Št. 19 Mapibox>, dne T. maja 1908. Tečaj XLII List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak Četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za Četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo ..Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopoši']a do odpovedi. — Udje „Katol. Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. zaprte reklamacije so poštnine proste. Ne- Državni zbor. Prva seja poslanske zbornice po Veliki noči je bila zadnji četrtek dne 30. aprila. Vršila se jp v znamenju obstrukcije. Nemški radikalci Wol-Jove barve so zahtevali, da se došle interpelacije dobesedno prečitajo. S tem je bila cela sejaj izpolnjena. iVladi je ta obštrukcija dobro došla, da se je lahko pogajala s strankami zaradi zvišanja rekrutov pri deželni brambi za 5000 mož. Nemški radikalci so pričeli z obštrukcijo, ker so nezadovoljni z odloki praškega nadsodišča v jezikovnih zadevah. Predsednik praškega nadsodišča je šel n;a dopust, in njegov namestnik je odločeval v tem času nanj došle prizive v smislu Cehov. Vsled tega nejevolja na nemški strani. Vlada pa noče poseči vmes, ampak se je postavila na stališče, da spada tudi odločitev o jezikovnih vprašanjih v področje pravosodja. Sodniki pa so glede svojih sodb neodvisni., vlada torej nima na podlagi tega stališča nič vmes govoriti. Pač pa je obljubila predložiti nov jezikiovni zakon, po katerem bodo jezikovna vprašanja zakonito urejena. Že v zadnji številki smo med političnim ogledom poročali, da se je zgodil v Celovcu nasproti Slovencem velik jezikovni škandal. Ko sta pred kratkim dva slovenska odvetnika v pravdi dveh slovenskih strank pri okrajnem sodišču v Celovcu, v čigar okolišu biva celo po zloglasnem uradnem štetju pkrog 13.006 Slovencev, hotela v slovenskem jeziku sgDvoriti, se jima je to prepovedalo in. kratkomalo besedo vzelo. Poslanci Slovenskega khiha so vsled tega vložili v zadnji seji poslanske zbornicie nujni predlog, ki se bavi s tem najnovejšim nasiljem nemškega uradništva. Obenem so vložili ostro interpelacijo, v kateri zahtevajo takoj odgovor od pravosodnega ministra. Klubovo predsedstvo je obvestilo druge slovenske klube o tem škandalu ter šlo tudi k pravosodnemu ministru Kleinu in ministrskemu predsedniku Beku, da jih obvesti, kaj se je zgodilo v Celovcu, in da zahteva odpomoči. Pravosodni minister Klein je odgovarjal, da nima nobene moči proti neodvisnosti sodnikov pri njihovih sklepih, in sodbe o jezikovnih vprašanjih spadajo tudi pocl to neodvisnost. Tako stališče je zavzel pri razmerah na Češkem, isto stališče mora zavzeti sedaj tudi pri Slovencih. Ministrski predsednik Bek je obžaloval, da mu delajo uradniki toliko težkoče, pokazal na vladi-no stališče v jezikovnih vprašanjih na Češkem ter obljubil dati klubu določen odgovor, ko dobi uradno poročilo o dosedanji rabi slovenščine pri sodiščih na Koroškem. Slovenski klub ima v torek dne 5. maja klubovo sejo, v kateri bo sklepal o nadaljnih korakih. Deževje v letošnji spomladi je naredilo v Roškarjevem volilnem okraju veliko škode. Nastale so povodnji in potegnili so plazovi, ki so po nekod povzročili izredno škodo. Vsled tega je stavil drž. poslanec RoŠkar nujni predlog za podporo prizadetim posestnikom v sodnih okrajih Maribor, St. Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer. Pododbori S. K. Z. so po .Veliki noči imeli zborovanja, na katerih' so se posvetovali o vprašanjih', (ki se dotikajo kmeta, med dragimi tudi o pogodbi ■ s Srbijo in o uvozu srbske Živine. Sklenili so peticije na državno zbornico. Te peticije je vložil načelnik S. K. >5., državni poslancc Roškar ter ob''tej priliki povzel tudi bflfcsedo, s katere je opisal stališča slovenskega kmečkega ljudstva v tem vprašanju.; Tudi nadaljne peticije, ki še vedno dohajajo poslancem kmečke stranke, se bodo predložile zbornici.' V Mariboru se,je osnovalo za mariborski sodni okraj društva za varstvo mladine1.* Snovanje tega društva je prevzel na željo pravosodnega ministra, kakor drugod, tako tudi tukaj vodja okrajnega sodišča, deželnosodni svetnik Liebisch, znan nemški nacionalec, ki svoje , nemško srce kaže posebno odkrito pri mariborskem- pevskem; društvu, neodkrito pa povsod, kjer le more. Tudi to priliko je porabil, da žali Slovence. V odbor je predlagal same hude Nemce, med njimi tudij bivšega nemškega poslanca Wastiana. Okraj je slovenski, društvo za varstvo mladine po okraju pa je vsled Lie-biseheve pristranosti v nemških rokah. Za ustanovitev društva se je tudi zelo zavzela mariborska duhovščina, na čelu ji prem. g. knezoško.?, za to je bilo pričakovati, da bo v odbor poklican tudi kak duhovnik,, ki bo imel na skrbi,' da se mladina verski vzgojuje. Tudi za ta stan Liebisch ni našel mesta v odboru. Državni poslanec dr. KoroŠiec je v posebni interpelaciji označil postopanje Liebischevo nasproti Slovencem in duhovništvu ter zahteval zadoščenja. ! Smrtna kosa je posegla na ministrsko klop ter si izbrala nemškega ministra Peško. Peška je bil vodja nemške kmečke stranke na> Češkem, po mišljenju hud Nemec, po, stanu priden kmet. Komaj so nemške stranke izvedele za njegovo smrt, začele so se trgati za izpraznjen ministrski stol. Kot kandi-clatje se imjenujejo prejšnji nemški minister Prade, strasten nacionalec, in dr. Damm, ki še je v bivšem državnem zboru sedel med nemškimi veleposestniki, pri zadnjih volitvah' pa bil izvoljen na kmečkem programu. Kmečka stranka sama kandidira dr. Sreinerja za Petkovega naslednika. Dr. Sreiner je bil v mladosti, Ceh, in za to mu Cehi mnogokrat očitajo, da je nosil koti študent surko, suknjo češke narodne noše. V. kmečki stranki je najbolj zagrizen nacionalec, dočim velja dr. Damm kot bolj miren in trezen človek.- Predno je bil Peška pokopan, prišla je v zbornico vest o novem smrtneim slučaju* (Umrl je v Pragi dr. Herold, jeden izmed voditeljev mdadočeške stranke. Dr. Herold je veljal za najboljšega govornika na češki strani, ispadal je v obče med najboljše govornike državne zbornice. Zadnja leta je kvarilo zunanji utis njegovega^ govorniškega daru precej hripavo grlo. Njegova posebnost je bila, da je nosil na prsih vedno rdečo nerazcvelo vrtnico^ Bil je izvrsten poznavalec jezikovnega vprašanja na Češkem. V parlamentu ga je bilo videti le v nevarnih časih, sicer je bival v Pragi, Sger, je opravljal mnogo javnih služb. Zraven je imel šfe\tudi zelo obiskano .odvetniško pisarno. Čislali so ga tudi kot jeidnega izmed najboljših čeških odvetnikov. V imenu Slovenskega kluba je izrekel njegov podpredsednik dr. Korošec Narodnemu čfeškemu klubu in deželnemu odboru iskreno sožalje. V proračunskfem odseku je dne 5. maja govoril dr. J K o r o še c i o ljudskih šolah. Nagovarjal je nasproti poslancu Woliu, kateremu je poslanec Markhl napisal) govor, io celjski slovenslki Podlistek. Zgodovina Jarenine v Slov. gor. in zajedno kmetskega stanu na Spodnjem Štajerskem. Gabriel Eajcen. I. Predčloveška doba. Hrib s cerkvijo sv. UTbana), nad Mariborom je Mian daleč na okrog; on stoji ob robu Slovenskih goric, ki! je pa glede visokosti precej nadkri-ljuje; zato se z njega nudi krasen razgled črez to gričevje* Marsikateremu, ki se Je s tega hriba i oziral po zelenih Slov. goricah z belimi hišicami, se je pač že vsilil primer/Z morsko površino, ki je s svojimi valovi in nad njimi plavajočimi jadri na hip otrpsela. Niso tako nastale Slov. gorice, pač pa so morsko dno ali prav za prav kos dna onega morja, ki je nekdaj plulo ob planini nižjeavstrijske, štajerske, kranjske, ob gore hrvatske,, bosenske, in srbske, ter segalo do vzhodnega in severnega notranjega roba Karpatov; v to morje se je izlivala Donava pri Dunaju. Nekoč pa je voda prodrla gorsko ožino med Karpati in ■ srbskimi gorami ter se izlila skozi nastalo sotesko proti1 vzhodu. Morsko dno, ki se je bilo pokazalo, pa se je jedo sušiti ter sčasoma toliko usahnilo, da s« jej izprlemenilo t kop»©. O nekdanjem morju priča to, Ba sa zflmija v SHv. goricah »ahaja t plastefi, pri&ajo ^ hKli školjke, korale in ostanki takih rib, ki žive le v morju. Slov. gorice so del vzhodnega roba morskega dna; zato spadajo med one pokrajine, ki so bile dan zagledale in se tudi posušile najprej. Kedaj so bile pripravne, da se je na njih moglo naseliti človeško bitje, kdo ve? -« H. Prva človeška doba (— 15 pred Krist.). Okoli 8000 pr. Kr., tako mislijo učlenjaki, je Dil ustvarjen prvi človek. Človeštvo se je množilo, nastali so narodi. Kateri; narod je bil prvix pri je bival '< po Slov. goricah ? Tudii. to< isal ne (vfe. Najstarejše ljudstvo pa, o katerem vemp, da;je bivalo tukaj, so bili Ilirci. Kedaj so prišli Iv te kraje, | je prikrito; gotovo1 pa pred 1500 pr. Kr. Mogoče, da so bili prvo. Bili so mnogoštevilen narod, M je segal od Grške črez balkanski polotok! sem gor do nas m še 'dalje, bržkone do Donave,; Govoril je svoj poseiben jezik, ki je > nekoliko nemški ministien-rojak Erazme Pesehka v starosti 54 let. Zadela ga je srčna,kap. Prejšnji dan, v četrtek, se je š& udeležil seje , državnega zbora, pozneje se je udeležil tudi razgovora nemških poslancev s Češkega) z ministrskim predsednikom Beckom. Med potom k ministrskemu predsedniku Becku je baje rekel nekemu agrarnemu poslancu: „To ni posel za me, boš videl, mfene bo zadela še kap." ■ Zvečer so imeli nemški poslanci s Češkega s Peschko v zbornici zborovanje do 8. ure zvečer. Po zborovanju je rešil minister v svojem uradu še razne akte, ostali del večera pa je preživel v:prijateljski družbi. Po večerji je šel s svojimi tovariši na kratek čas v kavarno, kjer je igral karte. Po polnoči se je vrnil domov. Od svojih prijatalljev se je (poslovil, rekoč: „Vlada mora prej domov, kot drugi." Doma je ŠteH.minister na stranišče, kjer so ga s tako silo napadli srčni krči, 'da je padfel na tla in še ranil na čelu. Njegova oskrbnica je slišala padep. Hitela je k vratom, da bi jih odprla. Ker so bile, duri od znotraj zaprte, poklicala je hišnika, ki je s silo odprl vrata. Našla sta ministra ležati na tleh. Prenesla ¡sta ga v sobo ter poklicala v hiši stanujočega zdravnika. Zdravnik je prišel in takoj spoznal, da je minister že mrtev. Obvestil je prijatelje pokojnikove, ki so bili še v kavarni. Poslanec Albrecht je obvestil vdovo pokojnikovo, ki se je pripeljala v soboto ob 3. uri popoldne iz Abtsdorfa na Dunaj. Ministrski predsednik baron Beck jeA dobil telefonično poročilo še po noči. Ob 7. uri zjutraj je poročal potom kabinetne pisarne cesarju. Cesar je izrazil po svojem adjutantu grofu Paaru vdovi in pokojnikovima sinovoma svoje sožalje.. Pogreb je bil v nedeljo, dnef 3. t. m. Udeležilo so se ga vse nemške in -mnogo drugih strank državne zbornice. Somišljenike! Somišljenicel Zahtevajte r vseh prodajalnah In tobakarnalt vžigalice „Slovenske krščanske socialne zveze41: \ korist obmejnim Slovencem!£ Ministrov odgovor na dr. Benkovieevo interpelacijo. J »stični minister Klein je v svojem odgovoru v zbornični seji dne 30. m. m. na interpe-cijo poslanca Benkoviča, aakaj so ustavili kazensko postopanje proti nekdanjemu brežiškemu okrajnemu glavarju, izvajal: Pri razdelitvi podpor leta 1905. je zakrivil nekdanji okrajni glavar res nerednosti. J Strankam je izplačal manj in si dal potrditi večje J zneske, oblastim je pa poročal, da je razdelil vso iz-izplačano vsoto. Namestništvo je odstopilo «akt državnemu pravdništvu, da se pojasni zadeva. Kazensko postopanje se je izvedlo v redu, a končno se je moralo ustaviti. Goljufivi namen se glavarju ni mogel dokazati. Poizvedbe niso mogle ovreči njegovega zagovora, da je založil del podpor in zato ni zadostovala potrebna vsot i, ki jo je imel na razpolago. Dokazalo se je pa tudi, da je doplačal obdolženec iz svojega žepa 200 kron in izplačal podpore, ki jih ni niti zaračunal. Izključiti bi se pa bilo moralo kazensko postopanje tudi v slučaju dejanskega pone-verjenja, ker se je glavar resnioino kesal in izjavil, še ¡predno se je vložila kazenska ovadba, da pokrije* ves primanjkljaj, kar je tudi storil. Izključeno je bilo pa tudi kazensko postopanje zaradi zlorabe uradne moči, ker glavar ni delal tega, kar se mu je očitalo, v namenu, da oškoduje kako osebo. Kazensko postopanje se .je ustavilo zaradi stvarnega in dejanskega pravnega položaja. Po (poročilu štajerskega namestništva so pa bili primerno oškodovani vsi oškodovanci. — Posvetovanje o ureditvi izplačevanja mezde rudarjem in o delavskem času v rudnikih se vrši koncem maja in junija 1.1. Posvetovanja se udeleži poslanec dr. Benkovič kot član pododseka za rudarske zadeve. Hrvatsko. Hrvaška stranka ¡prava je izdala sledeči razglas: Hrvaška stranka prava obsoja najostreje vsa obrekovanja in ovadbe, s katerimi se hoče srbsko samostalno stranko pokazati kot veleiz-dajalsko. Hrvaška stranka prava, ogorčena nad na-silstvi in nezakonitostmi barona Raucha in njegove družbe, obsoja njih početje najodločneje ter izreka vsem žrtvam političnega iin osebnega maščevanja svoje spoštovanje. Stranka se obvezuje v imenu naroda, 2?a šivoje testi in pravičnosti nadaljevati boj toliko časa, da pridobi vsakomur popolno zadoščenje ter odstrani surovo silo in nezakonitost iz sedaj hudo skušane hrvaške domovine. Hrvaška stranka prava se bo z vso odločnostjo bojevala proti nasilstvu madjarskih oblastnežev toliko časa, da pribori kraljevini hrvaški zajamčeno (enakopravnost in svobodo. — Vsa Hrvatska je skrajno razburjena zaradi popolnoma. neutemeljene upokojitve še čilega in razmeroma mladjpga vseučiliščnega profesorja Surmina ter pref. Manojloviča. Razun tega bodo bržčas še umi-rovljeni vseučil. piofesorji dr. Šišič, dr. Vrbanič in dr. Bauer. Več uradnikov je prestavil ban iz službenih ozirov iz Zagreba na deželo. Visokošolci so proglasili štrajk na zagrebškem vseučilišču in sklenili, da se ne vrnejo iprej, dokler ne dobi profesor Surmin zadoščenja. ¿ftaia p^lliSčrss naznanite. Dne 1. maja: Poslanec Korošec in tovariši so vložili včeraj interpelacijo na pravosodnega in na ministra notranjih zadev, ker so izključili Slovence in katoliško duhovščino pri mariborskem društvu za obrambo mladine. — Zagrebško vseučilišče bo najbrž zaključeno za dobo jednega tečaja. — V Galiciji' so pomnožili orožništvo. Iz CeSke in Gorenje Avstrije je bilo tje poslanih okoli 500 orožnikov. — — Poznanjski škof Likovvski je bil, s poljskim odposlanstvom pri sv. očetu. Sv. oče jim je dejal: „V vezali z dobro zidanimi cestami. Izmed teh omenim samo eno: iz ¡Ogleja črez Ljubljano, Celje, Ptuj in od tod stranska prekol i Slov. goric, približno črez Sv. Trojico ali Sv. Benedikta, črez Negovo v Radgono in Sobotico, od tod \ zopet glavna» do Donave. L. 375 pa se začne ona dvestoletna čudna doba-, v ■ koji; so od vzhoda ¿sem črez naše kraje proti zapadn (Franciji 5n Španiji), vilasti pa proti jugu (v1 Italijo) narodi hodili kakor mravlje; seveda to potovanje ni bilo mirno, ampak se je. vršilo z mečem v roki, in sledovi, ki so jih narodi puščali za seboj, so bili puščoba, razvaline1 in smrt. Prvi izmed teh narodov so bili Huni .(375), ki so pod kraljem Atilo (f 453) postali Evropi Šiba božja. Drugih narodov ne imenujem. Silovitosti te i dobe so postala žrtev , mnoga mesta (Ptuj), vasi, cerkve, pa tudi mogočna rimska država^ (Z 1. 476 je, v naših krajih konec rimski oblasti. O Jarenini se tudi zdaj še ne ve nič. Dokler se tu ne ,bo našlo rimskih ostankov, moramo mis-liti, da .larenina pod Rimljani ni bila obljudena. ■ IV. Doba do prihoda Slovencev (476—568)1. Preseljevanje narodov traja skoraj 100 let po koncu rimjske oblasti. Imena teh narodov pustimo! Kraji so postali goli, ¡selišča so bila ¡razdejana j.u požgana, ceste zanemarjene in , okrvavljene. O Jarenini zgodovina še vfcdno molči. V. Slovenci samostalni (568—ok. 745). Konec preseljevanju so storili nairodi, ki so ostali na zemlji, ki so si jo bili izvolili;. to. so pred vsem bili naši predstarši, Slovenci, ki so, priŠedši iz današnje Rusije, se v sedanji domovini začeli naseljevati po 1. 568. Tudi oni so si morali zemljo priboriti z mečem, zato je njih prodiranje proti; zaipadu sel vršilo le počasi. Zasedli so poleg pokrajin ob morju tudi današnje Kranjsko, j Koroško, Štajersko in zapadni del Ogrskega; gorati del so zvali Goro-tan. ■ 'Žalostno podobo jim je nudila nova: domovina, vendar so bili zadovoljni, saj so bili svobodni pod svojimi knezi, pa si tudi svesti roke, ki zna delati, a'tudi udariti, če pride sovražnik kalit. miru. Takega so imeli zares in sicer na lovi kakor na desni; na zapaduBavarce (nemško pleme), na vzhodu divje Obre. Hujši so bili zadnji; bili so narod, ki kakor Huni ni hotel delati, pač pa dobro živeti; zato je živel o ropu, na|kojega je hodil med delavne narode, najnavadneje med Slovence. Grobno so trpeli naši pradedje radi Obrov (pesjani); včasih so se jim morali udati popolnoma, včasih so hm sarrto plačevali! davek, včasih! zopet se jim je ,>osreČilo, odbiti in užugati je: vzlasti dokler je Slovanom vladal Samo (623—658), h katerega državi je bržčas iudi i sipadal Gorotan, so bili napadi Obrov brezuspešni. Sioer pa so Slovenci še tudi po Sa-movi smrti ostali samostalni. (Dalje prihodnjič.) k: rm n i masm\ obitelji ljubi oče najbolj tistega otroka, ki trpi, tako tudi jaz na poseben način ljubim Poljake. Dne 2. maja: Predloga a ministrstvu za ■ javna dela se tudi danes v odseku gosposke zbor-! niče ni mogla dognati. Prihodnja seja gosposke zbornice bo še le 18. t. m. — V neki francoski naselbini so bili pri volitvah veliki izgredi in so razgrajači ustrelili župana. — Nemiri na perzijsko-turški meji se še vedno niso polegli. Kurdi so ujeli nad 2000 žen in otrok ter jih grozovito trpinčijo. Dne 3. maja: Na Dhnaju se organizira v j kratkem času velika komisija, ki bo pomagala vladi izvesti jubilejno delo na korist osirotelim in zanemarjenim otrokom. Predsednik komisije bo ministrski predsednik baron Beck. — Perzijski šah je sprejel , ostavko celega ministrstva. Ministrstvo je baje odstopilo radi tega, ker se inozemske vlade vmešavajo v notranje stvari Perzije. — V Pragi se je vr-šil zavarovanje, se od-pomore kmetskemu stanu, , ki zdaj ječi pod mnogoštevilnimi udarci vslfed mnogih uim, pomanjkanja delavcev itd. \ Končno so navzoči podpisali še protestno rezolucijo na poslansko zbornico proti trgovinski pogodbi s Srbijo. * Živinske kuge ¡na Spodnjem Štajerskem. Smrkavost: v Mariboru; srab ali igarje: v Bras-lovčah, v Žalcu (okraj Celje) v Sakušajku (okraj Ptuj) pri konjih; rdečica: v Trnovcih in Slovenji vesi (okraj Ptuj); svinjska kuga: v Slivnici, v Slov. Bistrici (okraj Maribor), v f Globokem, Kapelah in na Bizeljskjem (¡okraj Brežice); mehurčki: pri Sv. Štefanu ¿okraj Celje), v i IVeržeju (okraj Ljutomer), v Ragoznici, Savcih, Trnovcih, Vičancih, Bratonečicah (pri konjih) in v Kamni vesi .(okraj Ptuj), Prenehala je rdečica pri svinjah v St. Juriju ob juž. žel. in okolici. * Prepoved goldinarske veljave. Dunajski uradni list je prinesel odredbo, s katero se prepoveduje raba goldinarske veljave v poslovanju trgovcev, in obrtnikov z občinstvom. Kdor bi se zoper to pregrešil, bo kaznovan z globo od 2 do 200 K, oziroma zaporom od 6 ur do 14 dni. Odredba stopi s 1. julijem v veljavo. * Liberalna doslednost. Ko sta začela notar Stupica in dr, Gorišek boj proti posojilnici ,v, St. Lenartu, se je „Narodni List" silno zaletaval v Zadružno zvezo v: Ljubljani, češ, da ima slabe revizorje. Povod temu je bilo nepravilno postopanje nekdanjega revizorja J. Dodiča, katerega pa je Zadružna zveza radi njegovega postopanja v službi itak odpustila, kar je bilo dobro znano šentlenarskim pristašem Narodne stranke in zadružnemu relerentu „Narodnega Lista." Sedaj pa — čujte in strmite! — je Dodič našel milost v očeh liberalcev in postal tajnik „silno potrebne" Volkove posojilnice ^ Šoštanju. Pričakujemo, d» bo sedaj „N. L." napadel dr. May-erja, Volka, Zadružno zvezo v Celju, Jošta itd., kakor je svoj čas zbog J. Dodiča. napadal Zadružno zvezo v Ljubljani. * Narodna založba ima, namen vzdrževati liberalno časopisje. Tej narodni založbi pripada,, kakor poroča Joštov list „Domovina" v jedni zadnjih Številk, žefveČ zadrug; „Domovina" vabi seveda v imenu Jošta, ki je njen šeiredakter, mimogrede pa tudi ravnatelj Zadružne zveze v Celju, iaktotum posojilnice Narodne stranke, p. d. ^Lastni Dom", ter — oče Narodne založbe, vse zadruge, da pristopijo k Narodni založbi. Tako izgleda nestrankarsko,(požrtvovalno, narodno delo liberalnih posojilnic! — Čudimo se le, da je še, več posojilnic, katere vodijo pristaši S. K. Z., včlanjenih pri Zadružni zvezi v Celju in da podpirajo s svojimi deleži, vlogami itd. Narodno stranko, katera se opira na Zadružno zvezo, tiskarno, knjigoveznico in zvezno trgovino. * Narodni strankarjl se navdušujejo za splošno volilno pravico, pa le zato, da bi si pridobili tal za prihodnje deželnozborskie volitve in mandate za lačne, „mnogobrojne" pristaše. Sami so pa proti : temu, da bi imeli vsi ljudje jednake pravice, o če- j mur priča „Narodni List", v kateren se J oš t proti i temu izreka, da bi v zadrugah imel vsak član sa- j mio jeflein glas. ŽSelja Narodne, stranke je, da bi ka- ! pitalisti v posojilnicah tudi v bodoče imeli po 10 in še več glasov, in tako vedno imeli gospodstvo nad revnejšimi sloji. Mi ne kričimo toliko o splošni vo lilni pravici, temveč izvajamo povsod načelo, da ima vsak človek jednake pravice in< jednake dolžnosti! * ^Pijevo društvo" je „Nanodnemu Listu" v veliko pohujšanje. V zadnji številki s poštenjaškira ogorčenjem in slabo prikrito zavistjo poroča, koliko tisoč kron je to društvo med katoliškimi Nemci nabralo kot podporo za krščanske liste in knjige in. knjižice. Seveda „Narodno založbo" z vso vnemo priporoča, ker ima namen podpirati liberalno časopisje, katoličani pa ne bi smeli nič storiti v izpopolnitev in razširjanje krščanskega in v pravem oziru ljudskega časništva! Katoličan naj vedno hlapčuje ne-značajnemu in sebičnemu liberalcu! Ker je dobro znano, da se liberalec zlaže, kjer lte more, se ne smemo čuditi, da se je „Narodni List" tudi v tem poročilu iznebil dveh laži. Pravi, da je „Pijevo društvo" ta denar izvabilo iz žepa lahkovernih pobož-njakov pod pretvezo, da prispevajo za papeža, zamorske misijonarje, cerkve itd. Grda laž! „Pijevo društvo" je vselej in povsod nabiralo jasno in javno edino le za, podporo krščanskim časnikom in pro-speli katoliškega tiska in ni nikdar rabilo pri svoji agitaciji niti najmanjše laži. Lažnjivo ovinkarstvo je doma pri liberalcih. Druga, še nesramnejša laž pa je, da dobivajo naši slovenski krščanski časopisi od tega društva podporo. Nikdar niti novčiča ne! Proti tako lažnjivemu in poidlemu časopisju, kakor je naše liberalno, je na mestu samo to načelo: propast! Zato kličemo vsem zavednim katoliškim Slovencem: Proč z liheralnimi ali naprednimi časniki! Naše srce pa krščanskim slovenskim listom! * Tržne vesti. Zadnji čas gredo o one na žitnem trgu zopet višje. Mlini so dvignili cene svojim izdeJkom za 50 do 60 vin. Zia rženo moko se kaže kljub višji ceni precej zanimanja. Klajna moka je neizpremenjena, otrobi pa so višji. Kakor smo poročali, so mlini razpravljali o popolnem ustavljenju obrata za tri tedne. Do tega ni prišlo, pač pa so sklenili delati le štiri dni na; teden še nadalje do 1. avgusta in ustaviti delo prvih pet dni v maju. — Železo. Kakor se govori, bo postalo palično železo in debela pločevina za „zvončkih" ¡v „\Našem Domu"? Vaš boj ni pošten, ker kot Slovenec napadate Slovence | v nemčurskem listu. Ali vam nista . Domovina" in „Narodni List" dovolj? Zakaj odrekate posojila našim ljudem, zakaj postavljate glavnega Stajerčijanca i v načelstvo slovenske posojilnice, zakaj letate od Poncija do Pilata in se pritožujete črez duhovnike, ker se branijo vaših napadov. Nemir bo, dokler bo-! dete riniliv svojo liberalno politiko; naprej in silili i vse pod svojo prevzetno komando. Barbarcani so se I vas že davno naveličali in-bi vas ovrgli iz vseh odborov, ko bi se s terorizmom ne vzdrževali na po-I vršju, pa enkrat bode tudi temu odklenkalo, kakor ■ vse kaže. p Polenci. Rodoljub nam piše: Dne 25. apr. sem bil poslan od volilcev občine Polenci zaradi ne-; kih sitnosti pri volitvi, katera bi se imela isti dan • vršiti, na c. kr. okrajno glavarstvo v Ptuj s pis-| mom, ki so ga podpisali volilci iz občine Polenci za-| radi neke pritožbe. Namenil sem to pismo izročiti namestniku c. kr. okrajnega glavarstvfa, al moral : sem ga izročiti g. Mundu, ¡kateri se do nekaterih I strank neuljudno vede, vzame nato pismo, ga pre-| bere, in mi pove, zakaj se ni volitev izvršila. Jaz | sem mu nato povedal, da volilci občine Polenci za-i htevajo vladnega komisarja iz Ptuja, za kar so že | poprej prošnjo poslali na dotičnen glavarstvo s pod-j pisi in se zavezali, da trpijo in poravnajo občani ■ vse 'to zadevajoče stroške. Pojasnim mu, da niso dobili volilci volilnih listkov, kakor zaukazuje; to nova postava. Potem greva k, gospodu komisarju. G. Mu uda mu da omenjeno pismo, nakar mu komisar naroči, naj mu to raztolmači v nemškem jeziku^ — Sedaj pa pomislite, dragi Slovenci rojaki, zakaj trpimo mi na Ptuju nemškega, slovenščine nezmožnega uradnika? In nadalje, ali je Munda zaprisežen tolmač? Naše velezaslužne gospode poslance pa prosimo, da ne nehajo odstopiti od naših pravic. p Stoperce. Ptujski „Stajerc" laže v Štev. 16 z dne 19. aprila v svojem izvirnem dopisu teq napada s samimi podlimi lažmi našega č. ¡g. župnika, g. nadučitelja in VrabiSa. O Vrabiču nesramno lar-že, , da je kot načelnik kraj. šol. sveta v Stopercah slabo gospodaril in da je pri odstopu Jzročil novemu načelniku le šest kron. Mi pa zatrjujemo po svojem : prepričanju, da je bil Vrabič kot načelnik kraj. šol. sveta vesten v svojem poslu in da je novemu načelnikju iSitelanu {Fišerju izročil v gotovini 16 K 41 h, in zaostalih terjatev všolanih občin iz prejšnjih let v znesku' 338 K 55 h, in za isto leto Se znesek 694 K 82 h,1 torej skupaj 1078 K 37, h. Nadalje si ebčami odločno prepovemo nesramne napade na 4naŠega 6. g. župnika in g. nadučitelja. /Občan?. p V Clrkovcili se Šopiri posilinemška »surovost. V (privandrani „niderlag" prida jj. R P. ter izrazi željo, naj bi se nemški napis odstranil. A kaj se mu odgovori? Komur ni po volji nelmška tablica, kdor ne »na nemški, takšen kmet je butelj, 'pa naj ne hodi v trgovino sem itd. „A tako", odgovori Odbornik .cirkovšike posojilnice, „sedaj» smo mi kmetje buteljni, ko smo vam dali kruha. Lle povejte to Se lirugjm! pa,bo staro Šolo zojpeftJ prevzela občina. Kdor hoče biti * vaš butelj, naj bo, če si ne upa drugam iti, jaz pa nisem. vaš hlapec In. ne bom plače- » val vašega nemškega psovanja, zato pa srečno!" In vrli mož, ki!,ni ostal dolžan. potrebnega odgovora, šel je naravnost v narodno trgovino h g. Šven-šeiku in med pričami povedal, kako Se mu je godilo v posilinemškem „niderlagu." Mi poznamo vrle slovenske kmete v Cirkovcih, kateri gotovo takte Surovosti ne f bodo trpeli od tujcev. Komur je pa prav, temu ni zdravila, ker sam sebe zaničuje. Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Slovenskega romanja v Lurd se udeležijo od nas: O. Skamlec, kaplan; Frančišek Spur iz S. Krapja; Marija Fric; Liza Spindler; ¡Antonija Vrhjovnik. Tem so se pridružili: Matija Pougorelec in Simon Kutnjak iz Medžimurja ter Peter Gorjup od Sv. Jurija v Slov. goricah. 1 Ljutomer. Dne 2. maja ob 4. uri zanana je umrl Ivan Kukov(ec, načelnik okrajnega zastopa, bivši deželni poslanec itd. Rajni ima velike zasluge za probujo ljutomerskega okraja. Pogreb v (pondeljek! je bil veličasten. Počivaj v miru,! 1 Ljutomer. „Domovina" piše v 47. številki: — Iz Ljutomera. Najnovejša in najpotrebnejša pridobitev za našo okolico bi bili po mnenju vlč. gosp. Skamleca — izgnani francoski menihi. Po njegovih načrtih bi naj n,a posojilniški lasti sezidali ti pre-gmani reveži velik samostan. Ko bi se ti menihi na Francoskem pokorili državnim postavam, bi lahko ostali tam, kjer tega niso storili, se izseljujejo in nadlegujejo ljudi po svetu. — Tako „Domovina"! — O ustanovitvi kakega samostana se v Ljutomeru še nikomur niti sanjalo ni! Toda, ko se je rafcglasil „Domovinin" člančič, se je začelo resno misliti na to, bi-li ne kazalo na posojilniškili prostorih ustanoviti blaznice za naše napredne, svobodomiselne liberalce, predvsem seveda za tako nezrele dopisnike liberalnih listov. — Slovensko ljudstvo! Sodi samo: ali te „Domovina" nima za norca, ko ti hoče natvezti tako raco! Ali še je kdo v naši sredini, ki bi se od tako neslanih liberalnih listov dal voditi zanos? Torej proč z „Domovino" in „Narodnim Listom" in „Štajercem". 1 Od Male nedelje sporočamo, da je tukajšnji znani rodoljub g. Ant. Božič, posestnik v Radoslav-cih. dne 2. maja obhajal svojo TOlefcnico, ter (ob enem 401etnico kot ud okrajnega* šolskega sveta v Ljutomeru. [Visled tega je kot znan prijatelj šole vsaki šoli celiega okraja Ljutomer za sredstva ubogih otrok podaril primerne zneske. Želimo mu «zdravje še mnoga leta! 1 Bralno društvo v Veržejl priredi 10. maja ponovitev igre „Požigalčeva hči" v Ljutomeru v prostorih g. Kukovca. Začetek takoj po veCernicah. Vspored: 1. Nagovor in razlaga igre; II. Gledališka igra: Požigalčeva hči, slika iz Kmetskega življenja v o. dejanjih. K obilni udeležbi vabi odbor. 1 Prostovoljna požarna bramba v Okoslavcih ima dne 10. maja tombolo v prid ognjegasnega orodja v prostorih g. Mat. Domanjko pri 8T. Jurji ob Ščavnici. Za obilni obisk prosi uljudno odbor. Slovenjgraški okraj. s Slovenska kmečka zveza priredi v nedeljo, fine 10. maja ob 3. uri popoldne javen shod v Sta-remtrgu pri Slovenj grade u v prostorih g. Petriča. ¡Govorijo gg. drž. poslanci dr. Korošec, Roškar in dež. poslanec g. A. Terglav. Kmetje, delavci, somišljeniki S. K. Z. udeležite se zborovanja v obilnem žtevilu! s Staritrg tik Slovenjgradca. V nedeljo ,dne 10. majnika, se bo izpolnila nam kmetom slovenj-graškega okraja najprisrčnejša želja. Zanirom smo si želeli javnega shoda poslancev Kmečke zveze, saj smo vedno slišali o sijajnih shodih teh poslan-eev v drugih krajih. Za nedeljo dne 10. maja pa nam je obljubil gospod predsednik Kmečke zveze, državni poslanec Ivan Roškar, da bo priredil ob 3. uri popoldne pri Petriču (ob lepem vremenu na, vrtu, ob ■ slabem ' v gornjih prostorih) javen shod K. Z. Govorila bosta tudi g. državni poslanec dr. Ant. Korošec in g. deželni poslanec Alojzij Terglav., G., Ježovnika neki me bo, ker pravi, da so kmeitje, ki zahtevajo od svojih poslancev shode, „sitneži." Sicer nam je pa že itak znana njegova poslaniška delavnost. Bil je namreč na sredpostno soboto namesto na Dunaju, na sejmu v Slovenjgradcu in si-cer v mesarskem odseku. Tu se najboljše spozna. Kako mu je na sejmu dobro djal upliv odprtja srbskih mej, se nasproti kmetom ni upal izraziti. — Poreče jezikovna vprašanje je bistroumno rešil s tem, da jo je zavil v velenemško Schullei-jevo gostilno. Da< bi pa bil slovesno otvoril gostilno v Narodnem domu, ki je bila vsled strankarske nagaji-vosti Narodne čitalnice nekaj Časa zaprta, se briht-ni Vinko ni spomnil. - Kmetje, < pridite v nedeljo od blizu in daleč, da bodete spoznali neumorno delovanje poslancev Kmečke zveze in škodljivo brezbrižnost Ježovnika in Robleka ravno v stvareh, ki pomenijo življenje in procvit ali pa smrt in pogin kmečkega stanu, V nedeljo bomo imeli kmečki tabor, iz katerega bomo branili svoje ¡gmotno življenje in svoje pravipel Predaval bo gozdarski svetnik V. Hess o gozdarstvu v nemškem (!) jeziku, kakor da bi bili pri nas sami nemški kmeti in posestniki, in na slovensko prestavljal g. pot. učitelj Goriča®. Kaj ne, kako se to lepo sliši! ? O izidu bomo iporočali. k Konjiška okolica. Kar sm^ že dolgo težko pričakovali, se bo zgodilo. V nedeljo, dne 10. t. m. namreč začne poslovati naša „Kmečka hranilnica in posojilnica", katero vodijo pristaši S. K. Z., in ima začasno svoje prostore v kaplani j i v I. nadstropju. (Več glej v oznanilih!) Zvedeli smo, da nasprotniki strašno zabavljajo črez ta novi, pa potrebni zavod ter mu odrekajo vsak obstanek, pa to delajo le iz strankarstva, ker kmetom ne privoščijo, da bi sami s svojim denarjem gospodarili in imeli dobiček za se. Prepričani pa smo, da se bo zaupanje, ki ga že sedaj ima večini vrlih konjiških prebivalcev do nove posojilnice še povečalo, ko bodo videli lepe uspehe in spoznali blagonosno delovanje tega zavoda. Nasprotniku ¡pa, ki vas bo še nahrulil, odgovorite tako, kakor je na sejmov dan neki spoštovani posestnik povedal slovensko-liberalnemu „špenglarju" rekoč, da naj sam zase skrbi in naj se ,ne vtika v reči, ki ga nič ne brigajo. G. ravnatelju in tajniku stare posojilnice prijateljsko svetujemo, da se naj v uradu proti strankam vljudno vedeta in opustita različne neumestne opazke proti njim in novi posojilnici; zagotovimo vas namreč, da se bomo proti vsakem^ ki nas bo napadal, branili z enakim orožjem. Zato mirujte in ne ovirajte naše, slovensko-kmečke organizacije! Kar je, to je! k Loče. Pred kratkim so obhajali šolarji od-hodnico g. učitelja Cmerenšeka, katerega je tudi okrajni šolski svet pohvalil zaraidi, dobre vzgoje učencev. Res je šolski mladini žal za njim, ker. sedaj ne bo nikdo več. gonil otroke po hostah in po polju Cin jih učil zajcev plašiti. G. CmerenŠek je gonil v poletnih! dneh dečke po hostah., .Vsak je imel leseno puško, eden je bobnal, drugi so pa korakali kakor vojaki. Kadar/ so se vračali domov, morali so si učenci okrasiti ¿lobuke s hrastovimi vejicami. G. CmerenŠek hotel je pokazati ločkim nemškutarjem, kako zna ^otroke učiti in jih odtujiti svojemiu materinemu jeziku. Zategadelj je najbrž bil od nemišku-tarjev pohvaljen. G. učitelj bi se) gotovo bil bolj ustregel kmetom, ako bi bil otroke domov poslal, mesta da jih je okoli. gonil, ker kmetje potrebujejo pastirjev. Toda • sedaj je odšel in ločki nemškutarji imajo enega manj!' ; k Konjiča. „Kmečka hranilnica in posojilnica" ima svoj prvi uradni dan v nedeljo dne 10. maja od 8 -11 dopoldne, potem pa vsaki četrtek od 9—12 dopoldne. Uraduje se začasno v kaplaniji. t našim držav nim poslancem. — Za shod Kmečke zveze dne 31. maja vlada živahno zanimanje. Naši kmet-| je močno želijo videti in slišati naša odlična poslan-1 ca Roškarja in Pišeka. Zborovanje se začne ob por 8. uri po rani sv. maši v prostorih hotel Ilirija. c Mozirje. V ptujski kroti, oziroma v „Štajercu" je na prvi strani svioje uinaaanosti natisnjen nečeden članek, kateri je zelo ugajal naši čedni (?) teligenci. Stari pregovor pravi: Svinja se najrajši v blatu valja. Enako tudi naš mozirski modrijan. Iskal je in iskal, pa v svoji kratkovidnosti ni videl blata pred svojim pragom. In kaj si je izmislil naš kratkovidni modrijan? „Nekaj se je zgodilo, saj veste, krumpasti, ali bradati itd." Glej št. 13, ptuj. „Staj." Iz celega dopisa smo zvedeli, da je napaden načelnik našega Izobraževalnega, društva, oziroma najbolj vnet in delaven pristaš Kmečke zveze v Mozirju. Nato kratek odgovor. Molčali smo in preiskovali. Sedaj imamo pismene izjave v rokah, katere z bengalično lučjo osvetljujejo nesramno hudobnost do: pisuna. Prvi del je laž, drugi del — bomo videli. Pnav žalostno pa je, da si najbolj „Narodne stranke" ? narodni strankar ni upal priobčiti svojih podlosti v naših slovenskih liberalnih listih, temveč se je zatekel v list slovenskih janičarjev, kateri prihaja v slavnoznani radikalno-marodni trg Mozirje — sv. Ciril in Metod, rešita mozirski rod — kar osem iztisov!! c Sv. Peter na Medvedovem selu. Naša mla-deniška. zveza je zbrala mladeniče k podučnemu shodu na veliklonočno nedeljo. Domači g. župnik je raz-I lagal kako imenitna je za slovenskega mladeniča { prava ljubezen do slovenske domovine. Brez nje na-| ši ljudje v tujini gotovo zapadejo tujstvu. Nato seje I začel živahen razgovor, ki so se ga udeleževali tu-! di mladeniči, ki so došli iz tujine v domovino! Ved-j 110 živahnejša zveza nastaja med domom in našimi ! vojaki v tujini. Naši dobri časopisi pridno romajo na j Nemško in. tudi na Hrvaško. To je gotovo plemenito ; prizadevanje mladeniške zveze. Naprej po tej poti! Celjski okraj. Konjiški okraj. k Konjice. V nedeljo 10. t. m, popoldne ob 3. ari bo v prostorih okrajnega zastopa javno zborovanje tukajšnje podružnice c. kr. kmetijske družbe. c Strokovni društvi rudarjev in paznikov ste j se osnovali v Trbovljah. c V Nazarjih smo pokopali na cvetno nedeljo i pridno cerkveno pevko, v izobraževalnem društvu marljivo sodelujočo Marijo Gros, Marijino ličeiiko. N. v m. p.! c Dobrna. Obisk okr. glavarja, v zadevi šol. drevesnice je razsvetlil marsikaj. Najbolj je bil iz-nenadjen okrajni glavar sam. Bil je do dobrega prepričan, da sta si na Dobrni občinski odbor in kraj-ni šolski svet močno v laseh zaradi šolske drevesnice, a videl je sedaj na svoje oči in slištal na svoja ušesa, da sta popolnoma edina. Tudi o kaki politiki ni bilo ne sluha ne duha. Bilo mu je očividno neprijetnjo, da je prišel s takimi predsodki na Dobrno. Zakaj pa ni imenoval one podle duše, ki je zanesla tako napačno mnenje o dobrnskih razmerah v Celje? Bili bi mu zelo hvaležni. Vedelo se je v Celju lahko iz poročil občinskega urada in kraj. šol. sveta, da oba želita isto, in vendar je bila v Celju cela zmešnjava. Upajmo, da bo sedaj cela zadeva rešena po volji dobrnskega prebivalstva. Ko je okr. glavar videl razmere okrog šole, bil je (primoran pripoznati, da mora drevesnica na boljši prostor. Debelo smo gledali nadučitelja Voglarja, ki se je protivil premestitvi drevesnice, zakaj vsak otrok na Dobrni ve, da je on prvi sprožil to misel. Vzrokov, zakaj je spremenil svoje mnenje v tako Kratkem času, mož ni povedal. No, slišal je take od vseh strani, da |jih ne bo pozabil. Ne vtiUamo se sicer v nadučitteljske zadeve, a dajies smo primorami govoriti. Voglar je namreč čutil potrebo, govoriti o tem tudi v — šoli. Razkladal je otrokom v šoli, kako so ljudje zoper njega itd. Ce po mnenju Voglarjevem spada to pred šolske otroke, se v resnici ne čudimo, da ga na Dobrni ne spoštuje drugi, kakor Ha-zenpihl, ki pa še nima otrbk za šolo. Tolažimo se s tem. da bo Dobrna Živela dalje kakor Voglar. c Mozirje. Na Belo nedeljo se je zbralo v stari šoli nad 50 zaupnikov. Predsednik Ferdinand Skruba je pozdravil navzoče in dal besedo gospodu Antonu Breznik. Ta je obsojal za kmete škodljivo delovanje poslancev Narodne stranke in, razložil važni pomen, ogrske pogodbe za gornjesuvinsko dolino. Ce bi se ista ne sklenila, bi ne mogli brefe visoke carine voziti lesa na Ogrsko, kar bi bil za naš okraj silni udarec. Slednjič je vspodbujal kmete, naj prosijo za dopust svojih sinov-vojakov ob času košnje in žetve, sicer se zna zgoditi, da bode postava isopet romala nazaj, odkoder je prišla. Ce se je pa bodo pridno posluževali, se bo sčasoma še dalo več doseči. K sklepu so vsi podpisali ugovor proti odprtju, mej za srbsko živino. Protest pošljemo Dekliška zveza je zborovala na velikonočni pondeljek. Tri deklice so deklamovale pesmice: „Zvon-| ček", „Sv. vera in domovina" in „Slanica". Verk i Amalija je deklicam razložila, kake dolžnosti imajo kot krščanska, kmečka in slovenska dekleta. Stra-j šek Terezija pa je pojasnila, kake nauke daje po-! mlad deklicam. Duhovni voditelj je vspodbujal čla-\ niče zveze k varčnosti in povdarjal veliki pomen, var-' čevanja ter priporočil domače hranilnice. Bilo je kaj lepo na tem zboru. c Čebelarski podučili shod pri *Sv. Petru na Medvedovem selu priredi v-njedeljo dne 10. maja ob 3. uri popoldne v župnišču Icr. soe. izobr. društvo. Čebelarji, domači in sosednji, pridite polnoštevilno! Govoril bo o čebelarstvu čebelarski potovalni učitelj Janez Jurančič. - Pokazal bo, kako se čebelari po novem načinu. c Št. Jur ob Taboru. Roblek je priredil dne 3. maja 'pri Južnu shod. Občudovali smo našega Rančigaja, kojega si bo Roblek zapomnil. Sklep sho-j da je bil črez vse imeniten. Priletelo je jajce, koje j je bilo namenjeno Rančigajevim plečam, v predsert-[ nika in deloma tudi v Robleka, za kar je Roblek ; svoji stranki primerno grajo izrekel. Obširnejše poročilo drugokrat. c Iz ZibLke. Povodom „Stajerčevega" dopisa z dne 22. sušca in 19. aprila t. .1. nam miroljubnim ZibiČanom ni mogoče dalje prenašati nesramne laži, ne da bi se potegnili za resnico. Kako nesramno napada neko dopisunče našega g. župnika in mu očita, češ, da je on kriv, da nimamo mi Zibičanjo kaplana. Čudimo se Jie, da ši ti tako želiš kaplana, ko; ti je še celo g. župnik tako nadležen. Gotovo ne bode nihče vprašal, čemu tadqpiisun, katerega vsakdo pozna, tako hrepeni po kaplanu. Ce M' imeli namreč v Zibiki dve službi božji, potem bi bil znani salon vsaj dvakrat na dan bolje obiskan (namreč med sv. mašo). V 16. štev. „Štajerca" se je ta Uopisun preoblekel v „več deklet t in žen", misleč, da bi se ne izdal. Pa tudi to ti nič ne pomaga. Mi zavedni Zibičanje se ne damo tako hitro preslepiti. V omenjeni številki si našteval osebe, katere so bile baj£ obdolžene, da so sestavile dopis v „S|tajerca." Ne delaj se tako nedolžnega, drago dopisunče, ko si pa v obče poznan. Vedi pa, da se bodemp v bodoče že znali ogibati tvoje hiše. Tudi naš organist ti je, kakor >se izražaš, jako nepriličen. Te zelo boli, če /kdo zoper tvojega ljubljenca „Sta^eroa" zabavlja. Je pač križ, ko ima tvoja agitacija malo uspeha. Mogoče bode kdo mislil, da, je Zibika res tako nazadovala, da se več mož, kakor se je|dopisun izrazil, Ranima za lažnjivega „.Štajerca." Drago dopisunče, saj jih, nimaš dosti okoli sebe. Tudi Zibik:< je v zadnjem času znatno napredovala. Ti pa,« drago dopisunče, le pazi, da ne ostaneš nazadnje sam; saj vidiš, da gre .tvoja agitacija vedno bolj na nerodovitno zemljo. Mi zavedni Zibičanje se bomo pa že, kakor reSeno, ogibali tvoje hiše. [Toliko resnici na ljubo i — Zavedni Zibičanje. c Poslano. Po Mozirju in po mozirski dolini krožijo o meni, oziroma mojem bratu, nečedne reči, katere je povzročil dopisun v ptujskem „Štajercu."-Dopisnika dotičnega umazanega dopisa imenujem javno podlega in nesramnega obrekovalca, dokler mi s svojim podpisom ne da prilike, da mu pred ,c. kr. sodnijo dokažem, da je nesramni obrekovatec prav ciganske sorte. Capito! Mozirje, 3. apr. 1968* Ivan Cesar. c Šmartno ob Paki, Kakor slišimo,, namerava prihodnjo nedeljo prirediti Narodna stranka, oziroma poslanec g. V. Ježovnik, tukaj nekak shod. Nas to zelo veseli, kajti zelo radi; bi, poznali Ježovnika in mu enkrat temeljito vest izprašali in tudi slišali poročilo o njegovem delovanju. (Pa ne doma, ampak v državnem zboru.) ITorej na svidenje! Zvezar, c Dramlje. „Narodni List" že zopet sponaša župniku njegove sitnobe in komandiranje v Crešnji-cah< Župnik pritrdi oboje, pa pove tudi, kaj je s tem dosegel. Občini je pripomogel, da je 283 gld. ali 566 kron nazaj dobila. Morebiti se tudi v Dram-ljah nekateri bojijo ojstre metle pri občini, ker župnika toliko odrivljejo? Le čakajte, znabiti bo radovedna žandarmerija pozvedeia, kdo je obljubil, da bo njegov bizelanc in Šnops pri volitvah zmagal, potem se zna po novi volilni postavi vse zasukati. c Iz gornjegrajske okolice. Pred kratkim Ča* som sem imel opravek v, Novi ¡Štifti. Tam najdem v. neki gostilni cel kup raznih liberalnih listov, kakor: „Domovino", „Narodni List", „Učiteljski Tovariš." Ker je pa dotični gostilničar po mojem mnenju pristaš Kmečke zveze, se mi je čudno zdelo, odkod so | ti listi. Kmalu pa zvem„ da jih |e prinesel ta-mošnji nadučitelj g. Kelc. Tako! Ali se spodobi za krščanskega učitelja, da raznaSa okoli po gostilnah liberalne časnike? Kaj si neki mislijo otroci o učitelju, katerega dolžnost je, vzajemno s katelieiom skrbeti za duševno in telesno vzgojo otrok, mesto tega pa nosi njihovim starišem na dom časopise, ki strastno sovražijo, kar je svetega in katerih glavni cilj je, vreči križ iz šole. Žalostno, da Je sploh vse učiteljstvo v gornjegrajskem okraju v nasprotnem taboru. Ni čuda, čfe je potem čedalje večja nezaup-nost med ljudstvom do šole, ker mora zidata dralge palače, da se iz njih v elegantnejši obliki širi brez-verski liberalizem. Liberalni listi dolžijo Sjlovensko kmečko zvezo, češ, da je ona kriva te nezaupnosti. Ne Kmečka zveza, ampak gospodje učitelji so s svojo liberalno propagando sami krivi te nezaupnosti! Da, kdor drugim jamo koplje . . c Nova Štifta pri Gornjeto gradu. Dne 26. m. m. je umrl v ljubljanski bolnišnici Frano Rihter, tukajšnji rojak. Pred nekaj leti je odšel v Ameriko, od1 koder se je sedaj vračal v rojstni kraj, katerega pa ni več videl, ker ga je poprej; smrt prehitela. 'N, y m.- p,! , c Bralno društvo v Gat>erjih pri Celju priredi v nedeljo 10. maja 1908 v prostorih g. A. Fazarinc-a na Ostrožnem gledališko predstavo. Predstavljale se bodo šaljive igre: „Eno uro doktor" in „Kmet in fotograf". Po predstavi proBta zabava z godbo, petjem i. t. d. Vstopnina znaša za sedeže po 1 K in po 60 v, za stojišča po 30 v. Začetek ob Va4 uri popoldan. Predstava se vrši ob vsakem vremenu, ker so v slučaju deževnega vremena veliki, krasni prostori na razpolago. K mnogoštevilni udeležbi vabi uljudno odbor. c Petrovče. Bralno društvo „Gospodar" priredi v nedeljo 10. t. m. ob i. uri popoldne gledališki predstavi : „Sv. Cita" in „Pri gospodi" s petjem in tamburanjem. Listnica uredništva. 8v. Barbara v Halozah: Za to štev. prepozno; pride prihodnjič. — Dramlje: Sedaj ni bilo prostora. Prihodnjič. — Ponikva: Istotako. — Pišece: Prepozno. — Terbegovci: Prihodnjič! — Meretinci: Obrnite se na poštno ravnateljstvo v Gradcu. — St. Miklavž nad Laškim: Brez podpisa; torej v koš! — Slovenj-grafika okolica: Prihodnjič! Sv. Andraž v Slov. gor: Preose-bno. Oprostite! Gradec Dnnaj Loterijske številke. Dne 2. maja 1908. 49 75 48 81 79 64 Vafcilo na 47 48 33 15 Cenjeni gospod! Zdravilo „Palma" je imelo pri moji bolni perutnini jako dober uspeh, in jo priporočam vsakomur najtopleje. S spoštovanjem Antonija Gogola, 1. r. c. kr. notarja vdova. V Ljubljani, Rimske ceste št. 13,18. nov. 1907. Orig. nem. Gospod Ivan Weixl — Maribor. Odgovarjaje Vašemu vprašanju o učinku K. varstv. znamka, preparata „Palma" Vam naj služi v prijetno znanje, da je ono svoj namen popolnoma doseglo in smo ž njim zelo zadovoljni bili. Bilježimo s popolnim spoštovanjem. 380 Upravništvo grajščine Liboch Gr. Wilfersdorf — Furstenfeld (Štajersko1, dne 21. novembra 1907. Nova priznanja v prlh. Itev. — Čitajte lnserat „Palma*1! Pojasnila o inseratih daje upravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko za 10 vinarjev. Brežiški okraj. b Ben j. Kune j je zapustil Brežice, ker ni upanja, da bi kedaj postal tu poslanec in ker mu je Grič preveč preglavice delal. Njegovo narodno delo, o katerem toliko pišejo liberalni listi, je to, da je posojilnici na vrat obesil Grič in na vse kriplje delal reklamo za sebe. Sedaj je v Žalcu, kjer mu bo baje Roblek odstopil mandat. b Dobje pri Planini,. Dne;28. aprila imeli smo pri nas občinske volitve, pri katerih so Stajerči-janci popolnoma pogoreli; zmagali so pristaši Ki Z.. Volilce ni premotilo Črna vino, nb za zmagoslavje obljubljeni kozliček in;.več sodčkov piva; am-piak naši možje so pokazali, da ne marajo več Sta« jerčeve sodrge. f b Kozje. Na belo nedeljo je tukaj zborovala kmetijska podružnica za kozjanski okraj v gostilniških prostorih g. Franca Gučeka. Udeležba je bila jako dobra,, Zborovanje je otvoril g. predstednik !A. Maček ter daV besedo g. potovalnemu učitelju J. Beletu, ki je predaval o novi vinski postavi, o sar jenju novih nasadov, o škropljenju in žvepljanju, na zeleno cepljavanju, nadalje o sadjarstvu in gnojenju in nam podal še mnogo zanimivih podatkov o kmetijstvu. Vsi poslušalci so z navdušenjem poslušali g. potovalnega učitelja in sklenili se ravnati po njegovih nasvetih. Prisrčna hvala ■ gospodu potovalnemu učitelju zia uljudno predavanje. Naša želja je, da bi večkrat prišel v našo sredo. Najnovejše novica Umrla je dne 6. maja t. 1. gospa Ana Stuhec, roj. Böhm, c. kr. deželnosod. svetnika vdova v Ptuju. N. v m. p. Pri Sv. Pavlu pri Preboldu je umrl dosedanji župan. Na njegovo mesto pride vrl narodnjak gosp. Fr. Cilinšek. V proračunskem odseku je dr. Korošec govoril za uravnavo Sotle in uravnavo Mure. Imenovanje Pradeja za nemškega ministra rojaka je cesar že podpisal. Čebelarska podružnica za Celjs in okolico priredi prihodnjo nedeljo dne 17. t. m. poučni izlet k čebelnjaku gospoda Ferdinanda Rozmana v Pesarjih pri Laškem trgu, ob 3. uri popoldan. Bralno društvo v Škalph priredi dne 17. majnika po ve-černicah »eselico z govorom, petjem, tamburanjem in predstavo „trije lički". Na obilno udeležbo vabi odbor. | Kovača, ki zna konje kovati, in učenca sprejme Karol Krančan, kovaški mojster v Faalu ob kor. žel. Oba morata znati slovenski. 356 Slnžba organista iu cerkovnika pri župnijski cerkvi Šent Janž na Peči, pošta Velenje, se takoj odda. Prednost imajo cecilijanci in rokodelci. 358 T Narodnem domn v Ptuju se odda b 1. julijem t. 1. društvena gostilna, služba čitalniškega sluga in hišnika. Natančnejša poročila daje odbor Narodne čitalnice v Ptuju. 357 Kovaškega učenca od pridnih sta-rišev sprejme takoj Franc Viher, kovaški mojster v Framu (Frau-heim). Dobi se tudi nekaj plačila. 349 5 čevljarskih pomočnikov sprejme takoj g. Alojzij Weber, črevljar. Urbanska ul. št. 30. Maribor. 352 Malo, lepo posestvo pri Sv. Bol-fenku v Slov. goricah tik farne cerkve, prikladno posebno za pen-1 zioniste, se proda pod ugodnimi pogoji. Posestvo ima novo hišo s tremi lepimi in slikanimi sobami in drugo pritiklino, gospodarsko poslopje, kuhinjski vrt, tri male sadonosnike, njivo in travnik. Lastnik Anton Kocuvan, trgovec v Šoštanju. 348 Krojaškega pomočnika in nčenca iz dobre hiše, sprejme Jožef Verd-nik, krojaški mojster v Slovenski Bistrici. Pomočnik mora znati sejm-sko in fino delo. 340 Dva krojaška pomočnika in jed-nega učenca sprejme Eduard Schneider Deutsch-Feistritz. 341 Halo posestvo v Spielfeldu na državni cesti, obBtoječe iz travnika, njive, sadonosnika in hiše, se radi smrti po ceni pod roko proda. Latzko Ferdinand, Schoschtaritsch-gasse 6. Studenci Maribor. 303 Imam na prodaj en tisoč lepega, osnaženega, samčastega kolja za vinograde in fižol. Cena se zve pri Juriju Pevec, posestnik. Proseniško p. Sv. Jurij ob juž. žel. 845 Dobro ldoča gostilna z mesarijo pri Sv. Križu pri Ljutomeru, tik farne cerkve, s štirimi velikimi sobami, kuhinjo, shrambo, dvema vinskima kletima, mesnico, dvema konjskima hlevoma, drvarnicama, svinskim hlevom s petimi oddelki, ledenico, skednjem, uto in parmo se da s 15. majem ali 1. junijem v najem. Odgovor in vprašanje daje županstvo pri Sv. Križu pri Ljutomeru. 346 Lepo posestvo, v lepi legi, 10 minut od Št. Pavla, četrt ure od tovarne, hiša in gospodarsko poslopje novo postavljeno, 5 oralov njiv in travnikov, kakor tudi par minut oddaljena novozidana hiša s sadonosnikom, se proda skupno ali na drobno I Vse je v najboljšem stanju in tudi pripravno za gostilno ali drugi obrt. Popraša se pri Ferdinandu Vedeniku v i Št. Lovrencu pri Št. Pavlu pri j Preboldu h. št. 1. 258 Pridnega kovaškega pomočnika, kateri razume od ognja delat, in pridnega učenca sprejme takoj Anton Koren, kovaški mojster v Zgor. Pobrež št. 28. Maribor. 384 Dobroidočo pekarijo želi prevzeti v kakem trgu ali na deželi. Poste restante 354 do 1. junija v Mariboru. 354 Učenec iz poštene hiše, se sprejme v trgovini s steklom in porcelanom, Ivan Kovačič v Radgoni. Tudi priden hlapec dobi službo. 347 Jan. Scholger, na Bregu pri Ptuju naznanja slavnemu občinstvu, da je spet otvoril svojo prodajalno manufakturnega in špecerijskega blaga, ter se priporoča nadaljni naklonjenosti. 339 Kot pismonoša želi službe trezen pošten mož do 1. junija. Naslov v upravništvu. 372 Lepa priložnost! Hiša s tremi sobami, kuhinjo, jedilno shrambo, spodnjo kletjo, sadonosnikom in vrtom se da takoj po nizki ceni v najem. Ako kdo želi lahko vzame v najem na več let. Ker je hiša na lepem prostoru, ter komaj pol minute od župnijske cerkve na Hajdini je pripravna za upokojenca, obrtnika ali malo trgovino. Oglasiti se je osebno, ali pismeno pri organistu na Polenščaku pri Ptuju. 371 Velekrasno posestvo z okolu 16 oralov rodovitne zemlje in lepo zidano hišo z gospodarskim poslopjem, 1 uro od Maribora četrt ure železniške postaje in župnijske cerkve, na naravno ugodni legi in prijaznem kraju se radi bolezni lastnika po sramotni ceni proda. Cena je samo 3200 gld. V knjižbe je 800 gld. Lahki plačilni pogoji Posestvo obstoji iz velikega lepega gozda, krasnega plodonosnega sadovnjaka, rodovitnih že sejanih njiv in plodonosnega vinograda z novo nasajeno amerikansko trto. Govedi se lahko redi 5. glav. Več se izve pri Josip-u Sernec, km. sin v Gradiški, Spodnja Kungota, pošta Pesnica. Za pismena vprašanja se proBi znamka za odgovor. 374 V kako žnpnišče želi priti gospodinja srednje starosti. Naslov v upravništvu ! 375 Učenec želi vstopiti pri mesarskem ali slikarskem mojstru v okraju Maribora. Ponudbe na K. A. K. Pošta Lebring. 377 Učenci z lepim vedenjem, ki je dopolnil 14. leto sprejmo Josip Ma-cuh, krojaški mojster, DomgaBse št. 5. v Mariboru. 381 Lepo posestvo obsegajoče )4 oral med tem 3 orale vinograda z lepo zidano hišo, kletjo, hlevi in gospodarskimi poslopji se v Špitaliču pri Konjicah zaradi rodbinskih razmer ugodno proda. Pojasnila daje poseBtnik Franc Kmelc, Celje, kovaške ulice. 379 VII. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Jurju ob j. ž. registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bode vršil v nedeljo dne 10. maja ob 3. ari po-poldne t zadružnih prostorih (v lastni hiši) v Št. Jurja ob juž. žel. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorništva. 4. Odobrenje računskega zaključka za leto 1907. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Poročilo o izvršenej reviziji „Zadružne zveze". 8. Sprememba pravil. 9. Slučajnosti. Pri nezadostni udeležbi se bo pol ure pozneje vršil drugi občni zbor z istim dnevnim redom ne glede na število članov. 355 Načelstro. Jaz podpisani Matjaž Osterc, posestniški sin v Veržejn, obžalujem iskreno, da sem g. Franc-eta Seršen, tržana v Veržeju št. 101, razžalil brez vsa-cega povoda, prosim ga za odpuščanje, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. V Veržeju, dne 18. aprila 1908. Matjaž Osterc. Franc Ksaver Kantner pilarski mojster, Maribor, Tegetthoffova cesta štev. 26. izdeluje vsake vrste pile in stražnike iz najboljšega posebnega litega jekla za železniške delavnice, tovarne za stroje, za mehanike, klučavničarje in kovače. Tudi najboljše vrste žage za deske. Prevzame vsake vrste zrabljene pile in stražnike v popravo. — Opomni, da so njegovi izdelki le ročno delo.__343 « S. FRAS,«» akademični slikar in ačitelj risarstva Grradec Macharg-asse 33 se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih slikarij, v različni proti vremenu stanovitni tehniki, kakor: Al fresko, tempera, Kascin itd. Prevzamem tudi slikarijo na .platno z oljnatimi barvami, kakor altarne slike, križeve pote in tudi slikanje portretov, popravljanje vsakovrstnih slik. Zagotavljam na-_ tančno in umetniško izdelovanje._344 lice me najemnik za gostilno v Narodnem domu 7 Veilkovcu. ; Gostilna ima 5 gostilniških sob z lastno opravo razven posode j in perila, vrt, ledenico, dve kleti, sobe za tujce, hlev za | izpreganje in mesarijo. Kavcija 2000 K, najemnina 1200-— Več se izve pri načelništvu „Hranilnice in posojilnice" v Velikovcu (Koroško). 350 Najbolj krepki in trpežni klobuki vsake vrste se dobijo pri Vitanjskem klobučarju 286 F, JaiikoTič-n. Zahvala blagorodnemu gospodu dr. Červinki, zdravniku v Braslovčah kateri me je s svojim trudom in požrtvovalnostjo, kakor tudi znanstvom v zdravniški stroki rešil gotove smrti v mojej opasnej bolezni. Vsakomur ga toplo priporočam. Loke pri Mozirju, dne 30. aprila 1908. Franc Irman. 4000 cepljenih trsov na rip. port. sylvaner, traminer, laški rizling še ima na prodaj, Franc Bračko, Sv. Peter niže Maribora. 389 Deklica za vse, ki zoa tudi nemški se takoj sprejme. Alojz Riegler, FlSssergasse 6, Maribor. 388 Sprejme se mizarski pomočnik pri A. Saloker, mizarski mojster, Maribor, Tegetthoffova cesta št. 3 38 j Sprejme se pošteno, čedno dekle srednje starosti. Plača po dogovoru. Naslov pri uredništvu. 382 STEFAN KAUFMANN trgovina z železarno v i, :mzm priporoča svoje kose in srpe izvrstne kakovosti, kakor tudi vse vrste bruse in železnino po najnižji ceni. Prva narodna tovarna kmetijskih in poljedelskih strojev Jožef Pfeifer-ia v Hočah pri Mariboru na Štajerskem. Vsak kmetovalec občuti težko pomanjkanje poljedelskih težakov, posebno pa dobrih mlatičev, katerih za veliki denar ni dobiti. Opozorjen sem bil z naročilom, eno mlatilnico iznajti, katera bi mlatiče dostavila. Na podlagi večletne posknšnje, se mi je to tudi cclo posrečilo. Posebno pa sem obrnil svoj namen na tiste g. kmetovalce, kateri potrebujejo ¿kopo (ali šopo) za strehe, za vinogradno vez, za rezano klajo in vezane otepe, za prodajo. Ta celo novo iznajdena mla-tilnica spolnuje vsa ista dela, katera se od najboljših mlatičev zahtevajo. Iz celih razvezanih snopov, kateri skoz mlatilnico pridejo, se izmlatijo čisto do zadnjega zrna. Medtem stisne vložnik z eno nogo na pod mizo majalno nagonco, in na to se vzdignejo gornji zobje s celim pokri-valom tako visoko, da pride tudi debeli del snopa med bobnom in pokrivalom celo neraztrgan in nepokvarjen ven, in ostane bilka ali slama celo kakor je zrastla. Zrno spada skoz plebnato rešeto s 15 milimetrov velike okrogle luknje, katero se znajde na zadnjem delu mla-tilnice nad osjo nagona, med tem ko izide celi izmlačeni snop čez rešeto, in mož, ki ima posel za ogibanje, prime z rokami snop in ga potegne iz mlatilnice Mlatilnica (Cerilica) št. 2. Mlatilnica za škopanje št. 3. Cena za roko in vitelj 200 K. — Cena z viteljem E. ali Z. SO kompletno s 7 m dolgo osjo 380 E. Vitelj brez lesa 10 K manje. Ročna mlatilnica štev. in ga položi na stran, da se z njega izdela skopa. Če po se za škopo ali otepe ne mlati, se potem z lahkoto rešeto odvzeme in slama pade dol, kakor pri navadni mlatilnici. Nagonca pa naj na mestu ostane, da se pokrivalo žnjo takrat nekaj vzdigne, kadar se vloži debeiejši snop, da se gonitva ne vteži. Ta mlatilnica je nenavadno velika, močna in težka, ter tehta okoli 820 kg. Gonitvo pri mlatitvi izvršujete lahho 1—2 osebi celi dan. in je pripravljena tudi za vitelj vodno in parno moč, če se veliko z4 Učenec se sprejme pri mizarju za boljše pohištvo. Naslov : M. Glavnik, Gradec, Annenstrasse 14. 373 Ljudska hranilnica in posojilnica t Celju (rejfistrovaB» zadruga z neomejeno zavezo). = O-lavni trg- šte-sr. 5, X. n.ad.strop5e. = Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo s 4 72% obrestmi Obresti se pripišejo h kapitalu koncem vsakega leta in se obrestujejo potem enako glavnici. Rentm davek plača zadruga sama. Hranilne knjižice se realizirajo in se te vloge obrestujejo nepretrgoma. Posojila se dajejo le članom na vknjižbo pri posestvih proti 5% in 5 V2% 113 osebni kredit proti 6% obrestovanju. Nadalje se izposojajo denar na zastavo vrednostnih papirjev, zlatnine, srebrnine itd. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame zadruga v svojo last proti povrnitvi gotovih izdatkov, ki pa nikdar ne presegajo zneska 8 kron. V pisarni se sprejemajo vse tozadevne prošnje in se brezplačno in hitro rešujejo. — Uradni dan je vsak torek in petek od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne. 88 (k. L) Zahvala. Žalosti potrti vsled prerane smrti dragega brata ozir. strica in svaka, gospoda Alberta Avsenek uradnika „Posojilnice" v Mariboru, izrekamo prisrčno zahvalo vsem, ki so tolažili ranjkega ob njegovi bolezni kakor nas ob bridki izgnbi; vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku in slavni Čitalnici ter gg. samcem za darovane krasne vence. Posebna zahvala pa še slavni BPosojilnici" za lepi pogreb, gg- pevcem za prisrčne ialostinke in g. knjigovodji M. Reichem za njegov posebni trud povodom bolezni in smrti prerano preminulega. V Gradcu, 2. majnika 1908. Žalujoča rodbina Pavličeva. Franc Divjak, slikar In pleskar v Mariboru, župnijska ulica št. 7. se priporoča č. duhovščini in slavnemu očinstvu v izvrševanje najfinejšega in prostejšega slikarstva in pleskarstva po zadovoljni ceni. 365 Milan Hočevar-Celje Glavni trg štev. 10.-- Jože Verb&nčič, trtnar v Radomsrščaku, pošta Ljutomer, ima še za oddati prav lepih cepljenk in sicer: 500 kom. žerjavine (Zierfandler) na port. 5000 „ laškega riziinka , port. £00 » a n , SOl. 1000 traminea port. 367 mm^mmmsmrnm železo za vezi, najboljše vrste cement, cevi iz kamenščine, strešna lepenka in sploh vs8 stavbinske potrebščine. * za vrtove in razne svrhe, trnje-<§>? <ž»» » » ■£> » « » » va žica. vodovodne cevi in vse priprave za vodovodne naprave. brane, drevesne žage, škarje za trte, razno poljedeljsko orodje in najboljši stroji. 214 šivalni stroji "pro" i0 i,om° varne blagajne. i-® -M- Še je čas za spomladno gnojenje z umetnim gnojem. Kdor rabi T©maž©ira žlindro, S pl K a J n i i o m ali i! a I i j e v © s o I j o. Umetna gnojila vseh vrst, zajamčene kakovosti prodaja po najnižjih cenah in daje pojasnila ter pošišja poučne spise » « « » * t<$> « i zastonj trgovina a železnico Plugih lERMIR'1 SMUafslič, €í el j e. •m m m mi i sí \ % Karo' Kocijančič 0 kamnoseški mojster ' MARIBOR, sasno Sehillerstautse 25. izdeluje altarje, prižnice, podobe in vsa dragu stav-binska dela iz kamna, žrfi, spomenike itd. Zaloga ugotovljenih nagrobnih «po-456 menikov. Vsi marmornati oltarji ▼ baziliki t Mariboru so moje delo. "T8HI Demefrij Gluma® hotl ar» JPttOlj, JPodtnCi ulica in MARIBOR, Kaserag^aM št, 13 jmporoča ipoStovanini knsete?»lcera kotlo in najboljše- fcr'sfalales, pri keterii jansSi s» dobro in trpežno delo. "tmsws*® «¡«no fra hitm Kspcjea stari baker, eiak lx meaing po ssJbol^H erai. 19 Konjicali ica j Priporoča popolnoma sveža in kaljiva deteljna, travina, runkelnova, svinske salate, korenjevega in vrtna semena, o ♦» »■»> Rafija za vezanje trte, galico, žveplo, bartelovo klaju« apno, kakor 180 tudi vse vrste cerkvenih sveč, kadilo, oljčno oije in vse drago t mojo stroko spadajoče blago. Jamčim za dobro in ceno postrežbo. (registrovana zadruga z neomejeno zavez«) uraduje vsaki četrtek od 8—12 ure dopoldne. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo s 47i% obresti. Obresti se pripišejo h kapitalu koncem vsakega leta in se obrestujejo enako glavnici. Ren-tni davek plača zadruga sama. Posojila se dajejo le članom na vknjižbo pri posestvih proti 5"/s in na osebni kredit proti 51/,*/» obrestovanju. Nadalje se izposojuje denar na zastavo vrednostnih papirjev itd. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame zadruga v svojo last proti povrnitvi gotovih izdatkov. Tozadevne prošnje in druga pojasnila se sprejemajo in dajejo v pisarni, tex se hitro in brezplačno rešujejo tudi ob dragih dnevih. 378 NaČelgtvo. ai--—^ia Služba organista in cerkvenika se oddaje pri žnpni cerkvi sv. Mihaela pri Šoštanju. Letni dohodki znašajo najmanj 1200 kron. Vrhu tega je toliko zemljišča, da se lahko redi ena krava in dvoje svinj. Prosto stanovanje, 3 sobe, kuhinja, klet, gospodarsko poslopje, vrt pri mežna-riji. Prošnje naj se vložijo do 1. junija, služba ima se nastopiti 1. julija. Tenoristi cecilijanci imajo prednost. Cerkveno predrt, sv. Mihaela pri Šoštanja. Ivan Sovedló, žup. Sedaj je priložnost če hočete dobro in po nizki ceni kupiti, da si ogledate mojo veliko zalogo, belo pisano in drugo platno, mtr 16, 18, 20, 24 in 28 kr. Druki in cajgi za ženske obleke mtr 20, 24, 28 in 30 kr. Sateni novomodni, po 30 in 40 krajcarjev meter. Cepiji v veliki izbiri. Volne za ženske obleke v vseh barvah m po 40, 60 in 70 kr. Svilneni robci najnovejši po 90vkr. gld. 1, 1'20, 160, 2 itd. Perkalnati robci po 22 in 30 kr. Cajgi za moške obleke po 50, 60, 70 itd. Štofi za moške obleke v veliki izbiri po gld. 1-20, 1'40, 1-80 itd. Srajce za delavnik in praznike po 60, 70, 80, 1-—, 1 20 itd. Najnovejša izbira kravat, ovratnikov, žepnih robcev, dežnikov in predpasnikov. Cvilih beli in pisani za blazine in žimnice (motrace). Gotove obleke za fante. Ker prodajam vse po nizki brezkonkurenčni ceni, pričakujem mnogobrojnega obiska ter se bilježim z velespoštovanjem K. E. ŠEPEC, Grajski trg. št. 2. ■Bmnnm ZA SOLO! kupujte tabljice, kamenčke, zvezke, svinčnike, peresa, peresnike itd. v narodni trgovini : : : VILKO WEIXL, Maribor, Gosposka ulica 33. Velika zaloga raznega papirja, zavitkov in zapisnih knjig po najnižji ceni. POZOR: Edina narodna trgo- vina z manufaktur. in špecerijskim blagom L. Kuharic. Ormož priporoča cen], občinstvu svoje veliko, novo zalego. Cene nizke, postrež. točna. Kdor hoče dobro kupiti mora v narodno trgovino priti Pohist'! v veliki zalogi, kakor tudi matrace, divani, otročje po3tel]e ter ogledala po najnižji ceni. Franc Pleteršek, Morlbor Koroška cesta št. 10. kupujemo pri voji k svoj i m l Nova trgovina Fr. Bureš, urar, očalar in zlatar v Mariboru TegBtthoffoga cesta 33, priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let. Vsi popravki se točno in :: hitro izvršijo. :: „CROATIA" edina hrvaška zavarovalnica, osnovana od občine svobodnega in kr. glav, mesta Zagreba ,CR0ATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor : hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po jako ugodnih pogojih in nizkih cenah. Vsa pojasnila daje: Podružnica ,CR0ATIA' v ITrstn, Corno št. 1. Trgovina z manufakturnim, modnim in drobnim blagom Feliks Rop s Maribor Grajski trg št. 5 priporoča svoje veliko zalogo snknenega in volnenega blaga za moške in ženske obleke, kakor tndi prav dobro platno za vsakovrstno perilo. — Oprave za ženitve, garniture, preproge in odeje v največji izbiri po najnižji ceni. Zgotovljeno je prezidavanje trgovske hiše R. Stermecki v Celju, katera je sedaj popolnoma na novo urejena. Velikanska zaloga, katera se je sedaj še z novodošlim blagom dopolnila, se bode zanaprej po čudovito nizkih cenah prodajala. Nikdo toraj ne zamudi ob prihodu v Celje si trgovino ali saj izložbe ogledati, da se vsaki sam prepriča o velikanski izbiri in čudovito nizkih cenah. Vzorci proti vrnitvi na vse strani zastonj. Narodna gostilna s Pri pošti = Maribor, Tegethcfova cesta 49 priporoča vedno sveže pivo, izvrstna domača vina ter mrzle in tople jedi. Mar. Meden. JOŽEFU ULAGA f MARIBORU, Tegethofova cesta štev. 21. ker se tam dobi najboljše blago po najnižji ceni in sicer za spomlad velika izbir za možke in ženske obleke, najlepše svilnate robce, predpasnike, žensko in možko perilo, vsakovrstne preproge, vse najboljše vrste. :: :: :: Tovarna za glinske izdelke - v Račju -— izdeluje 8 parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlete gline priznane najboljše izdelke, kakor: patentovano zarezno in vsakovrstno drugo strešno opeko, opeko za zid, za oboke, dimnike, rekontra - opeke, plošče z» tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni. Zaloga tndi v Mariboru, Cesarska cesta, pri kamenarju A. Glasa::-] 7j. Kapljice sa želodčni krč s Stane ena steklenica 50 vinarjev. Žganje proti trganju s Prav dobro mazilo pri prehlajenju v zglobih in udih. Cena 1 K. F. Prull s mestna lekarna pri c. kr. orlu Maribor, Glavni trg štev. 15. !! Glavna zaloga BARTHELNGVEGA apna za poklajo 1! Razne vrste travnega, deteljnega, gozdnega in vrtnarskega semena ^^-»■-»•-»--«--»•■»-•«--»-^--»--»-■»■•«--»-•i^»-«»"-^- priporoča Ber Maribor f M Sofijin trg I SVOJI K SVOjlftt? R.Salmič,C§ Narsdni dm RajvftSjl In naj-senojil skspoit. ur — sis!*®!!!«, zlatnino i» aptii-nlh prejeto. : Naročit« najno-vejfl csnft öTSz-plaSr«? S Za spomlad! Maniifakturna trgovina RUDOLF |1*VELKA V PTUJU priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko in novo zalogo raznovrstnega volnenega ter pcriinega blaga za ženske, kakor tudi najnovejše štofe za moške obleke po primerno nizkih cenah. — postrežba točna In strogo solidna! Palma! Gotova sreča vsem posestnikom živali je Palma, ki obvaruje bo-leznij in ozdravi vsakovrstno pernato in štirinogato žival — bolno na prebavilih, krvi ozir. živcih in je bolezen : drislja, nahod, vnetje, prisad, davica (difterija), revma, protin, krč ozir. bož-jast. Ob Palma se živali naglo pitajo. Zdravim 6—8 krat ceneje nego bolnim! 1 K pošt. znamk (nakazano 6 v več!) prinese pošt. prosto Palma z navodilom. Spod 4 K naroč. ni povzetja! I. E. WEIXL, žival, živila, Maribor, Zofijin (senenski) trg štev. 3. 229 Za 10 ozir. 20 K denarja, 12 ozir. 25 K Palma; trgoroem trgovcem še poseben zaslužek in barveno slikane lepake. i:».': s»' Karol Sinkovič, ključavničar in izdelovat&Ij motorjev in strojev Maribor, JPviffpnmm« 9. Ker postaj» benric redno drai^L so najboljši za industrijo in poljedelstvo Cllmase Bohsel-moiorJI pri katerih star» ena konjska mof za eno uro 1 '/t do 2'/, rinaija. Ti motorji se lahko ogledajo v teku pri meni. Karol SinJccvič, 76 zastopnik Cllmase Bohael-motorjov. Krožilnik (Ringelšpiel) v najboljšem stanu, s plinovo lučjo, dva bobna, lajne, kratko cela oprava, se proda po najnižji ceni. Oglasi se naj osebno ali pismeno pri g. Ferdinand Feuchmeister-ju na Ščav-nici sv. Ana na Krembergu blizu Cmureka. 318 k* Pozor! fiitaj! Pozor! Pakraške želodčne kapljica Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih i. t. d. Nedosežno sredstvo za vadržanje dobrega prebavarga. Delovanje izvrstno, vspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajsto rica) S K franlzo na vsako pofeto po povzetja ali 6e se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Jumilča, <66 lekarnarja v Pakraca Si 30i. (Slavonija. Pozor, kmetice in dekleta! V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo se mi je iznajti najboljše sredstvo za rast las, t. j. Kapilor št. II. Isti deluje, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjujejo prhljaj (luskine) na glavi. Cena (franko na vsako pošto) je: eden lončič 3 K 60 v, dva lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Jurišič, lekarnar, Pakrac Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. Štampljje iz kavčuka, modele za predtiskarije, izdeluje po ceni Karol Kamer, zlatar in graver v Mariboru, _ _ Gosposka ulica štev. 16. Vhod: Webergasse 3. Lepo posestvo 15 minut od državne ceste, pol ure od Spielfelda in Št. Ilja v Slov. gor. oddaljeno 23 oralov veliko, z lepimi vinogradi, njivami, travniki, sadonos-nikom in gozdom, se proda. Naprej se plača 3500 gld. Vpraša se pri g. Kranner, stolni trg (Domplatz) 12, I. nastropje, Maribor. ' 369 Učenec iz poštene hiše, kateri ima veselje do trgovine in zna dobro računiti, se sprejme v trgovino z mešanim blagom Franc Seršena v Ljutomeru. 366 Pozor! Pozor! Slamnikarska zadrug v Mengšu, Kranjsko priporoča svojo bogato zalogo moških, ženskih in otroških slamnikov. Naročite čim preje, da se more naročilo pravočasno izvršiti. Narodno podjetje! Solidna postrežba i Ilustrirani ceniki franko in zastonj. Vsakemu se na željo pošljejo vzorei slamnikov na ogled, ako se to želi Išče se zastopnik za Štajersko. Slovenci! Poslužujte se edine slovenske zadruge za slamnike! » t» Svoji k svojim! 228 Svoji k svojim! Lndovik Muhatrle, trgovec v Ormoža, E "poroča veliko zalogo manufakrarnega in špecerijskega ga. — Cene nizke, postrežba točna I 80 13-6 v Slov. Bistrioi (Šolska ulica) c. kr. zaloga šolskih knjig, poštnih vrednot, trgovina s papirjem in galanterijskim blagom, zaloga pratik, molitvenikov, šolskih potrebščin, tiskovin za urade, pisalnega in risalnega orodja, igralnih kart, svilenega papiija, velika izbira rožnih venoev, božje-potaih predmetov, založba razglednic itd. priporoča blago po ugodnih cenah. 293 Ljutomerčana, ■ zajamčeno pristno vino le iz S ormoškega okraja, raznih let- ■ nikov, ima veliko množino ■ ■ po nizkih cenah na prodaj ■ Kletar, društvo v Ormožu. Izdajatelj in založnik : Katoliška tiskovao druitve. 0flg«vM«ii urednik •. Fra« Rakevic. Tisk tiskarne »v. Cirila v Mariboru.