljanju svojih ljudi, katerim deli funkcije in mesta, ne glede na njihovo pristojnost. Jaki ■ Jože Horvat drevi v Kraški galeriji Drevi ob 20. uri bo v Kraški galeriji v Velikem Repnu otvoritev razstave svetovno znanega slikarja Jožeta Horvata - Jakija. Jaki ne razstavlja prvič v Trstu, saj smo njegova dela že videli pred štirimi leti v galeriji «La Lanterna*, vendar bo letošnja razstava za vse ljubitelje slikarske umetnosti nekaj posebnega. Jaki, ki se je rodil pred 45 leti v Murski Soboti, živi sedaj v Nazorjih v Savinjski dolini, kjer ima svoj studio in tudi svojo galerijo. Ni znan samo kot slikar, temveč tudi kot popotnik, ki je obredel že ves svet. Razstavljal je na vseh kontinentih in povsod dosegal odlična priznanja. Našemu delovnemu tovarišu Brunu Jankoviču je žena Zoja povila hčerko. Srečnima staršema čestitajo uslužbenci ZTT. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA IN ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI vabita, v nedeljo, 11. maja na OSREDNJO PROSLAVO 30-LETNICE OSVOBODITVE TRSTA IZPOD NACIFAŠIZMA ki jo prireja pokrajinsko vodstvo VZPI - ANPI SPORED Ob 10.30 — manifestacija na Goldonijevem trgu z govori in nastopom Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Ob 16. uri — partizansko srečanje na Proseku s kulturnim sporedom. OBČINA ZGONIK s sodelovanjem bivših borcev, š ole, prosvetnih in športnih društev iz zgoniške občine prireja PROSLAVO 30. OBLETNICE OSVOBODITVE PROGRAM: SOBOTA, 3. maja: ob 19.00 v osnovni šoli v Zgoniku — šolska prireditev ob priliki 30. obletnice osvoboditve — razstava slik padlih občanov — predvajanje filmov Aljoše Žerjala na tematiko NOB — kresovi ob 7.30 — budnica godbe na pihala s Proseka po vseh vaseh občine — nastop častne straže pri vseh spomenikih v občini ob, 10.30 — odhod štafet mimo spomenikov k občinskemu spomeniku ob 11.00 — osrednja proslava pri občinskem spomeniku v Zgoniku — nastop godbe, šoloobveznih o-trok in pevskih zborov — govor poslanca Albina Škrka ob 16.00 — koncert godbe na pihala s Proseka ob 17.00 — kulturni program od 19.30 do 24.00 — prosta zabava z ansamblom Lojzeta Furlana Delovali bodo dobro založeni kioski. Popoldanski program prireja Zveza bivših borcev — ANPI iz občine Zgonik. VABLJENI ! NEDELJA, 4. maja: Gledališča POLITEAMA ROSSETTI Danes, 3. in jutri, 4. maja, ob 16. in 21. uri koncert ansambla «Le Orme». Popust za abonente. Rezervacije in pojasnila pri Osrednji blagajni (tel. 36372 - 38547). # * * V torek, 6. maja, koncert ansambla «Soft Machine». Popust za abonente. Rezervacije in pojasnila pri Osrednji blagajni (tel. št. 363-72 in št. 385-47). VERDI Pevka R. Kabaivanska, ki jo bo pri klavirju spremljal K. Gatev, bo začela letošnjo spomladansko simfonično sezono v gledališču Verdi. Bolgarska umetnica bo nastopila z istim sporedom kakor na milanski Scali. Recital bo v ponedeljek, 5. maja, ob 21. uri. MLADINSKI KROŽEK TRST Ulica Ginnastica 72 vabi na 3. LETNI REDNI OBČNI ZBOR ki bo 10. maja v prostorih mladinskega krožka ob 19. uri v prvem sklicanju oz. ob 20. uri v drugem sklicanju. Ra?na obvestila Zveza borcev - Boljunec obvešča izletnike za Beograd, da bo odhod iz Boljunca 8. maja, ob 5.30. Prosimo, da vzamejo izletniki s seboj vse dokumente. Razstave V umetnostni galeriji «Mignon» razstavlja akademski slikar EMILIO PRI-MOSSI svoja najnovejša dela. Gre za 24 slik (paesaži, tihožitja in portreti); razstava bo odprta do 10. maja. Sekcija KPI, Zveza partizanov in Prosvetno društvo Lonjer - Ratinava izrekajo svojemu članu Oskarju Kjudru prisrčne čestitke ob sprejemu odličja Osvobodilne fronte. OBVESTI LO pokrajinskega vodstva VZPI - ANPI, Slovenske prosvetne zveze in Združenja slovenskih športnih društev v Italiji VSEM KRAJEVNIM ORGANIZACIJAM. V okviru priprav na proslavo 30-Ietnice osvoboditve Trsta izpod nacifašizma, ki bo v nedeljo, 11. maja, bodo v ponedeljek in torek, 5. in 6. maja sledeči posvetovalni sestanki: PONEDELJEK, 5. MAJA, OB 20.30 V DVORANI «ALBERT SIRK» V KRIŽU ZA NASLEDNJA DRUŠTVA: p.d. «Vesna» in š.d. «Vesna» iz Križa, p.d. «Igo Gruden» in š.d. «Sokol» iz Nabrežine, m.k. «Vigred» iz Šempolaja, p.d. «Rdeča zvezda» in š.k. «Kras», združenja staršev ter druge krajevne organizacije. TOREK, 6. MAJA, OB 20. URI V DVORANI PROSVETNEGA DOMA NA OPČINAH ZA NASLEDNJA DRUŠTVA: s.p.d. «Tabor» in š.d. «Polet» z Opčin, š.d. «Kraški dom» iz Repna, p.d. in š.d. «Primorec» iz Trebč, p.d. «Slovan» iz Padrič in š.d. «Gaja» iz Padrič . Gropade, p.d. «Lipa» in š.d. «Zarja» iz Bazovice, združenja staršev ter druge krajevne organizacije. TOREK, 6. MAJA, OB 21. URI V PROSTORIH SRENJSKE HIŠE V BOLJUNCU ZA NASLEDNJA DRUŠTVA: p.d. «Fr. Prešeren» iz Boljunca, p.d. «V. Vodnik» iz Doline, p.d. «Slovenec» iz Boršta, p.d. «Slavec» iz Ricmanj, p.d. «Fran Venturini» od Do-mja, društvo iz Mačkolj in društvo «Kolarič» od Korošcev, š.d. «Breg», združenja staršev in druge krajevne organizacije. Včeraj- danes Danes, SOBOTA, 3. maja ALEKSANDER Sonce vzide ob 4.50 in zatone ob 19.13. — Dolžina dneva 14.23. — Luna vzide ob 1.02 in zatone ob 11.35. Jutri, NEDELJA, 4. maja FLORIJAN Vreme včeraj: Najvišja temperatura 20,1 stopinje, najnižja 13,8, ob 19. uri 18,6 stopinje, zračni tlak 1018,9 mb stanoviten, veter 6 km na uro jugovzhodnik, vlaga 51-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 14,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 1. in 2. maja 1975 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 23 oseb. UMRLI SO: 81-letni Vladimiro Gla-ser, 72-letni Oscar Lacci, 58-letni Alfredo Tedesco, 92-letna Anita Mirac-chì vd. Tamanini, 65-letni Aldo Ma-rignoni, 80-letna Berta Muller roj. Ballarin, 55-letna Lucia Sedmak por. Masetti, 75-letna Caterina Giupavez vd. Mauro, 52-letni Bruno Denitto, 61-letni Bruno Pribac, 62-Ietna Clara Devetta, 81-letna Maria Dudine por. De-grassi, 69-letna Carmela Vattovani por. Giacompol, 50-letni Mario Goli-nelli, 69-letna Enrichetta Del Casco por. Arban. 87-letna Giuseppina Bonetti, 57-letni Armido Miloš, 65-letni Sergio Ranzatto, 89-letna Elisa Car-boncich vd. Sablian, 75-letna Carla Moratto, 84-letni Giovanni Vivoda, 26-letni Mauro Aguzzi in 78-letna Rosina Grio por. Pellaschiar, DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Godina - Patuna, Campo S. Giacomo 1; Grigolon, Alla Minerva, Trg Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)) Rossetti - Emili, Ul Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro . Neri, Ul. Dante 7. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124). Bazovica (tel. 226-165). Opčine (tel. 211-001). Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596), Nabrežina (tel. 200-121), Sesljan (tel. 209-197), Zavije (tel. 213-137), Milje (tek 271-124). STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Prvo izredno gostovanje v Kulturnem domu v Trstu Makedonskega narodnega gledališča iz Skopja Ž. CINGO - B. STAVREV « ZID, VODA » Scena: Branko Rostovski Režija: Branko Stavrev V sredo, 7. maja, ob 20.30 IZAK BABELJ «SONČNI ZAHOD» Prevod: Simon Drakul Scena: Branko Kostovski Kostumi: Rada Petrova-Malkik Režija: Branko Stavrev V četrtek, 8. maja, ob 16. url SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU DARIO FO MARKOLFA Farsa s prologom (prvič v slovenščini) V nedeljo, 4. maja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Kino La Cappella Underground 19.00—21-30 «Granada mia». Režiser Roman Kar' men. Sovjetska zveza. Ariston 15.30 «Continente di ghiaccio»-Barvni dokumentarec. Grattacielo 16.00 «Il fidanzamen^cw' Barvni film. Igrata Landò Buzz30' ca in Martine Brochard. Prepoveda' no mladini pod 14. letom. Excelsior 15.30 «Prima pagina». Barvni zabavni film, v katerem igrata J&c Lemmon in Walter Matthau. Nazionale 16.00 «Bianchi cavalli d a gosto. Barvni film. Fenice 15.30 «Il poliziotto della dri gata criminale». Barvni film. v ka terem igra Jean Paul Beimondo. Eden 16.00 «Il sospetto di France5)?1 Maselli». Barvni film. Igra G. " ' Volontà. Ritz 15.00 «Fantozzi». Barvni filn) ^ režiral Luciano Salce, v njem Paolo Villaggio. Aurora 15.30 «Professione reporter» Barvni film. Igra M. Schneidei-zadnji film Maria Antonionija. Capito! 16.30 «A mezzanotte v‘a ronda del piacere». Barvni film Igrata Giancarlo Giannini in ca Vitti. . , Cristallo 16.00 «L’inferno di cr^ lo». Barvni film. Igrajo Ban* ^ man, Steve McQueen in Faye naway- ,,'Orient Impero 16.30 «L'assassinio sullu express». Barvni film. iSra Connery. è Filodrammatico 16.30 «Fare 1 arnof-irn, il mio vizio preferito». Barvni ^ Prepovedano mladini pod 13- e Moderno 15.30 «Zorro». Barvni ^ v katerem igrata Alain Deio Ottavia Piccolo. . .-...g» Ideale 16.00 «Contratto Barvni film. Igrata Michael in Antony Quinn. Vittorio Veneto 16.45 «Il dome Barvni film. Igra Landò Buzzanc^ Prepovedano mladini pod J * 7 ^je Abbazia 16.00 «Il viaggi«»-delo V. De Sica. Igrata S. ^ in R. Burton. Barvni film- t0». Astra 16.30 «La collera «el v.. Barvni film. Igra Terence ' 0 Radio 16.00 «Dopo l'urlo un ur 8 di violenza». Barvni film- . , sU. Mignon 16.00-22.00 «Jesus enn» perstar». Barvni film. Mladinski oder PD ^a^or čine priredi DANES, 3. ^ ob 20.30 v prosvetnem donV-a Trebčah in JUTRI, • ■ ob 17. v Marijinem domu Sv. Ivanu komedijo «LAŽI ZDRAVNIKA» Režija Marko Sosič. Pogreb Ade vd. Kuret bc danes. 3. maja. l7'F! Z ZADNJE SEJE POKRAJINSKEGA SVETA Polemično vzdušje ob imenovanju predstavnika pokrajine v SACP Zavrnjena resolucija o avtonomiji slovenskega šolstva Zadnja seja tržaškega pokrajinskega sveta v dosedanji petletni poslovni dobi se je zaključila z demonstracijo skupine članov enotnega sindikata stanovanjskih upravičencev SUNIA. Seja je trajala od 19. ure v torek do 1.30 v sredo. Med drugimi točkami dnevnega reda je bila tudi izvolitev predstavnika stanovanjskih upravičencev v upravni svet zavoda za ljudske hiše (IACP). Po vseh pravilih sodeč bi moral biti izvoljen predstavnik SUNIA. Zgodilo pa se je, da je bil izvoljen neki demokristjan kot zastopnik neke nedavno in za to priložnost namenoma ustanovljeno de-mokristjansko organizacijo stano- vanjskih upravičencev. Za predstavnika SUNIA so glasovali svetovalci KPI, PSI in PLI; za demokristjana pa svetovalci KD, PSDI in PRI. Misovcev ni bilo v dvorani. Ta izvolitev bi lahko šla mimo brez hrupa, če bi ne demokristjani namenoma zavlačevali izvolitev pozno v noč, v upanju, da bo številno občinstvo zapustilo dvorano. Zato so tudi začeli z obstrukcijo z dolgimi govori o vprašanjih, ki so bila poprej na vrsti, To je toliko bolj razburilo navzoče pristaše sindikata SUNIA, da so ob zaključku seje hrupno protestirali proti demokristjanom, socialdemokratom in republikancem. Kričanje in žvižganje «uiiiiiiiiimiiiimimiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitinifuiiiiiiiiiiitiiiiiuiuiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiilUiiiiiiiiiiiiiii OBČNI ZBOR ZADRUGE NAŠ KRAS NARAŠČA ZANIMANJE ZA KRAŠKO HIŠO Tudi letos «Kraška ohcet» - Danes se v Kraški galeriji odpre razstava Jakijevih del V sredo zvečer je bil v Furlanovi restavraciji na Repentabru redni občni zbor zadruge «Naš Kras». Navzoči člani so se v začetku spomnili članov, ki so umrli v pretekli poslovni dobi, nakar je predsednik Egon Kraus podal 'jedrnato poročilo o delovanju zadruge. Med drugim je ugotovil, da je zadruga tudi lani, po enoletnem presledku, organizirala «Kraško ohcet», ki je dobro uspela, čeprav je zaradi pomanjkanja denarnih sredstev moral odpasti ostali program v okviru kraš-kega tedna. Kulturni program je bil v celoti izpolnjen. Kraška hiša je ves čas redno delovala, t.j. bila je odprta obiskoval-cem. število obiskovalcev narašča. in krajevnih oblasti, med njimi predsednik deželnega sveta A. Pit-toni, župan Spaccini, «konzuli dela» iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona in vladni komisar dr. Di Lorenzo, je prisotne najprej pozdravil predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi. Sledil je kratek poseg predstavnika Zveze vitezov dela iz tržaške pokrajine C. Wagnerja, nakar je odlikovance pozdravil predsednik deželnega združenja mojstrov dela R. Crisman. Zadnji j3 pozdravil odlikovance in prisotne deželni odbornik za delo Dal Mas. V vseh govorih je izzvenela, poleg priznanja za dolgoletno privrženost delu, ki je pri nekaterih odlikovancih dosegla celo 45-50 let, skrb za Zlasti je razveseljivo dejstvo, da je j sedanji gospodarski trenutek. Hkra- hišo obiskalo več skupin šolskih o- ; ' - ■ ----- trek, tudi iz italijanskih šol. Bilo j® tudi več organiziranih ekskurzij iz Slovenije. Iz knjige obiskovalcev j® razvidno, da so hišo obiskali tudi številni turisti iz tujine: Nemci, Amerikanci, Angleži, Belgijci in drugi. Predsednik je poudaril, da se zlasti tuji obiskovalci zanimajo za podroben opis hiše in značilnosti Krasa. Zato bo morala zadruga poskrbeti za izdajo primerne brošure in razglednic s kraškimi nošami. -ludi letos je v programu Kraška ohcet in vrsta slikarskih razstav in drugih prireditev. Na žalost, bodo zaradi pomanjkanja denarnih sredstev morale tudi letos izostati razne manifestacije v okviru kraškega tedna, ker ni upati na podporo o-blasti. Po uspeli razstavi umetniških del slikarja Demetrija Geja, ki se je zaključila včeraj, se bo danes za-cela v Kraški galeriji razstava del svetovno znanega slikSrja Jožeta Horvata - Jakija ob navzočnosti slikarja. V razpravo, ki je sledila poroči-i°m predsednika, blagajnika in nadzornega odbora, je poseglo več čla-nov. Med drugim so poudarili, da spada v okvir delovanja zadruge zanimanje za razne probleme ^rasa. S tem v zvezi je bila zla-j., živahna razprava v zvezi z gra-uitvijo avtomobilskega postajali-sca prj Fernetičih. Diskutanti so u-Sotovili, da bo po sedanjem načrtu Popolnoma spremenjena ekološka in Narodnostna podoba repentabrske beine. Soglasno je bila imenovana .Hclanska komisija, ki bo preučila n Predlagala odboru korake, ki so tem v zvezi potrebni. Na koncu so navzoči čestitali Predsedniku Egonu Krausu za njegovo imenovanje v deželno komisi-" za kraške hiše, o čemer je tisk vbl čas poročal. n••l ?bčnem zboru so se člani in Jihovi ožji sorodniki udeležili skup-® večerje ob prijetnem družabnem «zpoloženju. ti s tem so nekateri govorniki izkoristili prisotnost pristojnega ministra, da so prek njega povabili osrednjo vlado, naj bi poskrbela za skladnejši razvoj raziskovalnih dejavnosti v državi in na našem področju. Minister Pedini je v svojem posegu pred podelitvijo odličij naglasil pomen vsakoletnega praznika dela, v okviru katerega se tudi v glavnem mestu naše dežele podeljujejo tradicionalna priznanja za zasluge na delovnih mestih. V tej zvezi je naglasil tudi težo zgleda, ki ga pokolenje odlikovancev daje mlajšim rodovom. Tem je treba stati ob strani tudi z ustreznimi znanstvenimi in tehnološkimi inštrumenti — je še dejal minister — zaradi česar bo treba v Furlaniji-Julijski krajini poskrbeti za uresničitev raziskovalnega središča, o katerem se razpravlja že dalj časa in ki naj bi okreoilo že uveljavljene raziskovalne strukture tukajšnje skupnosti. V četrtek je bila podobna slovesnost tudi na tržaški občini, kjer so ob 9.30 v dvorani občinskega sveta izročili zlato reprodukcijo mestnega pečata iz trinajstega stoletja 46 bivšim nameščencem občinske uprave, ki so bili po _?5 letih rednega dela upokojeni v času od 1. maja 1974 do 30. aprila letos. PROSLAVA OSVOBODITVE V ŠTANDREZU 30 let po osvoboditvi imamo pravico zahtevati globalno zakonsko zaščito Na manifestaciji, ki so jo pripravili društvi «Oton Župančič» in «Juventina» ter nekdanji partizani, sta spregovorila Vilma Brajnik in Jožef Češčut - Dviganje mlaja se je nadaljevalo tudi na ulici pred sedežem pokrajinske uprave, dokler se pokrajinski predsednik ni odpeljal domov. Seja se je začela z odobritvijo sklepov o ustanovitvi v Barkovljah in Miljah dveh centrov za zdravljenje umobolnih po vzorcu centra, ki že deluje v nabrežinski občini. Nato so bili na vrsti trije sklepi, ki se nanašajo na uveljavitev vsedržavne pogodbe in deželne dopolnilne pogodbe za uslužbence javnih ustanov. Pokrajinski odbor je sestavil sporazumno s sindikati osnutek sporazuma, ki upošteva tako vsedržavni kot deželni dogovor, in se prilagaja, tako je poudaril predsednik Zanetti, potrebam osebja pokrajinske uprave in finančnim možnostim pokrajine. Z odobritvijo sporazuma, ki ga je pokrajinski svet odobril z večino glasov, je bilo v glavnem rešeno eno najvažnejših vprašanj preureditve u-pravnega ustroja in staleža osebja pokrajinske uprave. Zato je pokrajinski svet pooblastil odbor, da poskrbi sporazumno s sindikati tudi za ustrezne spremembe pravilnika o osebju. S tem je bil izčrpan dnevni red, ki se je nanašal na upravne sklepe. Predsednik je predlagal, naj bi nadaljevali z obravnavo resolucij in šele nato z imenovanjem pokra- Prosvetno društvo «Oton Župančič», športno društvo «Juventina» in bivši partizani so' priredili na predvečer 1. maja na trgu v Štan-drežu lepo proslavo 30-letnice osvoboditve, na kateri sta spregovorila občinska svetovalca v Gorici Vilma Brajnik in župan iz Sovodenj Jožef češčut. Napovedovalec Miloš Tabaj je uvodoma pozdravil vse navzoče ter predal besedo svetovalki iz štandreža Vilmi Brajnik, ki je v svojem govoru poudarila potrebo po budnosti demokratičnih in delavskih množic, da ne bi fašizem, ki s svojo politiko nasilja, atentatov in umorov hoče zanetiti civilno vojno, spet zasužnil delavski razred. Ko je govorila o uspešnosti boja narodov za lastno svobodo, je zlasti poudarila zadovoljstvo vseh naprednih in demokratičnih sil v svetu zaradi zmage vietnamskega ljudstva nad ameriškim imperializmom, s katero je bila dosežena pomembna etapa v boju narodov za svojo neodvisnost. Župan iz Sovodenj Jožef češčut se je najprej zahvalil za čestitke, ki mu jih je Miloš Tabaj izrekel za prejeto priznanje Osvobodilne fronte, pridružil se je veselju, ki ga v temu trenutku deli z vietnamskim ljudstvom vse svobodoljubno ljudstvo na svetu, potem pa je dejal, da je v podobnih razmerah jinskih predstavnikov v upravne sve- j kot vietnamski narod tudi _ slo-te raznih ustanov. Komunisti pa so ! venskih narod — za ceno tolikih žrtev zahtevali najprej imenovanja, da ne in gorja — izbojeval svojo narod- V okviru praznovanj 1. maja Minister Pedini izročil odličja za dolgoletno Privrženost delu ni^ Slavni dvorani trgovinske zbor-,.. i® Je minister za znanstveno ra-, kovanje Pedini v četrtek dopol-Pod n *menu predsednika republike -- ^ zaslužnim delavcem in JurTencem *z dežele' Furlanije-aujske krajine «zvezdo za zaslu-„ na delu». Slovesnost je priredil delrfra • v^adni komisariat v so-nkr V^u s perifernimi uradi mi-dn, ■ V-a za delo. Odličja so med in v™'?preied D- Noria, F. Fiocchi q V' Zorzi iz goriške pokrajine in pJ '-'escutti, P. de Priviteilo, G. A p Vt- Poli’ c- Secoli, G. Sori in •v erto vese iz tržaške pokrajine, ležiu aiovesnosti, ki so se je ude-u številni predstavniki deželnih no in socialno svobodo, ki jo hoče nadalje razvijati v smeri samoupravnega socializma. Govornik je nadalje dejal, da je sramota, ker moramo danes, trideset let po zmagi nad fašizmom, ki nas je stala toliko žrtev Slovenci v Italiji še vedno zahtevati svoje najosnovnejše pravice. Po tridesetih letih imamo pravico zahtevati globalno zakonsko zaščito. Kdor nam tega na prizna in zagovarja postopno dajanje pravic, tisti vztraja na rezultatih fašizma ter hoče našo narodno smrt. Naš narodni razvoj in obstoj — je nadaljeval župan češčut — pa je v veliki meri odvisen tudi od naše pripravljenosti, da ljubimo in gojimo svoj jezik, da ga vepeljamo že otrokom, s tem da jih vpisujemo v slovenske vrtce in šole, da se udejstvujemo v naših prosvetnih društvih in da vsepovsod skrbimo za čisto, zares slovensko govorico, ker je lepa govorica odraz narodnega in tudi človeškega ponosa. Jožef češčut je nadalje rekel, da je odprta meja kot rezultat skupnega protifašističnega boja narodov na tem koščku Evrope, velikega pomena tudi za razvijanje bratskih stikov med našo narodnostno skupnostjo in matičnim narodom, saj predstavljajo ti stiki vir moči za našo narodno ohranitev. V nadaljevanju programa so domača dekleta in fantje recitirali pesmi posvečene našemu boju za svobodo, domači pevski zbor pod vodstvom Aleša Robana pa je zapel nekaj borbenih pesmi. Večer so sklenili vaški fantje s postavitvijo mlaja na trgu, na katerem plapola velika rdeča zastava, na vrhu mlaja pa je napis «Živel 1. maj». Dviganju mlaja so prisostvovali številni domačini. Za odpravo šolskih patronatov Šolsko zadružno gibanje se zavzema za odpravo šolskih patronatov. Obstoj teh patronatov je v nasprotju z novimi šolskimi sveti. Ti bodo namreč razpolagali z denarjem za upravljanje šole in tega bodo u-pravljali demokratično izvoljeni lju-1 dje. šolski patronati prav tako razpolagajo z denarjem in bo zato razpolaganje s tem lahko v. nasprotju s potrebami šole in z demokratičnim upravljanjem. Sporočilo uredništva V štandrežu so 1. maja na domačem pokopališču odkrili nagrobni kamen pisatelju dr. Andreju Budalu. Zaradi pomanjkanja prostora bomo podrobnejše poročilo objavili jutri. Prav tako bomo jutri objavili poročilo o poteku množične mladinske akcije, o štafetnem teku 30-letnice osvoboditve, ki je bil 1. maja po vseh slovenskih krajih na Goriškem. ZAKLJUČENO DELO IZVOLJENIH SVETOV Pokrajinski svet v Gorici je zaključil mandatno dobo Po 19 letih aktivne prisotnosti zapušča predsednik dr. Chientaroli pokrajinsko upravo Tudi zadnja pokrajinska seja, ki je bila 30. aprila in se je zaključila malo pred polnočjo, je bila v znaku polemik, ki so bile sicer bolj u-mirjene kot običajno. Glavna točka na tej seji je bila razprava in odobritev novega organika za pokrajinsko osebje. Odbornik za osebje Cor-batto je povedal, da so uvedli nove točke, ’-i jih predvidevajo vsedržavni sporazumi in da so imeli s tem v zvezi dolga pogajanja s sindikati, kajti novi organik prinaša bistvene novosti. V debati, ki je sledila, je komunistični svetovalec Poletto dejal, da so v novi pogodbi pozitivne točke, vendarle ni o njih moč razpravljati, ker so zanje pokrajinski svetovalci izvedeli le eno uro pred sejo. V PRIREDBI PROSVETNEGA DRUŠTVA «BRIŠKI GRIČ» V števerjanskem «Dvoru» se je 1. maja zbralo na praznovanje več tisoč ljudi Na prvomajski manifestaciji na Trgu svobode so govorili Rožič, Komel, Remškar in Poletto ■ Velik uspeh folklorne skupine «Tine Rožanc» ■ Odprta razstava briških vin bo navzoče občinstvo, ki ga je zani malo imenovanje predstavnikov v upravni svet IACP, čakalo do zaključka seje pozno ponoči. Pri glasovanju je obveljal predsednikov predlog, ki je dobil večino glasov leve sredine. Nato je prvi prečital in obrazložil resolucijo komunistične skupine o šolskih delegiranih odlokih svetovalec Iskra. Resolucija je vsebovala zahtevo po avtonomnem odločanju slovenskega prebivalstva o svojem slovenskem šolstvu, kar je bilo že priznano Francozom v Dolini Aosta ter Nemcem in Ladincem v Gornjem Poadižju. Zato je resolucija obvezovala pokrajinsko upravo, da posreduje pri vladi in parlamentu za uresničitev te zahteve slovenskega prebivalstva. Za to resolucijo so glasovali svetovalci KPI, proti so glasovali svetovalci KD, PSDI in PRI, liberalci in misovci so se vzdržali glasovanja. Zatem je obrazložil obširno resolucijo strank leve sredine načelnik demokristjanske skupine, Celli. Resolucija se najprej sklicuje na politično in gospodarsko krizo v Italiji in v tej zvezi našteva številne pomanjkljivosti in težave, ki jih imajo krajevne uprave pri svojem delovanju. še posebno omenja finančno krizo krajevnih uprav zaradi denarne stiske in se zavzema za uresničitev neodvisnosti krajevnih uprav. Ob zaključku poudarja, da se je treba odločno zavzeti za avtonomijo krajevnih oblasti v duhu .ustave In obnovitve demokratične države. Po dolgi razpravi, ki se je zavlekla pozno v noč, so za resolucijo leve sredine glasovali svetovalci KD, PSI, PSDI, PRI in PLI, proti pa šo glasovali svetovalci KPI in MSI. Tudi letošnja prvomajska prireditev v Števerjanu je lepo uspela, kot v prejšnjih letih. Letos je k uspehu prireditve pripomogla priznana folklorna skupina «Tine Rožanc» iz Ljubljane, ki je več kot uro in pol s svojimi plesi in pesmimi navduševala številno občinstvo, ki je napolnilo zabaviščni prostor , v Dvoru. Ljubljanski folkloristi so nam prikazali plese iz najrazličnejših slovenskih pokrajin in po vsakem izvajanju želi aplavze. Folklorni plesi so zvrst, ki priteguje v zadnjem času zanimanje naše publike in se sedaj goji tudi pri nas. Jutri popoldne bo folklora v števerjanu spet na programu. Nastopile bodo mlade folklo-ristke goriške skupine «Dom». Za zabavo v Dvoru je skrbel tudi Tržaški narodni ansambel. Zvečer pa je bilo na zabavišču zelo veliko Prihod športnikov v Števerjanu ljudi od vsepovsod. Na Trgu Svobode je bila, ob prihodu štafete, ki je obiskala vse slovenske kraje na Goriškem, prvomajska proslava. Na trg so prišli mladinci s štafetno palico, s slovenskimi, italijanskimi in rdečimi zastavami. Zadnja nosilka štafete je prebrala mladinsko zaprisego, nato je o pomenu štafete spregovoril Igor Komel. Dejal je, da se današnja mladina zaveda žrtev, ki so jih dali naši borci v narodnoosvobodilni borbi in da se mora zato zavzemati za demokratizacijo javnega življenja v državi ter odločno obsoja poizkuse obnavljanja fašizma. V imenu prirediteljev je vse navzoče pozdravil podpredsednik SPZ Saverij Rožič. Zastopniki SKGZ so položili venec pred spomenik domačim padlim. ' _ DELO DEŽELNEGA SVETA Sprejeta dva zakona za deželno osebje Deželni svet je na zadnji seji sprejel dva zakona, ki se nanašata na pravno in gospodarsko ureditev deželnega osebja in na upokojitev prOetnih nameščencev. Prvi zakon, ki ga je skupščini orisal poročevalec Ginaldi, urejuje na novo status deželnega osebja, u-vaja vrsto novosti kar zadeva napredovanja, in vključuje v notranjo deželno zakonodajo najznačilnejše norme delavskega statuta. Po razpravi, ki je trajala ves dan (novi zaton šteje namreč nad 130 členov) je bila norma sprejeta soglasno. V razpravo je posegel tudi odbornik za finance Coloni. Zakon, ki urejuje vprašanje starejših nameščencev v službi pri deželni upravi, je bil svoj čas že sprejet v skupščini, osrednje oblasti pa so ga zavrnile, češ da je v tej materiji pristojna izključno država (zakon uvaja namreč nekatere norme, ki so zelo podobne normam iz znanega državnega zakona štev. 336 o predčasni upokojitvi nekaterih kategorij nameščencev). Po predhodni ponovni razpravi v okviru prve komisije, je deželna skupščina pregledala popravljeno besedilo in potrdila normo z večino glasov. V razpravo so posegli svetovalec Trauner (PLI), poročevalec Ginaldi in odbornik za finance Coloni. Pri končnem glasovanju so se predstavniki PLI in KPI vzdržali. PROSLAVE OBLETNICE OSVOBODITVE M GORIŠKEM KRASU Na Poljanah in v Doberdobu so odkrili spominska obeležja žrtvam naeifašizma Spregovorili so dr. Marjo Lavrenčič, Kare! Černič in Andrej Jarc V Doberdobu so 1. maja svečano proslavili 30-letnico zmage nad naci-fašizmom. Proslavo je pripravil e-notni odbor, v katerem so sodelovala domača društva in občinska u-prava. Tako pomembno obletnico so v občini Doberdob počastili s celo vrsto pobud, da bi občani čimbolj globoko dojeli pomen obletnice in da bi se utrdili, v svojem boju za narodnostne in za družbene pravice. Svečanosti je začel župan Andrej Hranilnica in posojilnica iVA OPČINAH i. Poročilo upravnega in nadzorne- vabi člane na ga odbora, razprava in odobritev obračuna za poslovno leto Redni letni 1974 ter razdelitev čistega do- občni zbor 2. Izvolitev novih odbornikov in ki bo v drugem sklicanju J“tn' 4- maja 1975, 3, nadzornikov. Določitev višine posrednih in ne- posrednih kreditov posameznim 10. urj obvezanceni, aktivnih in pasivnih ^ Finžgarjevem domu obrestnih mer ter doplačila na V® uPčinah, Narodna 89 članski delež novovpisanih čla- (zraven Hranilnice) nov. bdečim dnevnim redom: 4. Slučajnosti. Ob odkritju spominske plošče v Doberdobu Jarc ob 9. uri s podelitvijo knjig s partizansko in osvobodilno vsebino študentom iz Doberdoba. Ob tej priložnosti je dijakom, ki so se zbrali v občinski knjižnici, župan dejal, naj berejo te knjige, da bodo vedeli, koliko žrtev je bilo potrebnih, da je slovenski narod dočakal svojo narodno in socialno svobodo in da smo tudi mi dobili en del demokratičnih pravic. Ob veliki udeležbi občanov so nato odkrili štiri spominska obeležja, posvečena žrtvam fašističnega nasilja. Na Poljanah so odkrili obeležje štirim ustreljenim talcem. Prisoten je bil tudi Josip Pahor Matija, ki je bil določen za petega talca, pa je tik pred ustrelitvijo zbežal. Dogodek je opisal dr. Marjo Lavrenčič, nastopil je tudi pevski zbor Dol - Poljane pod vodstvom Pavline Komel. Na hiši Ivana Jelena v Doberdobu so odkrili obeležje sedmim domačinom, ki so jih Nemci ubili z miniranjem Jelenove hiše. Ta dogodek, na katerega v vasi spomin še ni obledel, tako globoko je presunil vse vaščane, je opisal predsednik e-notnega odbora Karel Černič. Potem so odkrili še tri obeležja, in sicer v Jezerski ulici, v vasi in za cerkvijo. Pri vseh odkritjih je sodelovalo domala vse prebivalstvo iz Doberdoba, godba na pihala pa je igrala žalostinke. Osrednja prireditev je bila pred spomenikom padlim partizanom na trgu v Doberdobu, kjer je delegacija Slovenske kulturno-gospodarske zveze položila venec. Prisotna sta bila tudi predsednik izvršnega sveta skupščine občine Nova Gorica dr. Vinko Mozetič ter predstavnik generalnega konzulata v Trstu Miha Kosor. Med slovesnostjo so ob spomeniku v Doberdobu, kakor tudi ob spominskih obeležjih stali na častni straži goriški taborniki RMV. Župan Andrej Jarc je v svojem govoru dejal, da je Doberdobcem prinesla prav na dan prvega maja osvoboditev Gradnikova brigada, ki je delovala v sestavu devetega korpusa. Kolikšna radost je obšla vaščane, ko so gradnikovci osvobodili vas, in kalikšna žalost tiste, ki so v tem boju izgubili svoje drage. Jarc je dejal, da z zmago nad nacifašiz-mom nismo dosegli tistega, za kar smo se borili in padali. Rekel je, da se naš boj proti zaostalosti in nazadnjaštvu nadaljuje prav tako pa se nadaljuje boj proti fašizmu, ki hoče zaustaviti napredovanje italijanskih delovnih množic. Naglasil je potrebo po vzgajanju mladih generacij v duhu NOB, zlasti v šoli, ter se je pridružil veselju, ki danes, ob zmagi Vietnama nad osvajalnim imperializmom, preveva vse svobodoljubne narode sveta. «Zmagoslavje, ki je zajelo tudi naše ljudi, nam daje moč, da premagujemo težave, ki nam jih postavljajo oblasti in drugi odgovorni dejavniki, ko nas delijo v tri skupine Slovencev v Italiji, na tržaške, goriške in videmske Slovence, in nam dajejo tudi različne stopnje pravic, ali celo nepravic, kot velja to za beneške Slovence.» Ko je govoril o podpori, ki jo našemu boju dajejo italijanske demokratične sile, ki razumejo naš položaj, je župan Jarc zaključil, da ob današnji 30-letnici osvoboditve dejansko praznujemo 30-letnico boja za pravice naše narodnostne skupnosti in za pravice vseh italijanskih delovnih ljudi. Sledil je nastop otrok slovenske in italijanske osnovne šole v Doberdobu in pevskega zbora «Jezero» ter domačega pihalnega orkestra pod vodstvpm prof. Silvana Križman-čiča. Avtoprevozništvo v naši deželi Vzporedno z letošnjim blagovnim sejmom ESPOMEGO so v Gorici razne druge prireditve, ki dajejo še večji poudarek tej manifestaciji, ki je vključena v mednarodni sejemski koledar. Na praznik 1. maja se je v parku v Dolini Korna zbralo okoli tisoč mladih umetnikov, učencev osnovnih šol v Gorici, ki so sodelovali na slikarnem ex tempore. Večja in važnejša manifestacija je bila včeraj zjutraj v palači Attems, goriška trgovinska zbornica je namreč pripravila shod o avto-prevozništvu v naši deželi. Včerajšnji shod, na katerem so bili prisotni predstavniki tukajšnjih oblasti, predstavniki drugih dežel ter predstavniki deželne avtoprevozniške kategorije, je poudaril važno funkcijo mesta pri'okrepitvi blagovnega prometa. Uvodno poročilo je imel deželni odbornik ža prevozništvo Cocian-ni, ki je poudaril prizadevanja dežele, za uveljavitev gospodarstva na tem področju in s tem neposredno trgovine z drugimi deželami. Dr. Johannes Van Rij, član izvršnega sveta avtoprevozništva v EGS, je govoril o potrebi večjih gospodarskih stikov med deželami te skupnosti. O Gorici; kot mestu z resničnimi perspektivami za večjo blagovno izmenjavo z vzhodnimi deželami, še posebno pa z Jugoslavijo, je spregovoril član ANITA dr. Gaudenzio Marrocchi. Giordano Rizzato, predstavnik deželnih avtoprevoznikov, pa se je dotaknil vprašanja deželnega avtoprevozništva z vzhodnimi državami. Konec sindikalnega boja v tovarni SIMO Sindikalni boj delavcev tržiške tovarne SIMO se je končno zaključil. Včeraj popoldne je namreč vodstvo obrata, ob posredovanju gori-škega prefekta, sprejelo zahteve delavcev. Na včerajšnji skupščini delavcev so sklenili, da bodo že danes začeli z normalnim delom. Nato sta govorila Tine Remškar in Silvino Poletto. Bivši partizanski komandant Tine Remškar se je v svojem govoru spomnil junaških dni partizanske borbe, ko so se slovenski in italijanski ljudje v naših krajih skupno borili proti fašistom vseh vrst in končno v maju 1945 osvobodili našo deželo. Remškar se je v svojem govoru dotaknil današnjega položaja v svetu in naglasil, da daje neuvrščena politika Jugoslavije svoje sadove. Mali narodi se uspešno zoperstavljajo velikim silam in zahtevajo dejansko svobodo in enakopravnost. Govornik je čestital vietnamskemu ljudstvu, ki slavi svojo dokončno osvoboditev prav v teh dneh, trideset let potem ko smo svobodo dosegli pri nas. Borba Viet namcev in Kambodžanov za svojo svobodo dokazuje še enkrat, je dejal Remškar, da imajo mali narodi možnost doseči svobodo, čeprav i-majo za nasprotnika večjega in moderno oboroženega nasprotnika, ki pa nima nikakih idealov. O skupni borbi slovenskih partiza nov in italijanskih garibaldincev je nato govoril v italijanščini Silvio Poletto. Poudaril je tesno sodelovanje do katerega je prišlo v naših krajih v letih borbe in tudi sodelovanje, ki se je nadaljevalo in ki se nadaljuje danes, ko se Slovenci in Italijani skupno borimo za uresni čenje ustave in demokratičnih načel v državi. Obsodil je fašistično rovarjenje in zahteval uresničenje zahtev slovenske narodnostne skupnosti. Števerjanska proslava 1. maja se je pričela v četrtek zvečer z od prtjem tradicionalne razstave briških vin. Razstavo je odprl predsednik odbora vinogradnikov Avgust Štekar, nato je o pomenu te razstave govoril tajnik Kmečke zveze dr. Mirko Primožič. Poudaril je od ločilno vlogo, ki jo imajo take razstave v akciji za pospeševanje do brega pridelka. V svojem govoru se je dr. Primožič dotaknil tudi vprašanja zadružne vinske kleti v Kr-minu, ki ni izpolnila vsa pričakovanja briških kmetov. Za njim je govoril še enolog konzorcija za zaščito tipičnih briških vin, nato pa je v kulturnem delu zapel nov goriški mešani zbor, ki je imel tokrat svoj nastopni krst. Prireditve v Števerjanu se nadaljujejo danes zvečer, jutri bo ves dan posvečen mladinskim prireditvam. Obstajajo tudi številna nesoglasja in precej razširjeno nezadovoljstvo. Podobne teze je razvil socialist Wal-tritsch. Povedal je, da je šele prejšnji dan ožji odbor sprejel dokončni sklep, da je med osebjem veliko negodovanja in da ni osebje sploh odobrilo novega pravilnika. Zato bi bilo bolje, da bi o stvari bolj poglobljeno razpravljal prihodnji pokrajinski svet. Tako komunisti kot socialisti so se zato glasovanja vzdržali, za predlog pa so glasovali svetovalci KD, PSDI, PLI in MSI. Predsednik je nato, zaradi odsotnosti odbornika za šolstvo, predlagal porazdelitev 16 milijonov podpore raznim šolskim ustanovam in menzam. Dijaški dom je dobil 800.000 lir, Sirotišče 600.000, Alojzijevišče 400.000, slovenska trgovska šola pol milijona, šola «Trinko» pa en milijon lir. Precej obširna in polemična je bila debata pred izvolitvijo zastopnikov pokrajine v upravni svet tržiške pristaniške ustanove. Komunisti so temu oporekali, večina pa je kompaktno zahtevala glasovanje. Izvoljena sta bila dva demokristjana, en socialdemokrat in en komunist. Po obširni razpravi je predsednik dr. Bruno Chientaroli zaključil petletno mandatno dobo sveta, ki je bil izvoljen leta 1970. Dejal je, da je bila ta doba med najbolj burnimi, da je v razpravah v pokrajinskem svetu vedno zmagala zdrava razsodnost kljub različnim stališčem, do katerih je prihajalo. Dr. Chientaroli je tudi dejal, da zapušča po dolgih letih aktivno politično delovanje in se je vsem svetovalcem ter drugim sodelavcem zahvalil za sodelovanje. Dr. Bruno Chientaroli je zastopal v pokrajinskem svetu krščanskode-mokratsko stranko, čeprav ni bil nikdar v njej vpisan. Takoj po drugi svetovni vojni je bil član stranke «Partito d'azione», nato se je posvetil upravljanju. Po poklicu je administrativni ravnatelj mestnega podjetja, bil je v upravnem svetu goriške bolnišnice. Leta 1956 je bil izvoljen v pokrajinski svet in takoj postal odbornik, leta 1961 pa je bi! izvoljen za predsednika. Svojo funkcijo je vršil tri mandatne dobe. Izleti Slovensko planinsko društvo Gorica obvešča, da imajo na razpolago še nekaj prostih mest v drugem avtobusu za obisk Rižarne, Bazovice in Lipice. Kdor se hoče vpisati, naj to stori čimprej na sedežu SPD, Ulica Malta 2, tel 2495. Kino Gorica VERDI 16.36-22.00 «L'inferno di cristallo». S. McQueen in P. Newman. Barvni film. CORSO 17.15-22.00 «Piedone a Hong Kong». B. Spencer. Barvni film. MODERNISSIMO 17.00—22.00 «Andrò come un cavallo pazzo». Barvni • film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.00-21.30 «... Altrimenti vi ammucchiamo». V. Berger. Barvni film. VITTORIA 17.00—22.00 «Maliziosamente», D. Vigo in N. Vemier. Barv ni film Prepovedano mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.00-22.00 «Assassinio suh'Orient express». R. Widmark ir. I. Bergman. Barvni film. PRINCIPE 17.30- 22.00 «Stavinsky i' grande truffatore». Barvni film. Jean Paul Beimondo. Nova Gorica SOČA «Jezdec brez milosti», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. SVOBODA «Pobegnil sem s hudiče vega otoka», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Policija obtožuje», italijanski barvni film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI V Gorici je oanes ves dan in pa noči dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija, tel. 2443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU V Tržiču je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna Sant'Antonio, U-lica Romana, tel. 40497. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Andrea Piras, Elia Melis. Mariangela Pischedda, Stefano Napolitano, Kristine De Marco, Francesco Riosa, Matteo La Civita, Emanuele Mian, Alessandra Casalmo. SMRTI: 79-letna upokojenka Anna De Polli vd. Lužnik, 90-letni upokojenec Ermacora Lutman, 81-letni upokojenec Demetrio Farese. PROSVETNO DRUŠTVO «BRIŠKI GRIČ» V ŠTEVERJANU vabi JUTRI, 4. maja, na dvorišče gostilne « DVOR » na tradicionalni MLADINSKI DAN SPORED ; 8.30: 13.00: 14.00: 16.00: Zbirališče ter vpiso vanje za športna tekmovanja. Skupno partizansko kosilo. Mladinski slikarski ex tempore. Kulturni spored. Nastopili bodo mladinska folklorna skupina «Dom», pevski zbor Slovenskega dijaškega doma, goriški plesalci na kotalkah, telovadci osnovne šole iz Nòve Gorice ter 100-članski mladinski pevski zbor iz Bobrovega. Zvečer nagrajevanje ter prosta zabava s sovodenj-skim ansamblom «The Lovers». PRIMORSKI DNEVNIK 4 3. maja 1975 Z nedeljskega odkritja spomenika NOB v Križu Bivši partizani in narodne noše na straži pred spomenikom Matere in očetje v narodnoosvobodilnem boju padlih Križanov Moški zbor PD «Vesna» pod vodstvom F. Žerjala poje pred spomenikom Množica posluša izvajanje Tržaškega partizanskega pevskega zbora LATINSKA AMERIKA V BOJU PROTI NEOKOLONIALIZMU «Predsoba» ZDA prerašča okvire hiadne vojne Velik odstotek prebivalstva še živi v skoraj suženjskih razmerah ■ Pritisk kapitala ZDA v tesni povezavi s konservativnimi silami posameznih držav BUENOS AIRES — april. — Več stoletij je bila Latinska Amerika na «robu sveta». V ' skladu z \va-shingtonskim geslom «Amerika A-merikancem» je ta celina postala osamljena, ločena od ostalega sveta z atlantskim in Tihim oceanom ter tesno povezana s severnim velikanom ZDA. V teh mrežah se je Latinska Amerika prebijala naprej v večernem siromaštvu. Podatki dokazujejo, da tujci posedujejo v Južni Ameriki: 1. 90 odst tehnološkega znanja; 2. 80 odst bančne moči; 3. 70 odst. bagastva surovin; 4. 60 odst. industrijske moči. To so stopnice, ki peljejo južne Amerikance v revščino. Moč in oblast tujcev, posebno severnih Američanov, jim je pustila nei-brizen pečat v vsakdanji stvarnost!. Zato so izrazi nezadovoljstva in upora napisani po zidovih poslopij v Bogoti, Buenos Airesu, La Pazu in Santiagu, ali Caracasu. «Del z lakoto» — piše v Bogoti, «Prihaja ljudska revolucionarna vojska» — je napisano v Buenos Airesu, ali pa «Smrt diktaturi in fašizmu» v Santiagu. Lehkó rečemo, da je nacionalna prebuditev zavzela v resnici vse to nemirno pordočje. Pa saj se drugače ne bi moglo zgoditi, saj je ni dežele na svetu, kjer bi člo veško trpljenje bilo večje kot tu. Na latinski celini Amerike je ne pismenega 65 odst. prebivalstva. Na raznih boleha okoli 60. odst. LJUBLJANA — Najvažnejša jugoslovanska turistična agencija Kompas nenehno razvija svojo dejavnost na področju turističnih storitev. V zadnjih časih je uvedla tudi «turistični paket golf» v sodelovanju z iniciativnim sindikatom na Bledu. Gre za novo pobudo, ki je povezana z igriščem za golf na Bledu in ki je oddaljeno od tega kraja samo dva kilometra. Z avtomobilom se lahko pride tja iz Kranjske gore, ali pa od italijanske o-ziroma avstrijske meje v dobri pol uri. Letališče Brnik je tudi zelo blizu. Golf je zelo priljubljen v številnih evropskih deželah ter danes predstavlja eno od največjih športnih atrakcij. Danes obstaja v Evropi okoli 450 igrišč za golf. Posamezne države jih premorejo v naslednjem številu; Avstrija 16, Belgija 11, Češkoslovaška 2, Danska 13, Finska 3, Francija 62, ZRN 66, Anglija 68, Grčija 3, Italija 45, Luksemburg 1, Monakovo 1, Nizozemska 17, Norveška 4, Portugalska 12, Španija 31, Švica 30 in švedska 52. O igrišču za golf se je začelo govoriti na Bledu že pred zadnjo vojno, toda do njegovega odprtja je prišlo razmeroma pozno. Dejansko pa je igrišče že v popolnem razmahu. Že številni člani raznih diplomatskih poslanstev v Jugoslaviji so prihajali redno na Bled že pred zadnjo vojno. Vojni dogodki so prekinili ta razvoj. Takoj po vojni so se lotili dela za obnovitve zemljišča. Pobudo je dala Turistična zveza Slovenije pod vodstvom dr. Dou-gana. Dela so se potem nadaljevala na pobudo iniciativnega sindikata z Bleda, ki je zbral vso potrebno dokumentacijo za obnovo i-gralnega zemljišča. Bled je obiskal tudi znani švicarski arhitekt Donald Herradin, ki je znan strokovnjak za načrtovanje i-grišč za golf. Ta je poskrbel, za izdelavo igrišča po najnovejših predpisih. V razdobju od leta 1971 do 1974 je bilo zemljišče popolnoma obnovljeno v dolžini 13 kilometrov. Ostalo je samo še vprašanje izgradnje klubskih prostorov, ker starejša zgradba ni več odgovarjala potrebam. Že v svojem prvem letu dela so izkoristili igrišče z več kot 500 dnevi igre. Največ gosto vje prišlo iz inozemstva, ki so le slučajno zvedeli za njegov obstoj, saj se sicer nihče ni prej zanimal za obveščanje javnosti o njem. Do sedaj so se gostje večinoma izrazili zelo laskavo o tem novem igrišču. Prevladuje splošno mnenje, da je dobro urejeno, da je njegova lokacija zelo ugodna in da obstajajo vse možnosti, da se bo še nadalje uspešno razvijalo. V prihodnjem letu pričakujejo že razna srečanja med klubi, posebno ljudi. Zaradi lakote in bolezni u-mira 50 odst. otrok, ki niso dosegli niti petega leta življenja. Nezaposlenih jè okoli 40 milijonov ljudi. 8 milijonov prebivalcev te celine je na pol poti od klasičnega suženjstva, kar je poudarjeno tudi v nekem dokumentu OZN. Težave in revščina istočasno povzročala sttavke, nemire in gverilske upore. V tem vročem podnebju se prebuja gibanje za resnične nacionalno osvoboditev, ki naj bi bila predvsem gospodarska. Tudi latinskoameriški državniki govorijo o drugi in dokončni neodvisnosti. Prva neodvisnot je bila tista, ki je bila uresničena za časa Bolivarja pred 150 leti. Nepristranski obiskovalec teh dežel se srečuje vsak dan s krčevitimi napori in bojem južnih Amerikancev za resnično neodvisnost, kar pa pomeni, dokončno obračuvanje z neokolonializmom. V Afriki in v Aziji so z neokolonializmom že obračunali, toda zadnji boj se bo odrigal prav v Latinski Ameriki. Ta boj pa ne bo potekal mirno, saj so ZDA prae ne tej celini zgradile najmočnejšo trdnjavo neokolonializma. Washington smatra Latinsko Ameriko za nekako predsobo ZDA. Ko so Castrovi uporniki zmagoslavno zaključili svoj boj, je Eisenhower ukazal, naj se prekinejo odnosi z «rdečim otokom» ter je ihtovo vzklinil: «Ne tistimi ki prihajajo iz Avstrije in Italije, medtem ko bo osrednja manifestacija za «blejski pokal» s sodelovanjem igralcev številnih klubov iz Avstrije, Italije, Švice ter Zvezne republike Nemčije. Pričakujejo, da bodo številni igralci obiskali Bled in njegovo igrišče za golf spričo ugodnega zemljepisnega položaja. Na kraju naj še omenimo, da se igrišče nahaja blizu Bleda na veliki terasi, ki je nad Savo v višini 504 do 520 metrov. Od tu je krasen pogled na Julijske Alpe in na Karavanke. Naj omenimo še nekaj cen: enodnevno igranje 100 din, e-notedensko igranje 500 din, dva tedna 900 din, enomesečno pa 1.500 din. moremo dopustiti upora v svoji lastni predsobi». Praz zaradi tega je latinskoameriški boj za končno neodvisnost izredne pomembnosti za vse, ne samo za ta del sveta. Likvidacija revščine in odvisnosti pomeni istočasno tudi oženje maneverskega prostora velikih sil, medtem ko se latinski Američani vedno bolj vključujejo s skupne napore demokratskih in pozitivnih sil človeštva v boju proti zatiranju. Kot smo že poudarili,- je na dnevnem redu v Južni Ameriki geslo: «Brez gospodarske svobode ne more obstajati niti pohtična». Pospeševanje gospodarske ga z razvoja je prva naloga. Obračun z gospodarsko zaostalostjo ni odprl samo fronte z zunanjim kolonializmom, temveč z domačo ologarhijo, ki je dober zaveznik zunanjih gospodarjev. Demokratizacija in razvoj Latinske Amerike nepredujeta po polževo, ker je sovražnik zelo žilav. O tem najbolje pričata strmoglavljenje in u-mor predsednika Allendeja v ruševinah predsedniške palače v Santiagu. Oligarhija drži oblast v svojih rokah, a maloštevilne družine «baronov» kave, kositra, mesa ali volne, so več stoletij odločale o usdo-di številnih narodov. V njihovih rokah je 70 odst. obdelovalne zemlje Nekateri veleposestniki razpolagajo z zemljišči, ki so velika kot Belgija Zaradi te stvarnosti se dogajanja na tej celini odvijajo v nenehnem vijuganju. Demokratske vlade so pod hudim pritiskom konservativnih sil. ki so se utrdile na jugu celine. Prav režimi sile so danes svarnost v Čilu, Urugvaju, Paragvaju, Boliviji in Braziliji. Desničar-, ske sile pa z rastočo silo trkajo na vrata Case Rosade v Buenos Airesu. Osnovni cilj desničarskih si) je preprečiti revolucionarno preobrazbo Latinske Amerike, toda moč te kontrorevolucionarne sile se ne sme podcenjevati. Puč v Čilu. militarizacija Urugvaja ter strmoglavljenje Torresa v Boliviji so otopljiva dejstva, ki pričajo, da so konservativne sile še vedno zelo žilave in močne, posebno kadar gredo naprej z roko pod pazduho s severnoameriškim kapitalom. Kljub vsem tem težavam, pa so revolucionarno gibanje razvija naprej. čeprav je biia strmoglavljena demokracija v Čilu, Urugvaju, Boliviji in Paragvaju, pa smo danes priče izrednim demokratskim naporom v Venezueli, Peruju, Panami in Mehiki. Prav zato označujejo današnjo latinskoameriško stvarnost revolucionarne težnje in s tem tudi nestapilnost. Medtem ko še revolucionarne težnje porajajo iz nujnosti izvajanja strukturnih reform družbe, (Nadaljevanje na 6. strani) iimiifuiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiinifiiiiiiiiiitmiimiiiiiiiiiiMiiiiiiimiitiiimiiiiMimiiiiii V OGNJENEM VRTINCU Risbe Vladimir Herceg Besedilo Ciril Gale iiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiinmiiimiiifMmiiiiiim Hlinili n inanimi iimm ii inniiiiiiiiiiiinmnmiimiiiui unii iimiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiimimimiiiiriiiiiiH iiiliuiiiiiiiiiiimmii 1111111111111111111111111! im iiiiiiiMiiiiitimniiii nini n unii mi n iiiiiinim m uni iiimiirniii USPEŠEN ZAKLJUČEK NAPOROV ZA RAZVOJ GOLFA Blejsko igrišče na ravni evropskih Pomemben člen razvoja turistične dejavnosti Horoskop > OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne zamudite nobene priložnosti, da razširite krog svojih poklicnih poznanstev. Srečne ure z drago osebo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Prepir, do katerega bo prišlo z vašimi nasprotniki, vam bo posredno koristil. Rešili boste neko srčno zadevo. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Brali boste prve sadove v zvezi z nekim delom, ki vam je povzro-čilo dokašnje skrbi. V družini več potrpljenja. RAK (od 23.6. do 22.7.) Dosegli boste lepo moralno nad nekim svojim tekmecem. Izkoristite pri- ložnost za poravnanje sporad družini. LEV (od 23.7. do 22.8.) Vaš družabnik bo menjal neko svoje stališče v zvezi z nekim poslom, zato boste morali ukrepati sami. Ljubosumnost. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vse finančne pobude v teku dneva bodo izredno koristne. Neskladnost idej med vami in ljubljeno osebo. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne tvegajte, da bi se zoperstavljali oseb, ki je mnogo močnejša od vas. Posvetite večer zabavi. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Predlogi, ki jih boste prejeli v teku jutra, niso vredni vaše pozornosti. Prijetno razpoloženje v družini. STRELC (od 23.11. do 20.12.) Pazite na obljube, ki njih dajete, da bi se otresli neke nevšečnosti. Ogibajte se spora s prijatelji. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Skušajte zjutraj urediti vse svoje osebne dokumente. Ne ubadajte se z rečmi, ki se vas ne tičejo. VODNAR (od 21.1. do 19.2) Če boste pokazali dovolj razumevanja, boste deležni velikega spoštovanja v poslovnih stikih. Preveč ste trmasti. RIBI (od 20.2. do 20.3.) S svojo dejavnostjo in nesebičnostjo si boste ustvarili dobre pogoje za bodočnost. Veselo nepredvideno srečanje. SOBOTA, 3. MAJA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 10.30 - 11.30 Šola 12.30 Poljudna znanost: NOSEČNOST Četrto nadaljevanje 12.55 Komični filmi: Nore glave 13.30 DNEVNIK 14.00 - 14.45 Odprta šola Tedenska oddaja o vzgdjnih problemih 16.00 - 17.00 šola 17.00 DNEVNIK 17.00 DNEVNIK Izžrebanje loterije 17.15 Program za najmlajše 17.40 PROGRAM ZA MLADINO «II Dirodorlando» 18.30 Poljudna znanost: MONOGRAFIJE Četrto in zadnje nadaljevanje 18.55 Sedem dni v parlamentu 19.20 Nabožna oddaja Kronike dela in ekonomije in Vremenska napoved 20.00 DNEVNIK 20.40 Glasbena oddaja: «PUNTO E BASTA» Oddajo vodi Gino Bramieri s sodelovanjem francoske pevke Sylvie Vartan, ki nastopa ne samo kot pevka, ampak tudi kot plesalka. Seveda, kot v vsaki od teh oddaj, nastopajo kot gostje razni znani pevci ali gledališki umetniki 21.50 A — Ž: Dogodek, kako in zakaj? Oddajo pripravlja Luigi Locateli! 22.45 DNEVNIK in Vremenska napoved DRUGI KANAL 15.00 RIM: Konjske dirke Mednarodno tekmovanje 19.00 DRIBBLING Tedenske športne novosti. Oddajo vodita M. Barendson in P-Valenti 20.00 Profili italijanskih povojnih skladateljev VALENTINO SUCCHI Valentino Bucchi ne pripada nobenemu popolnoma določenemu toku, kar mu povzroča nekaj težav, toda tudi nekatere prednosti. Pred javnostjo nastopa s svojim močnim realizmom, idealiz mom in tudi humorizmom. Roman, Vlad je s svojim ostrim kritičnim občutkom dejal, da Bucchijeva dela pričajo na ta ali na drugi način zahteve po svobodi. Svoboda v dvojnem smi slu besede: etična premisa in konec človeške izkušnje, ki se izraža v svoji tvornosti ter v svobodi -preko vsakršnega konformizma 20.30 DNEVNIK 21.00 Kdo, kje, kdaj? ARNOLD SCHOENBERG V nocojšnjem, drugem nadaljevanju oddaje, go govor o življenju, umetnosti in liku avstrijskega glasbenika Arnolda Schoen-berga. Na programu bo tudi nekaj njegovih najbolj znanih del, ki jih bodo izvajali pianist Pierre Bo-'lez, David Àthe-ton, Michel Beroff in končno še zbor John Alldis 22.00 Zgodbe v neki sobi: MAGNETOFON V režiji Giannija Amica, kjer nastopa samo Macha Meril, se predstavlja javnosti drugi original nadaljevanke «Storie in una stanza», to je Magnetofon Pata Flowerja. Protagonista sta sa; mo dva, moški, katerega glas se samo sliši iz magnetofona, ter ženska, ki jo vidimo, toda, ki nikoli ne spregovori. Gre za pripoved mlade tipkarice, ki trilint vsak teden gre v hišo nekega pisatelja, kjer posnema po magnetofonu, kar je pisatelj prej napisal. Pisatelj pa je zaljubljen v njo ter pri prepisovanju nekega dogodka, ki je na las podoben njunima odnosoma, pride do neverjetnega razpleta JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.30, 10.35, 11.50 TV V ŠOLI Seminar, Praznični dan, Proslava 1. maja, Maj prihaja, Kaj-kavske narodne popevke. Književnost BiH 15.20 625 (ponovitev) 15.55 Nogomet: BEOGRAD — SLOBÒDA (prenos iz Beograda) 17.50 Obzornik 18.10 Učiteljev dnevnik — italijanska serija 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 Gledališče v hiši 20.30 Moda za vas — poučna oddaja 20.45 MAMILA — film Francoski barvni film, ki ga je režiral Pierre Granier - Deferre, v glavnih vlogah igrajo Jean Gabin, Eleonore Hirt in Christian Barbier. Blizu pristanišča Havre ima Auguste (J. Gabin) farmo. Nekoč je v baraki na robu posestva našel skrit zaboj mamila. Postavil je past in kihalu odkril, da je v temačne posle vpleten tudi njegov vnuk, njegovo posestvo pa je bilo vmesno skrivališče mamil na poti iz Evrope v Ameriko. Močna gangstrska organizacija seveda noče prekrižanih rok žrtvovati mamil in ljudi. S silo hoče zlomiti starega kmečkega diktatorja. Vendar niso naleteli na pravega. Sam obračuna z zločinci, ne da bi poklical policijo. Tudi potem, ko se policija vmeša, molči-Nenavadno, osebno močno pojmovanje pravice in časti obli-I kuje enkratno — prav veličastni Jean Gabin. Njegova sijajna igra z nenavadno močjo izpolnjuje cel ekran, spretna režija Piena Carniera - Deferrea pa jo zna poudariti vedno v pravem času 22.05 Propagandna oddaja 22.10 DNEVNIK 22.25 Košarka: JUGOSLAVIJA — BOLGARIJA KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 18.30 NOGOMET Finale angleškega nogometnega turnirja — posnetek 20.15 DNEVNIK 20.30 Vremenski stroj — dokumentarna oddaja, II. del 21.30 CESARJEVI MORILCI Film iz serije Vidocq 22.30 Košarka: JUGOSLAVIJA - BOLGARIJA (posnetek iz Sarajeva) TRST A 7.15, 8J5, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.30 Poslušajmo spet; 15.45 Avtoradio; 17.00 Za mlade pislušal-ce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.50 Glasbeni collage: 19.10 Liki iz naše preteklosti; 19.20 Orkester proti orkestru; 19.35 Pevska revija; 20.00 Šport; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 «Alamut» - radijska drama; 22.50 «-5 minut s P. Mauratiom». KOPER 6.30, 7.30, 12.30. 14.30. 16.00, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 7.40 Glasbena oddaja; 8.30 Poje Cico; 9.30 Poslušajmo jih skupaj; 10.00 Z nami je...; 10.45 Glasba in nasveti; 11.30 Orkester Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.00 En glas, ena preteklost; 15.00 Plesna glasba z orkestrom «La Vera Romagna»; 15.15 Plošče; 15.30 Jugoslovanski pevci; 16.40 Zabavna glasba; 16.45 Za prijeten konec tedna; 17.15 Primorska in njeni ljudje; 18.00 Vročih 100 kilovatov; 18.30 Zapojmo in zaigrajmo; 19.00 Prenos RL; 19.30 Glasbeni weekend; 22.00 Plesna glasba. NACIANALNI PROGAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.10 Nemogoči intervjuji; 12.10 Glasbena oddaja z G. Meccio; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.05 Drugi zvok; 14.50 Kulturno-znanstvena oddaja; 15.10 Oddaja za bolnike; 15-^ Veliki variete; 18.00 Glasbeno go; vorni program; 19.30 Plošče; 20.00 Melodrama; 22.20 Orkester Ra-y Coniff. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30. 19-30 Poročila; 7.40 Pevci lahke in s skromnostjo hočejo oddolži-spominu žrtev, ki jih so naš na- d in naši ljudje žrtvovali za svo->do». «Spomeniki,» je nadaljeval Kolta, «ki so jih v 30 letih postavili rom po Krasu in po vsej Primor-d ter v matični domovini, s po-)šom pričajo na zmagovito borbo roti fašizmu pod vodstvom OF. Go-trnik je nato orisal, kako se je ovenski narod dvignil golorok pro-Mussolinijevim in Hitlerjevim hor-im in se jim uprl, prvi v Evropi rupno z jugoslovanskimi narodi in narodi Sovjetske zveze.» «Trnjeva pot upora pa ni privedla ) popolne svobode, zlasti ne za za-ejske Slovence, katere še vedno ta- > kup nerešenih problemov. Po vsej •žavi fašistične tolpe spet razsaja-i, kljub določilom republiške anti-išistične ustave in ob podpori do-čenih struktur, tudi državnih. Križ j bo pozabil fašističnih grozot in ì bo dopustil, da bi fašizem spet vigal glavo, saj . je to vas, ki je nela v NOV 63 žrtev, 163 vaščanov : aktivno sodelovalo v vrstah NOB, ; prej je dala 4 španske borce, 9 a jih je bilo v raznih italijanskih artizanskih enotah. V nemške la-srje so deporti rali 22 Križanov, iz iborišč ali iz borbe se je vrnilo I invalidov, 38 pa jih je prestajalo eznosne muke po fašističnih zapo-ih. V posebne bataljone so odgnali 7 mladih vaščanov, nad 160 pa so h deportirali na prisilno delo v 'enačijo. Te številke,» je dejal Kolta, «so zgovoren dokaz, da skoraj i bilo družine v vasi, ki ne bi ak- ZB Slovenije in kiparju tov. Batiču za oblikovano peterokrako zvezdo, ki v reliefni obdelavi upodablja naš dolgoletni boj in trpljenje in našemu predsedniku za izredno požrtvovalnost.» Sen. BANFI: Iztrebiti zadnje ostanke fašizma tivno sodelovala v NOB, kar je u-stvarilo široko enotnost med vaščani, obenem pa je utrdilo temelje bratstva med tu živečima narodoma.» «Vezi med naprednimi Slovenci in Italijani pa skušajo nazadnjaške sile okrniti tudi z atentati, da bi nas ponovno zasužnjili, določene sile pa skušajo omalovaževati in zmanjšati naš delež v osvobodilnem gibanju in ga celo potvoriti. Toda samo požrtvovalnost in oborožena borba naših ljudi je lahko v teh krajih premagala nacifašistične okupatorje, da je vas osvobodil I. bataljon Vojkove brigade, ki je pripadala 31. diviziji IX. korpusa NOV Jugoslavije. Vsake trditve o nekakšni «okupaciji» so krivične, ker se je ljudstvo borilo in ustvarilo iz svoje srede pravo ljudsko oblast in tako je bilo tudi v Trstu v tistih 40 dneh, ko je prvič v zgodovini prišla do izraza volja tukajšnjih Slovencev in Italijanov.» Govornik je še enkrat poudaril pomen razumevanja in sodelovanja med tukajšnjimi ljudmi ob meji in da so vezi med naprednimi Slovenci in Italijani trdne in globoko vko-reninjene, da jih ostanki fašizma ne morejo uničiti s ponovnim ščuva-njem in z mahinacijami proti naši borbeni preteklosti, ko smo osvobodili Primorsko, Istro, Trst, Gorico in Tržič z borbo, ki je izhajala iz dolgoletnega revolucionarnega delovanja. Ponos na to preteklost pa se mora utrditi tudi v novih poko-lenjih, ker mlade generacije morajo ohraniti in poglobiti demokratične pridobitve in uresničiti načela osvobodilne borbe. Dušan Košuta je še naglasil, da je letošnji 1. maj ftosebno radosten, ker tudi ' zasužnjeni narodi Portugalske, Kambodže, in Vietnama ga bodo lahko prvič svobodno proslavili po begu ameriških imperialistov in domačih kolaboracionistov. «Na koncu tega izvajanja,» je zaključil Košuta, «bi želel, da imena ki so ulita za vedno v bronasto ploščo na spomeniku, žarijo tu v ponos naše vasi in njihovih svojcev, v kažipot mlademu rodu. Ta zvezda pa, ki tako lepo simbolizira boj in trpljenje našega ljudstva, naj bo priča novim podvigom mladega rodu, ki naj skrbno ohrani našo dediščino in naj ponosno in požrtvovalno nadaljuje pot prednikov do dokončnega uničenja vseh ostankov fašizma pri nas ter za ustvarjenje nove družbe na osnovi bratstva in enakosti med narodi. To naj bo naše geslo, če se hočemo dostomo in častno oddolžiti našim padlim. še enkrat vsem domačinom in ne-domačinom prisrčni hvala za nese bično pomoč, arh tov. Jagodicu za krasno zamisel našega spomenika, Arialdo Banfi Za mikrofon je stopil tudi sen. Arialdo Banfi, podpredsednik vsedržavnega združenja borcev VZPI— ANPI in predsednik mednarodne organizacije bivših borcev, ki se je spomnil ob priliki 1. maja vseh delavcev, ki so po svetu padli v borbi proti fašizmu, tistih, ki so to borbo zmagali, kot na Portugalskem, v Grčiji in v Vietnamu ter tistih, ki so še vedno pod fašističnim jarmom, kot v Čilu in v Španiji. Poudaril je, da je treba iztrebiti še zadnje ostanke fašizma in da vlada mora nastopiti bolj ostro proti ponovnemu porajanju fašističnega kriminala. Za sklep je mogočno zadonela borbena pesem Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki je nastopil kot običajno pod vodstvom Oskarja Kjudra. Pevci so navdušili občinstvo, ki je burno zaploskalo zlasti še ob zaključnih pesmih «Le vkup, le vkup, uboga gmajna» ter «Internacionale», ki sta ju zapela Partizanski zbor in zbor Vesna skupaj. Medtem ko je iz vseh zvočnikov odmevala slavnostna beseda govornikov in donela borbena pesem partizanskega zbora, se je pred spomenikom na nasprotni strani trga vila dolga kača ljudi: vsakdo si je hotel od bliže ogledati spominsko obeležje, dotakniti se z roko zidu iz kraškega kamna in ogromne bronaste zvezde, ki ga krasi, prebrati od blizu imena padlih ali položiti pod spominsko ploščo šop rož. Svečana akademija v Ljudskem domu Kot rečeno se je za Križane slovesnost začela že na predvečer odkritja z akademijo v Ljudskem domu, ki se je je udeležila malodane vsa vas. Kdor ni nastopal, je sedel v dvorani, ki je bila nabito polna. V imenu odbora za postavitev spomenika je na kratko spregovoril Viktor Bogateč, ki je orisal delež, ki ga je vas dala odporništvu. V svojem nagovoru seveda ni mogel mimo dogodka ob katerem je za vse napredne sile letos zablestel 1. maj v novi luči: zmaga vietnamskih sil in osvoboditev Saigona. Ob koncu je Bogateč poudaril, da je za gradnjo spomenika prispevala vsa vas, ki ni bila v vseh 30 povojnih letih nikoli tako enotna kot doslej. «To,» je zaključil govornik, «je dokaz zrelosti, enotnosti in človeške solidarnosti.» Namen prireditve, ki jo je zrežirala Soča Košuta - Hafner, glasbeno pa opremil Oskar Kjuder, je bil na kratko prikazati zgodovino Križa <}d prve svetovne vojne do osvoboditve, da bi znova zaživel duh ju-paških dni boja proti fašistom in pacistom. Prireditev, ki je zelo u-jspela kot je dokazovalo burno ploskanje nastopajočim, je bila osnovana na vrsti recitacij in kratkih prizorov iz polpreteklih dni povezanih s kratkim zgodovinskim orisom dogodkov, ki ga je prebral Livij Bogateč, za sklep pa je nastopil pevski zbor Vesna. K uspehu je prispevala dobro zasnovana scenska o-prema, še zlasti pa pretresljivi diapozitivi Ramila. Košute. Kot vedno na takih prireditvah so najbolj navdušili občinstvo šolarji s svojo spontanostjo in svežino, čeprav tudi za ostale nastopajoče ni manjkalo spodbudnega ploskanja. In seveda ni manjkalo nekoliko ponosa: ko sta Drago Košuta in Andrej Dovšak podala «Prvomajski pozdrav» Miroslava Košute je marsikdo zvedavo in ponosno pokimal, češ: «Ta je pa naš». Recitacije pesmi domačih in partizanskih pesnikov Grudna, Kosovela, Kajuha in Župančiča so popestrile slike iz domačega in partizanskega življenja ter sklepni prizor Cankarjevega «Hlapca Jerneja in njegove pravice», ki ga je dramatiziral Stane Raztresen. Po nastopu mešanega zbora srednje šole «Fran Levstik» pod vodstvom Majde Bizjak in dekliškega pevskega zbora «Vesna» pod vodstvom Pije Cah, je za sklep nastopil moški pevski zbor «Vesna», ki je pod vodstvom Frančka Žerjava zapel «Domovini», «Bolen mi leži», «Pesem XIV. divizije», «Konjuh pianinom,» «Na juriš» in «Delavski pozdrav». Občinstvo je zlasti burno zaploskalo izvedbi pesmi «Konjuh pianinom», ki jo je kot solist zapel Lado Sirk, nad pol stoletja član kriških pevskih zborov in eden od ustanoviteljev prvega pevskega zbora «Vesna». Proseško postajo bodo razširili Poslanec Belci (KD) se je te dni sestal s podtajnikom na ministrstvu za promet Sdnesiom, da bi pregledala načrt za ureditev novih železniških naprav v okviru prvega nakazila (2.400 milijard) po novem desetletnem obnovitvenem načrtu za državne železnice. Po ustreznem sklepu upravnega sveta železniškega podjetja bodo izdali vsoto 627,8 milijona lir za razširitev in opremo proseške postaje. Načrt predvideva izgradnjo nove pokrite rampe za izkrcanje živine, polaganje novih tirov in ureditev elektronske in druge opreme. • Tajništvo ljudskih hiš sporoča, da je objavljena začasna lestvica natečaja št. 3/74, ki ga je razpisal zavod IACP 25. maja lani. Omenjena lestvica dopolnjuje stalno lestvico, ki je veljavna za miljsko občino. NA PREDVEČER PRAZNIKA I. MAJA V BARKOVLJAH Lepa spominska svečanost pred spomenikom padlim Stanko Pertot obudil spomin na osvoboditev v koncentracijskem taborišču Buchenwald T^i IMI Na predvečer praznika 1. maja je bila pred spomenikom padlim v NOB na barkovljanskem pokopališču spominska svečanost, ki jo je organiziral tamkajšnji enotni antifašistični odbor. Po enominutnem molku v počastitev spomina padlih borcev in žrtev koncentracijskih taborišč je v slovenščini spregovoril Calvi. Z recitacijami so nastopili Maja Furlan in Piero Panizzon ter otroci slovenske in italijanske osnovne šole. Ob spomenik so položili venec enotnega antifašističnega odbora in SKGZ. Stanko Pertot se je v svojem nagovoru z občutenimi besedami spomnil zadnjih dni vojne in 1. predsednik enotnega odbora Stanko j maja pred 30^ leti v koncentracij-Pertot, v italijanščini pa Faust ' skem taborišču Buchenwald, kjer iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiHiiiiiiiuiiiiiHiiuiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin PRVEGA MAJA NA RAVNICI ZA STARIM SOCERBSKIM GRADOM Nad petnajsttisočgiava množica proslavila delavski praznik in vrsto pomembnih obletnic Pomemben govor člana izvršnega odbora republiške konference SZDL Slovenije T. Fajfarja - Pozdrav predstavnika tržaške sindikalne federacije B. Dsgrassija Na ravnici za starim socerbskim gradom smo v četrtek popoldne doživeli eno izmed največjih povojnih družbeno - političnih manifestacij. Tam, kjer so se na dan prvega maja že pred vojno zbirali delavski voditelji, je 15-tisočglava množica proslavila vrsto pomembnih obletnic —- 30. obletnice osvoboditve, 30-let-nico vkorakanja partizanov v obalna mesta in v Trst, hkrati pa je tudi proslavila 30-letnico izgradnje socializma v Jugoslaviji ter vrsto zmag mednarodnega delavskega gibanja in naprednih sil v svetu, predvsem v Vietnamu, v Kambodži in na Portugalskem. Slovesnosti na Socerbu so se udeležili številni borci z obeh strani meje, med občani je bila zlasti dobro zastopana mladina, ki se je te dni udeležila tudi pohodov po poteh Istrskega odreda, bili so nadalje prisotni pripadniki JLA in jugoslovanske vojne mornarice, nadalje pripadniki teritorialnih enot splošnega ljudskega odpora, delegacije nekdanjih partizanskih brigad, ki imajo domicil v obalnih občinah, francoska sindikalna delegacija iz Gre-nobla, delegacije pobratenih mest ter delegacije KPI, sindikatov in borčevskih organizacij iz Trsta. Od uglednih posameznikov naj omenimo predvsem predsednika republiške konference SZDL Mitjo Ribičiča, člana IO republiške konference SZDL Toneta žedohetaoeitaoinetaoi SZDL Toneta Fajfarja, sekretarja ■■iiiimiiimniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiHmimiimiiiiiimiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniimmi «Predsoba» ZDA (Nadaljevanje s 4. strani) pa je nestabilnost posledica krčevitih spopadov med starim in no vim. Dejstvo pa je, da se kljub vsemu Latinska Amerika vedno bolj uvršča med napredne sile človeštva. Prišlo je že na mnogih področjih do rušenja ideoloških mej, ki so bile postavljene za časa hladne vojne. Zmaga kubanske revolucije in dejanska gospodarska deboklada sta prisilili več ali manj vse prizadete, da priznajo pluralizem družbene u-reditve. Včasih sp skušali uničiti «rdeči otok» v skladu s tezo, da se ne more dovohti navzočnost marksističnih vlad v ameriški polobli, danes pa so te teze popolnoma propadle. Potem se moramo vprašati, zakaj vedno več vlad Latinske Amerike skuša stopiti v vrste neuvrščenih. Te težnje kljub poskusom amerr škega Pentagona da bi obdržal latinsko celino pod ameriškim jedrskim «dežnikom», postaja vedno bolj živahna. Že petnajst držav te celine je v zadnjih časih sodelovalo na sestankih neuvrščenih držav, bc/ si kot polnopravni člani ali pa kot opazovalci. Pr.hcdnjo jesen bo v Limi, tej lepotici Tihega oceana, prvikrat na tej celini, zasedanje ministrov za zunanje zadeve več kot 80 neuvrščenih držav. Panama je že zaprosila za status polnopravnega člana, a Salvador bo nastopal v vlogi opazovalca. Ves ta proces se odvija v znaku protislovij. Skoraj povsod pouda- rjajo, da te nacionalne revolucije niso niti kapitalistične in niti komunistične, a čedalje bolj se poudarja socialistični pomen tega boja za preobrazbo človeške družbe. Obstajajo različni modeli tega razvoja: perujski, brazilski in drugi, toda lahko rečemo, da bodočnost pripada revolucionarnim modelom, ki stremije za tem, da zagotovjo Latinski Ameriki gospodarsko neodvisnost. Nove tarife za «avtoradio» Davčni urad kluba ACI sporoča, da je finančno ministrstvo odredilo nove tarife za radijske in televizijske sprejemnike v avtomobilih, motornih čolnih in drugih vozilih. Nove tarife stopijo takoj v veljavo. Za radijske sprejemnike v avtomobilih. motornih čolnih in drugih vozilih, ki imajo manj kot 26 konjskih sil, znaša letna naročnina 4.635 lir, polletna pa 2.360 lir. Za vozila, ki imajo več kot 26 konjskih sil pà znaša naročnina 9.135 lir za celo leto in 6.150 lir za pol leta. IK predsedstva CK ZK Slovenije Franca Šetinca, predsednika republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije Ljuba Jasniča in sekretarja Zveze sindikatov Jugoslavije Andreja Grahorja. Na posebej urejenem prireditvenem prostoru, ki so ga okrasili s številnimi delavskimi, jugoslovanskimi, slovenskimi in italijanskimi zastavami z rdečo zvezdo, je najprej pozdravil zborovalce predsednik o-balno - kraškega sindikalnega sveta Tihomir Javoršek, nato pa je toplo pozdravljen govoril član izvršnega odbora republiške konference SZDL in eden izmed ustanoviteljev Osvobodilne fronte Tone Fajfar. «Letošnji prvi maj praznujemo vsi delovni ljudje naše domovine in vsega sveta še prav s posebnim zadovoljstvom — je rekel na začetku. «Letos namreč slavimo 30-letnico zmage našega osvobodilnega boja in revolucije, prav na današnji dan slavimo 30-letnico osvoboditve Trsta in vsega Slovenskega primorja in prav te dni slavi zgodovinsko zmago narod Vietnama, ki je po tridesetih letih težkih bojev doživel popolno zmagoslavje. Na današnji dan pred tridesetimi leti je Trst osvobodila vojska tržaškega proletariata, zbrana v bataljonih delavske enotnosti ter naše brigade in odredi IX. korpusa in IV. armade. Na ta način smo sklenili dolgoletni boj, ki ga je slovensko ljudstvo v Primorju in v Istri vodilo proti italijanskemu fašističnemu okupatorju. Dogodki na dan 1. maja pred tridesetimi leti so bili znak, da je naš boj zmagovito končan in nekaj dni pozneje je tudi sledila dokončna kapitulacija. Tone Fajfar je zatem govoril, da nam danes, kljub ogromnemu prispevku jugoslovanskega osvobodilnega gibanja k skupni zmagi nad fašizmom, ta naš prispevek skušajo zanikati tako na Zahodu kot na Vzhodu. Jugoslavija je bila prva, ki se je v okupirani Evropi uprla sovražniku, ki je bil takrat na vrhuncu svoje moči. Začela je z 80 tisoč borci, končala pa je z 800-tisočglavo armado v 63. divizijah. Poprečno smo vezali nase okrog 45 sovražnih divizij. «Zato je prav čudno,» je nadaljeval Tone Fajfar, «kako se danes najdejo tudi resni ljudje po svetu, iz vrst tistih zaveznikov, ki so v tistih časih, ko jim je šlo za nohte, mnogo bolj cenili naš prispevek. Tako na Vzhodu kot na' Zahodu so začeli posamezniki poudarjati samo svoje zasluge in zanikajo ali pa ob čutno zmanjšujejo pomen jugoslo-Utvar nas moti pri tej brošuri, to je Predsednik deželnega odbora Co~ melli se bo danes dopoldne v imenu Furlanije-Julijske krajine udeležil uradne slovesnosti ob tričeseti obletnici osvobodilnega gibanja, ki bo na pobudo dežele Lombardije v gledališču Scala v Milanu. Deželni svet bosta na slovesnosti zastopala svetovalca Masutto in Bettoli. vanskega osvobodilnega boja. Danes sicer lahko razumemo, da egoizem velikih sil ne dovoljuje trezne presoje in poštenega priznanja našim naporom in žrtvam, vendar je popolnoma nerazumljivo, da se najdejo tudi pri ' nas še ljudje, ki skušajo popačiti zgodovinska dejstva. Ni dolgo tega, kar je v Trstu izšla brošura v čast Edvarda Kocbeka in v kateri mrgoli neresnic o našem slovenskem narodnoosvobodilnem boju. Sodim, da je prišel čas, ko o teh stvareh ne moremo več molčati, da je treba povedati tem ljudem, ki skušajo v imenu ne vem kakšne ideologije pretvarjati našo zgodovino, kar jim gre». Tone Fajfar je zatem obširno govoril o tisti dobi, ko so Slovenci u-stanovili Osvobodilno fronto ter o vodilni vlogi Komunistične partije pri celotni organizaciji upora in boja do končne zmage. Če danes kdo trdi v tisti brošuri,» je poudaril Tone Fajfar, «da je Komunistična partija 1941 oklevala in mesece čakala, kaj bo, moramo reči, da je to čisto navadna laž. Mi smo bili neposredna priča tem dogajanjem, videli smo od prvega dne pobudo partije in podporo konceptu, da se v osvobodilni fronti zberejo ljudje vseh prepričanj, vsi svobodoljubni Slovenci, ki so zainteresirani za svoj narodni obstoj in za izgon okupatorja. Takrat, ko je Kocbek okleval še dva meseca ali bi šel v OF ali ne, so bile Komunistična partija in osnovne skupine OF že v polnem zamahu in začele prepletati z organizacijami OF vso slovensko deželo. Druga stvar, ki jo oporekajo avtorji brošure, je enotnost Osvobodilne fronte. Leta 1943, ko smo bili v Polhograjskih Dolomitih, je dozoreval čas. ko se je bilo treba bolj natančno pomeniti o tem, kakšni naj bodo odnosi znotraj te organizacije. OF so namreč leta 1941 ustanovili kot nekakšno koalicijo več skupin, medtem ko je čas pokazal, da se je ljudstvo priključevalo OF ne samo po skupinskih kriterijih, ampak iz povsem domoljubnih pobud, ne glede na to, kam je kdo pripadal, vključevali so se torej v Osvobodilno fronto kot tako, ker so bili pripravljeni boriti se. In leta 1943 ko so bile znotraj OF še sem pa tja stare razlike po skupinah, ko je predvsem Kocbek kazal tendenco, da svojo skupino izdvoji iz enotne organizacije, takrat smo se pošteno pomenili, naj bo OF popolnoma enotna organizacija, rie glede na svetovno nazorsko prepričanje njenih pripadnikov. Danes pišejo, da je bila ta enotnost napaka, da je bilo to pravzaprav nasilje nad neko ozko skupinico. Sodim, da je bila tako imenovana dolomitska izjava o enotnosti Osvobodilne fronte ob ustanovitvenem dokumentu eden izmed najpomembnejših dokumentov. Mi smo s tem preprečili tisto, kar se je žal pripetilo mnogim osvobodilnim gibanjem po svetu med vojno in tudi po vojni, da so bila neenotna in da so svoje sile cepile med bojem proti sovražniku in za medsebojno obračunavanje. Tako usodo bi verjetno želeli slovenskemu narodu tisti, ki nasprotujejo dolomitski izjavi, želeli bi, da bi Slovenija nadaljevala po vojni s staro politiko in da bi tako zapravili sadove narodnoosvobodilnega boja. In še ena zavrnili ponujeno roko in da se danes nimamo več kaj pogovarjati.» Zatem je govoril v imenu pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti na obali Aurelio Juri. Poudaril je pomen 30-letnice zmage nad fašizmom in rekel, da sta glavna dva dosežka tega boja uspehi v izgradnji našega samoupravnega socializma in bratstvo ter enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti. V imenu sindikalne federacije iz Trsta je govoril nato še Bruno Degnassi. Tudi on je poudaril letošnje posebno obeležje 1. maja z zmagami v Vietnamu, Kambodži in na Portugalskem in 30-letnico zmage nad fašizmom. Poudaril je val ogorčenja in odpora, ki je zajel Italijo v zvezi s pojavi neofašizma ter pri tem omenil tudi zadnje manifestacije: prvomajski sprevod v Trstu ter odkritje spomenikov v Rižarni in v Križu. Ob koncu je govoril tudi o vlogi sindikatov v Italiji v boju za uresničitev pravic delavcev. Slovesnost na Socerbu se je zaključila z bogatim kulturno - umetniškim programom, v katerem so sodelovali združeni pevski zbori iz Doline pri Trstu, Luke Koper, Simon Gregorčič - Koper, Divača, Fratellanza z Reke ter Dvori nad Izolo, nadalje i-gralci reškega gledališča, igralci Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta Mira Sardoč, Jožko Lukeš in Stane Starešinič ter godbe na pihala. L. O. je dočakalo osvoboditev 21 tisoč preživelih antifašističnih borcev 32 narodnosti iz vse Evrope. Med temi je bilo tudi precejšnje število primorskih Slovencev. To je bila najbolj občutena proslava delavskega praznika in osvoboditve, zlasti za primorske Slovence, «ki smo končno dočakali osvoboditev Trsta in primorskih krajev s strani jugoslovanske osvobodilne vojske, ko je Primorska po 25 letih robstva pod fašističnim jarmom spet zaživela.» Iz daljnje domovine so takrat primorski interniranci spet slišali materinsko besedo in slovensko pesem po valovih tržaškega radia. Na tisti mogočni prvomajski proslavi, je še poudaril Pertot, so interniranci raznih narodnosti in političnih idej prisegli, da mora postati geslo vseh dokončno iztrebljenje nacizma in fašizma, izgraditev novega sveta v miru in svobodi. Ko se danes v mislih ozremo nazaj in se spomnimo dogodkov pred 30 leti, moramo žal ugotavljati, da fašizem ni bil iztrebljen, čeprav premagan, in da odgovorni vladajoči činitelji v Italiji popuščajo ter omogočajo sovražnim silam, da se fašizem še širi. Stanko Pertot je pri tem poudaril: «Zato je nujno, da se z enotnimi nastopi unremo pojavom novega fašizma, združeni z vsemi antifašističnimi silami. Kot Slovenci se moramo še posebej zavzemati in s pomočjo naorednih sil težiti za uveljavljanie naših narodnostnih pravic, ki nam po vseh zakonih pripadajo. Te pravice imamo tudi zaradi tolikih žrtev in padlih, ki so dali svoje živi len ie v boju proti nacizmu in fašizmu». Fausto Calvi je v svojem nagovoru poudaril nujnost nadaljnjega boja, da se zatre fašizem in uveljavijo ideali, za katere je bile prelite toliko krvi, da se priznajo slovenski narodnostni skunnosti vso pravice, da bodo narodnostne man'1 šine lahko opravPale svoio ze'o no membno vIo>m nri utrievaniu dobrfl odnosov med narodi in državami. Poletni urnik za bencinske črpalke Od 1. maja dalje velja za bencinske črpalke nov poletni urnik, ki bo v veljavi do 30. septembra. Urnik je sledeč: donoldan od 7. do 12.3Ò, popoldan od 15.30 do 20-Nočna služba se nrične ob 22.30 in se zaključi ob 7. DELAVCI IN MLADINA odgovornost za nastanek bele garde. Vsi vemo, da je bela garda nastala kot produkt mračnih sil, kot produkt jugoslovanske reakcije, ki je hotela po končani vojni obdržati oblast v svojih rokah. Partija se je dobro zavedala, da pomeni ustanovitev bele garde bratomorni boj in je skušala vse napraviti, da bi preprečila njeno ustanovitev. Celo osebno smo šli k voditeljem in jih prepričevali, naj ne organizirajo posebnih oboroženih oddelkov mimo partizanskih oddelkov. Rotili smo jih na vse načine, predlagali smo jim, naj bo cerkev vsaj nevtralna in naj si ne mažejo rok s krvjo, toda vsi poskusi so bili zaman. In ko danes neki emigranti zagovarjajo tako imenovano narodno pomiritev, potem jim moramo povedati, da so med vojno neštetokrat ( Nadaljevanje z 2. strani) venski sindikalist, delavec podjetja IRET, Vojko Grgič, ki je predsedoval enotnemu shodu in govoril v slovenščini. «Letošnji prvi maj sovpada s 30. obletnico osvoboditve naše dežele izpod fašističnega jarma in je zato tembolj važen, ker nas spominja na odporniško gibanje, ki je bilo v naših krajih močno razvito in je združevalo delavce, uradnike in ljudi različnega prepričanja,» je uvodoma dejal Grgič, ki je poudaril, da so «največ trpeli v tern boju naši Ijud-dje, naše vasi», omenil proslave v Miljah, Križu in večjih tovarnah ter, končno, slovesnost v Rižarni, kjer je «izgubilo v groznih mukah življenje na tisoče antifašistov: Italijanov, Hrvatov, Judov in predvsem Slovencev». «Tržaški delavci odgovarjajo tudi s to manifestacijo črnemu nasilju, ki je začelo dvigati glavo» in dokazujejo svoj antifašizem, ki je prišel do izraza v splošni stavki 22. aprila. «Prav zaradi obveznosti delavcev, ki so čuvaji svobode in demokracije, hoče sindikalno gibanje streti fašizem», obenem pa se bori za to, da bo premagana kriza, ki je zajela tudi Trst, kot dokazujejo primeri Vetrobel, Dreher, Stock, v gradbeništvu, lesni industriji, v no-morstvu, ladjedelnicah, pristanišču. Na koncu je Vojko Grgič izrekel solidarnost španskemu narodu v boju proti Francu in zaključil rekoč, da je «trdna obveznost vseh nas sodelovati z delavci vsega sveta in še posebej z delavci sosednjih držav, za dosego socialne pravičnosti in trajnega miru med narodi». Grgičev govor je množica sprejela s ploskanjem, medtem ko je bj-lo občutiti napetost in nemir, ko jf stopil k mikrofonu vsedržavni tajnik UIL, republikanec Raffaele Vanni, ki je zadnje čase še zaostril svojo ostrino proti resnični sindikaln' združitvi in je tudi na prvomajsken1 zborovanju v Trstu izkoristil Prl' ložnost ter pohvalil tržaško UIL politiko, ki jo je vodila zadnjih J» let. Ni verjetno naključje, da krožijo prav te dni po tovarnah letaki tržaške UIL, v katerih se pogrevaj« stare zasluge iz boja za «italijan' stvo» Trsta. , Vanni je govoril razmeroma kratko, tudi zato, ker ga je stalno prekinjalo žvižganje mladine in gl®* no skandiranje polemičnih gesel, kot «Nočemo razkola, sindikalna ® notnost», ali pa samo stokrat 1 več ponovljena beseda «Enotnost»- Ponovil je svoje stališče o «s11^ dikalnem združevanju», ki se pa n sme samo posluževati «splošni stavk». Moti pa se, je dejal, kdor m sli, da se bo sindikalna enotnos razbila prav sedaj, ko je gospoda ska in družbena kriza na višku. Vanni se je spomnil 30-letnice o-svoboditve in poudaril, da se m°r delavski razred upreti fašizmu, n sme pa nasedati izzivačem, ki ga radi potegnili v spiralo nasil.l - Ko je Vanni končal svoj P°|;eV je k mikrofonu še enkrat stopil VOJ. ko Grgič, ki je vzkliknil sindikal enotnosti in antifašizmu. . Ura je bila že poldne, ko sc 1 trg začel prazniti. Vsulo se je s enkrat ploskanje, ko je godba za graia Internacionalo.