IihtJ« vttk dan rua sobot. nsdalj In praznlbov. issued daily except Saturday«. Sundays and Holidays PROSVETA - • ' $ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' LETO-YEAR XXXVII Ursdniikl in upravnlikl prostori: 1M7 South Lawndals Ava. Ottlos of Publication: 2607 South Lawndala Am Telephon«, Rockwall 4004 Cena lia ta je $6.00 ÏStiZTKïSi'SÂ?? Janu*nr W. IM», «t tha post-otftes at Chicago. IUlaotâ. unOw thm Act o( Contra« of March «. im. CHICAGO 23. ILL.. PETEK. 6. APRILA (APRIL •). 1945 Subscription $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 69 Rusija preklicala pakt z Japonsko! Nacijske dete beže proti reki Elbi Nemci beže pred zavezniki, proti zadnji ob-rambni liniji ob reki Elbi. Zavezniške armade v ofenzivi v vseh krajih zapadne fronte. General Eisenhower naznanil ujetje 280,000 nemških vojakov v dveh tednih. Bombni na padi na nemška mesta se nadaljujejo.—Sov jet ske čete udrle v dunajska predmestja. Rusi potiskajo Nemce nazaj v dolini ob reki Muri v severovzhodni Jugoslaviji,—Ameriške čete invadirale nadaljnji otok Filipinske grupe LONDON. 5. apr.—Sovjetska ob reki Donavi, pognali ostanke apr, Rusija 1« preklicala nevtralnost ni pakt z Japonsko, ki Je bil sklenjen 13. aprila 1941. Razveljavljen]« pogodbe Je nasnanll zunanji minister VJačeslav Molotov. Naznanilo očita Japonski, da sodeluj« z Nemčijo ln da Je v vojni i ruskims zaveznicama Ameriko in Anglijo. Preklic Je prišel tik pred konfer«nco, ki se prične v San Franciscu dne 25. aprila. Pogodba j« bila sklonjena prod nemško Invazijo Ruaije ln pred nemških sil iz ogrskih krajev in udrli v predmestja Dunaja. Te uspehe sovjetskih sil je naznanil maršal Stalin v povelju dneva. Moskva poroča, da Rusi potiskajo Nemce nazaj v dolini ob reki Muri v severovzhodni Jugoslaviji. Sovjetske čete so v akciji proti Nejncem v kraju, ki je oddaljen 48 milj od ¿agreba, hrvaške prestolnice. Nemško poveljstvo poroča, da japonskim napadom Amerike ln so Rusi "drli na ozemlje med Anglije. WASHINGTON. D. C.. 5. apr. —General Eiaonhower J« informiral predsednika Roosevelta, da je popolna vojaika predaja Nemčij« skoraj izključena. On pričakuje, da so bodo po porasu nacijske «dlnlce zatekle v gorovje in vodile gerllsko vojno. Gradcem in Mariborom in zasedli deset naselbin. Maribor leži 78 milj vzhodno od italijanske meje. V akciji proti Nemcem na tej fronti so tudi jugoslovanski partizani in bolgarske čete. Kolone tretje ruske armade, i katere poveljnik je maršal Tol-| buhin, so okupirale čez 30 na- Iselbin na južni in južnozapadni Pariz. o. apr.—Kolone tretje strani Dunaja> Med temi je in devete ameriške armade so predmestje Zwoelfaxing, pol-prodrle 22 milj daleč v notra- drug0 miljo od Dunaja in gedem njost Nemčije v smeri Berlina. | milj ^ zgodovinske katedrale Poročila trdijo, da Nemci beže Sv §tefana v središču glavne-proti zadnji obrambni liniji ob ga av8trijskega mesta. reki Elbi I Minlla, Filipini. 5. apr.—Ame- Zavezniške armade so v ofen- Hške ^ ^ invadirafe nadalj. «vi v vseh krajih zapadne fron-' otok m ingke te in ujamejo povprečno 20,000 ' MacArthur Ta je cmirne P* rt r and Misijo, ko je dospela na belgrsdsko letališče, «o sprejeli in pozdravili general Juri/-, vojaški poveljnik , Helgrada. general Pavičtč in |iol-kovmk Krzruč. Domače vesti Nov grob v Wlaconainu Ashland, Wis.—Dne 27. febr. je v bolnišnici umrla radi raka Gertrude Zumar, ki je bila drugič poročena. Preti letom dni je umrl njen mož za isto boleznijo. Zapušča hčer Mary, por. Oratch, in štiri vnuke. Padol v vojni Burgettstown, Pa. —- Dne 6. marca je padel nu japonskem otoku Iwo Jimu Cpl. Joseph Ku-cic, član društva 741 SNPJ, ki je služil pri marinih. K vojakom je šel septembra 1942 in na Pacifiku je služil 15 mesecev. Udeležil se je invazije Suipuna in Ti-nianu in bil ranjen 27. jun. 1044. Njegov brat Pvt. Anthony Ku-cic je pogrešan v Nemčiji od zadnjega februarja. Is CUvalanda Cleveland. — V pondeljek je umrla Mary Fumič, staru 24 let, rojena v Clevelandu in članica HKZ. Zapušča mater, dva brata in tri sestre.—V Newburghu Je po dveletni bolezni umrl Kari Bokar, star 82 let in doma iz vasi Deče pri Zagradcu na Dolenjskem, odkoder Je prišel v Ameriko pred 55 leti. Bil je med prvimi naseljenci nt vvburške naselbine. Zupušču ženo. hčer, dva sinovu in več vnukov,— Naglo Je zbolel Frank lic st. in bil odpeljan v bolnišnico Glenville, kjer jc bil operiran nu slepiču.--V isti bolnišnici se nahaja tudi Rose Česnik, ki je prestala teftko operacijo. — Pri družini Frank Lapuh v Collinwoodu so se ustavile vile rojenice in pustile pr-vorojenčka. Oče Je pri vojakih v Oregonu,—4* bolnišnice se Je vrnil nu svoj dom Frank Jazbec. Američani osvobodili vojne ujetnike Neznosne razmere v taborišču razkrite Bad Orb. Nemčija, 5. apr. — Ameriške čete st» osvobodile več tisoč zavezniških vojnih ujetnikov, ki so se nahajali v taborišču v tem kruju. Med onimi, ki so bili osvobojeni, je 3200 ameriških, 2200 britskih, 450 rus-kih, 560 francoskih in 200 jugoslovanskih ujetnikov. Ujetniki so orisali neznosne razmere v taboriščif. Nemci so jih mučili in trpeli so lakoto. V zadnjih dveh mesecih je&i ameriških vojnih .ujetnikov umrlo zurudi lukote. Ameriški ujetniki so poveduli, du so morali plačevati oderuške cene /.a cigarete in črn kruh. Nemci so jih večkrat premestili iz enega taborišča v drugegu. Vsi osvobojeni ujetniki nosijo znuke prestanegu trpljenja. Njihova telesu so j)odobna okostnjakom. Skoro vsi so jukuli od veselju, ko so jih umeriško čete osvobodile. Vatikan svetuje kapitulacijo Nemcem Poveljstvo armade naj odloči Rim, 5. apr,—List Osservutore Romuijo, glasilo Vatikanu, je svetovul Nemcem, naj tukoj od-lože orožje in se podajo. "Negledc nu nemško vojaško kapaciteto ln ozemlja, ki so še v nemških rokah, je prišel čus, ko mora uvtoritetu, ki drži oblust, prositi za premirje," pravi list. ''Taka uvtoritetu sta edino vlu-du in gencrulnl štab, ki stu v Nemčiji identična, ki pu se ne moreta pogajati. Brezpogojna kupituluciia pride, ko nenišku urmadu odloži orožje, Kdo nuj omogoči ali guruntiru tuk dogodek? Odločitev zavisi od }wive|j-nikov, ki spoznajo brezupnost miduljevunju borbe." List dostavlju, du je nucijska propaganda že priznala i/gubo vojne, kljub temu pu poziva Nemce, nuj vztrajajo v borbi. S um jih potisku v prepad in uničenje. "Nemški voditelji govore o časti," nadaljuje list. "Tak S'nti-ment je zgrešen, ker zahteva ogromne žrtve. Po vsakem pravilu je tako pojmovanje časti absurdno, Nasprotno Je logiki, krščanstvu in človečunstvu. Nemci nuj ustavijo prelivanje krvi in rešijo, kar se rešiti da." Senat potrdil imenovanje Vinsona Washington, D. C, 5. apr,-Senat Je soglasno potrdil ime-1 novanje Freda M. Vinsona za direktorja vojne mobilizacije in preureditve. Predsednik Roose-velt gs Je imenoval za direktor» j ja zadnji pondeljek. Vinson jel nasledil Jamesa K. Hyriiesa kot diicktor vojne mobilizacije, ' Bivši dunajski policijski načelnik se podal Pariz, 5. apr -Dr. Michael Kkubl, bivši policijski na« cinik na Dunaju in notranji minister v avstrijski vladi, se je podal ameriškim četam v Holzhausenu v bližini Kasaels, Nemčija. On je bil jetnik Nemcev. Tito pozdravil ameriškega poslanika Nemške sile v Jugoslaviji v nevarnosti Bfkrsd. Jugoslavija. 5. apr,— ManBLjito je pozdravil ln počastil ameriškega |M>slunlku Ri-chsrda C. Pattersona, ki Jo ne-duvno dospel v Belgrad. VkI Mani jugoslovanskega kabinetu so bili navztiči nu banketu, ki Je bil prirejen poslunlku y počuut. Sprejem se je v rili v utinosferi nuvdušenja in rudosti zurudi poročil o prodiranju ruskih sil v Avstriji. Ruska ofenziva je velika pomoč partizanom, ki pode Nemce okupiranih jugoslovanskih krajev. Partizanski oddelki nadaljujejo borbo, Neduvno so pognali nemške čete iz Bijeljinu in Bre-sovegu polju v Bosni in osvolm-dili oba kruju. Partlzuni zdaj oblegajo nemško vojuško posadko v Brtčku, Nu severozapadni strani Sarajevu so se vršile ljute bitke med partizani In oddelki elitnega ro-"I men tu Princ Kvgen. Nemci s» I se moruli umakniti po velikih ' izguba h in partizani jih zdaj zasledujejo. Purtizuni so osvobodili več* naselbin v .Slavoniji v d Istri k tu med Podruvsko, KutJevom in Slatino Koške čete so v tekli prodiranju zuprle izhod Nemcem iz Jugoslavije. Zdaj «o v nlfr iienrt položaju kol Nemci v Italiji. Maršal Tolbuhln Je blokiral Nemce v Jugosluviji s presekanjem železnice Dunaj-nenetke. letalci i petnajstega ameriškega yl*»ru bomburdirujo druge nemške komunikacijske zveze in vse kaže, du bo Nemce v Jugosluviji /ude-lu sllčnu kutastiofa kot njihove tovariš«» nu zapadni in v/ImnIm) fronti. belgijska vlada sestavlja zahteve Dobiti mora del Porenja kot odškodnino UREDITEV MEJE S HOLANDIJO Bruselj, Belgija, 5. upr,—Zdaj, ko so se pokazala znamenja, da je zmaga zaveznikov blizu, belgijsko v I udu sestavlja zahteve na račun poruiene Nemčije, katere bo predložila mirovni kon-lerenci po zuključenju vojne v Evropi. Izjave generala Charlesa de Gaulla, da mora biti bodoča francoaka meja ob Renl, kakor . tudi zahteva glede soudeležbe v okupaciji Porurja za neomejeno dobo, so provocirala protizahte-ve belgijskih političnih krogov. Ti zahtevajo odškodnino if porušene industrije in garancije proti nemški ugresiji v bodočnosti. Nemčiju je dvakrat v eni generaciji kršila nevtralnost Belgije z napadom na Francijo. Delikutno vprušanje, nanašajoče se na Belgijo, je ureditev meje s Holandijo. Obe državi trdita, du stu upruvičeni do kosa Porenja, ko bo tu pokrajina od-rezunu od Nemčije. "Belgija je majhna država i osmimi milijoni prebivalcev, s je občutila vse strahota vojne," je rekel besednik vlsde. "Ako bo Rena tvorila bodočo zapadno mejo Nemčije, ne sme vse Pore-nje url ti poti kontrolo Frsncije. Ozemlje med Kolinom ln Dues-seldorfom mor« dobiti BelsM»* Problem je kompliciran, ker se liolundsko ozemlje razteza do reke Mcusc in tvori zagozdo. Po-trebna je vojaška zveza med Belgijo, Holandijo ln Francijo kot zaščita proti agresiji s strani Nemčije v bodočnosti." Nekateri belgijski krogi so sa popolno razkosanja* Nemčije. Zuvzcli so stullšče, da bo posta-lu spet močna ekonomska sila, kukor tudi vojaški faktor v Evropi, v dvujsetih letih, če ne bo ruzkosana na kose. Krojaška unija podpisala pogodbo New York, ft. aprila,- Unija Amalgamated Clothing Workers, včlanjena v Kongresu industn) skih oigani/acij, Je |>odpisuia pe godbo Z organizacijo delodujal cev, ki določit m< o drugim, du slednji prispevajo dva milijonu dolarjev letno /a zavarovanje delavcev. Oblačilna industlip* je prva v deželi, ki bo financirala zavarovanje delavcev, IV uone/ni delavec, k» ne pil»|>evu ničesar v zuvaiovulnitiski sklad, Iki deležen porntičl. Tu ukljtu u-Je s m r t n f n o S.VKi, bolezensko podporo Iri oskfbo v Indriišnicah liolezenska podpora znaša osen. do damrt dolarjev na teden za 2# tednov V letu Gradnja trdnjav na Štajerskem Mobilizacija Slovencev za suženjska dela ' Washlngton. D. Cm 5. upr,— ftlMjerska Je direktno povezana z obrambnimi načrti nemškegu l poveljstvu lu ohrumbo južno-vzhodn« Nemčije kot poslcdicu prodiranju ru*kih in jugoslovanskih sil po |>oročllu Jugoslovanske čusiuške agenture Tanjug. "Zaradi pomanjkanju delovnih moči nad JI odredili mobilizacijo Slovencev za suženjska de. lu pn konstrukciji trdnjav," pra» 1 vi poročilo. "Spol In starost ne prideta v |Ništev. Naciji zlorab-lljajo vcihku čustva Slovencev. V kraje, v katerih nI bilo maš in diugili verskih obredov, pošiljajo duhovnike-kolaboratorje. Ti |M>ti'iii naznanijo, da se bodo vršile maše Ko moški pridejo Iz bvojlh hki ivališč, du se udeleže maš, pjunljo j*» njih gestapovci m Indogardlsti in jih odvedejo v su>eiijslvo." f Poročilo dostavlja, da so Slovenci |»ostali previdni Nacijski načrti m» jim znani in izogibajo m* cerkvam in duhovnikom v j»Iu/lil Nemcev. Cerkve, v katerih ti duhovniki mašujejo, so I prazne. Filmske druibe odslovile 10,000 delavcev ||ollywood, Cal, 5. spr,—Film-*ke dru>be so naznanile odslt>-vltev 10,000 delavcev, ki so za-stavkali. Akcija je sledila ultimatu, da se morajo vrniti na delo, katerega pu so prizadeti igno-I ril ali. PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE Organ of and publuhed JEDNOTE by Slovane National Benefit Society Naročnina sa sa Zdruiene driave (Ueen Chlcaga) la Kanado M.00 pol leta. S 1.50 sa ¿eirl lata; sa Chicago in okolico Cook Co. 17.50 sa clo leto. 13.75 sa pol lata; sa too^mslvo M 00 Subscription r.Us. for t ha Unit* 1* Canada ¿JO per yea». Chicago and Cook County 17.50 per year. foreign countries »9.00 per year. ^ Cena ogl~ov po «fogovoru^-Rokoplei doptoov In >i*nk»v M n. vračala. Rokopisi literarna vsebine (črtic. povestt. dxamT^pesnd lid!) savrnajo ¿oltljatslju la v slučaju. 6a la priloiil pelini no Advertising rates on agreement.—Manuscripts of eoniinaaleaMoas and unaoUcUed article, will not be returned. Other manuscripts. ^rSa puys. pa,«,, eta, will >g rtvmiifp »».4» only whan accomp.ru»d by self addressed and stamped envelope. Naslov na vsa. kar Ima stik s listom: PROSVETA 2667-69 So. Lawndale Ave., Chicago 23. Illinola MEMBER Of THE FEDERATED PRESS Glasovi iz naselbin 13f Datum v oklepaju na prin*r (April 30. 1945). poleg vukga imena na ruulovu pomcnl. da vam s tem datumom poUkla naročnina. Pono-vite Jo pravočasno, da sa vam list ne ustavi. _ Zategovanje pasov? V Ameriki na splošno v tej vojni Še nismo bili lačni. Nekateri krotil in to predvsem vladni, celo trdijo, da ameriško ljudstvo zadnja leta vživa boljšo in več hrane kot pred vojno. To svojo trditev podpirajo z navajanjem statistike o večji porabi mesa, mle-' ka, sočivja, sadja in drugegu Koliko je resnice na tem, ne vemo—statistika sicer ne laže, lahko pa lažejo oni, ki jo manipulirajo. Toda je verjetna da je temu tako odkar je v deželi polna uposlenost. Odjemalci so postali tudi oni milijoni, ki so bili skozi deset let pred vojno brez dela. brez zaslužka In ta armada je leta 1939 še štela blizu deset milijonov. Z uDoslitvijo teh ljudi, ki so bili prej v pretežni večini odvisni od bornega rellfa, je naravno narastel tudi trg, in to predvsem za far-marske pridelke, kajti hrana je prva. Trditev, da je civilno prebivalstvo te dežele zadnja leta na sploš no bolje hranjeno kot je bilo pred vojno, je torej precej verjetna, čeprav je tudi resnica, da je več ali manj pomanjkanja tega m onega. In da na splošno do danes nismo bili lačni v Ameriki, gre zasluga dvema faktorjema. Prvi faktor so ameriški farmarji, ki so v tej vojni pokazali enak ptodukcijski rekord kot ga je pokazalo industrijsko delavstvo Kljub temu. da je na farmah zadnja leta nekaj milijonov manj delovnih moči radi odhoda v armado in tudi v industrijska mesta, «o ameriški farmarji V zadnjih treh letih prekosili vse svoje produkcijske rekorde. In prekosili so jih najbrže vsled tega, ker prejemajo dobro ceno za svoje pridelke ln se delo izplača. denarni ekonomiji je to važno tudi za farmarje. Dtugi faktor pa je—racioniranje živeža. Ako bi vlada ne bila takoj ob vstopu v vojno ne upeljala tega sistema, bi danes najbrže ne mogli reči, da radi vojne še nlsipo bili lačni v tej deželi. Lačen bi bil marsikdo ob isti ali pa še večji farmarski produkciji. Predvsem bi trpeli pomanjkanje najbolj pošteni ljudje, ki ne marajo kupovati na črnih tržiščih, kakor tudi oni, ki pridejo prepozno v trgovino. * ★ * Ampak zadnje čase se je na ameriškem živežnem trgu nekaj zgodilo. Iz vseh krajev dežele pi ihajajo glasovi o večjem pomanjkanju žlvffla kot v preteklosti, ¡n to predvsem mesa. Trgovine, posebno mesnice so boli In bolj orazne in zapirajo vrata. Gospodinjstvo oostaja vedno težji problem. Po vseh videzih si bo trebil pi vič v tej vojni zategniti pasove tudi v tej deželi. Vzrokov za ta pojav je več. Eden teh je zgrešena vladna politika v zvezi s prehrano. Drugi je splošna zarota s strani profitu lačnega biznisa, ki si prizadeva na vse načine, du razbije čim prej vladno kontrolo cen »n racioniranje živeža. Tretji vzrok so črna tižišča, ki so že postala prav» velebiznis. Četrti vzrok so pa velike zahteve po ameriškem živežu v osvobojenih krajih Evrope in Filipinov. Oglejmo si nekoliko te vzroke. Kakor vse diugo, »e tudi vladna žive/na politika zgrešena na voaj črti. Kolikor dal) traja vojna, toliko več kaosa ie v administraciji. Namesto da bi vlada formulirala enotno živežno politiko, in sjcer že zdavnai. je odgovornost raztegnjena na okrog pol ducata vladnih agencij, ki pobijajo druga drugo in izdajajo konfliktne sebnl odbor CIO za prehrano obtožil vojno ži-veino administracijo, da te ona največ zakrivila pomanjkanje živeža, ker je lani odredila zmžanjo produkcije radi bojazni pred "previškom," kar bi lahko prineslo—padec cen! Da to prepreči, je Šla vsa vladna politika za tem. da skrči produkcijo živeža, predvsem svinjine, jajc itd. "Politika iiveine administracije je bila diktlianu boli po želi«, da protekt»ra denarno vrednost živeža kot pa, da zadosti prehrani prebivalstva," pravi odbor CIO. Z druge struni pa Jt živežna industrija poslala v Washington celo aimudo lobistov, ki pritiskajo na vlado, da (»opušča pri konti oil cen in tem interesom omogoča graben je čim večjih profilov. Zadnje tedne pi ihajajo pred kongresne odseke cele trume lobistov s pesmijo, da bodo klavnlški in drugI interesi bankrotirali, ako vlada ne "liberalizira" kontrole m dovoli višje cene. In to kljub nototičnemu dejstvu, da iiveina industrija—a farmarji vrtni—ni še nikdar Imela luko boqatc žetve, tako visokih profitov kot zadnja leta. Mogočni klavnišk' trus' le lam napravil šestkrat večje pioflte im> odbitku vseh davkov kot v letih pred vojno, vendar pa so njegovi zastopniki on* dun pred senatnem odsekom pledirall za Mielief" od stiun« vlade, ker bodo drugače šli na boben. S klavniškitni interesi pndno sodelujejo tudi veliki živinorejci. Na termah, poselmo na ogromnih pašnikih /upadu je danes več glav goveje tivint—čez HO milijonov—kot kdaj v zgodovini, pomanjkanje mesa v mestih pu u akutno. Ti interesi namenoma dite živino od trga. da prisilijo vlado na zvišanje cen. "Free enterprise** v Dolnem cvetju! V tej situaciji so se tudi mogočno razbohotila črna tržišča. N i teh tržlAčih te na primer dosti mesa, seveda po dvakratni ali trikratni ceni kot te določena no OP A Potrebna bi bila cela armada vohunov, če bi vlada hotela aatretl te raketirje. Načelnik čikašk« OPA je zadnjič rekel, da bi potreboval vsaj tisoč vohunov za za trenje črnih trllàé. Ima J*h pa le M Slično je tudi šlrom de/ele Vae izgleda da ho ilveina^utuacna lamtala še bolj kritična, ker na delu ao mogočne allé, da zdrot>e le to borno ln kaotično vladno kontrolo cen in racioniranje. "Free enterprlzerjt" hočejo svobodo za izkoriščanje. Tak je profitai sistem. POROČILO ZASTOPNIKA (Nadaljevanje in konec) Herminie, Pa. — Naj nadaljujem, kjer sem včeraj prenehal. Čepel sem na mizi v Mihevčevi kolibi, dokler se niso povrnili domov Mihevčevi. Zaspati nisem mogel, ker je bilo preveč mrzlo in tudi nisem hotel, kajti gotovo bi se-prestrašili, ko bi se vrnili domov in našli spečega človeka v njihovi kolibi. V temi bi me gotovo ne spoznali in lahko bi se mi še kaj zgodilo. Poleg tega pa sta me vznemirjala tudi psa, zlasti manjši se je jezil name. Večjega psa sem nekako potolažil, manjšega pa nisem mogel. Končno pa so prišli moji stari prijatelji in gostitelji domov. Takoj sem se jim oglasil, vendar pa me niso takoj spoznali. Toda to je trajalo le za treno-tek, nakar me je gospodinja spoznala po glasu in me prijateljsko povabila v hišo. Potem mi je Frances gostoljubno postregla in razgovarjali smo se pozno v noč. Oprala mi je tudi srajco, katero mi je neki pes v Bridgeportu izvlekel iz konvče-ga in bi jo gotovo raztrgal, ako ga ne bi pravočasno zasačil. Ne vem, kako se je moralo to zgoditi, kajti kovčeg je bil pravilno zaprt. Zjutraj sem stopil do Križa-jevih ali Mihevčeve hčere, kateri so ponovili Prosveto in Prole-tarca ter dali podporo za Maj ski glas. Enako sta storila Mih-čeva dva. Križaj me je nato odpeljal v Salem in nato k Ce-linu, ki ima tudi farmo. Tudi Celinovi so ponovili Prosveto. Oba Celinova sta zaposlena \ tovarni, poleg tega pa obdeluje ta tudi farmo, se bavita s kokoši itd. V teh časih* so ljudje res preveč zaposleni. Celinov sin sp nahaja nekje v Indiji kot ra-diotehnik na aeroplanu. V Salemu sem obiskal še nekatere druge slovenske družine toda jih nisem našel doma. Potem me je rojak Celin zapelja do postaje, nakar sem se odpe ljal v Girard, O. Nastanil sem s« za nekaj večerov pri družini Bogataj, kakor druge krati. Nastanim se pri njih zato, ker so vselej zelo gostoljubni. Drugo jutro je deževalo kakor da bi iz škafa lilo, vendar pa me je John Bogataj peljal v Niles kjer sva dobila nekaj naročni kov. Na Proletarca se je naro čila rojakinja Žitnik, ki je zelo zgovorna žena, moža pa ni bilo doma, ker je delal. Tudi ta dru žina ima sina, ki služi Strica Sama, in je po činu saržent, toda 31. decembra je bil težko ra njen v Belgiji in sedaj se še vedno zdravi onkraj morja. Mike Jerina oz. njegova žena je ponovila Proletarca, rojakinja Predika pa Prosveto in kupila tudi Kernov slovar. To ubogo ženo tudi zelo muči revmatizem in že nekaj let ne more hoditi, pač pa si mora pomagati z vo- ima zičkom. Tudi ta driižina dva sina v mornarici. Ker je moral iti John Bogataj na popoldanski šiht, sva se odpeljala nazaj proti Girardifc John se je nato odpravil na delo, jaz pa sem šel v Youngstown. Tja sem se odpeljal z avtobusom, a imel sem véiiko smolo. Bus je bil zelo natlačen in ker je pripekalo sonce, sem slekel površnik in ga položil na polico. Bus je bil zelo natlačen in voznik nas je potiskal v ozadje. Ko pa sem šel iz busa, ni bilo več na polici mojega površnika, ampak neka druga suknja, v katero pa bi se lahko skril, tako je bila velika. Suknja je tudi bolj po-nošena kot moja. Pustil sem jo nato na postaji v upanju, da bi se doticnik prijavil in prinesel mojo suknjo, toda do danes, ko pišem te vrstice, še nisem prejel nobenega sporočila od postaje iz Youngstowna. Moja suknja je bila vredna $39.&0. V Youngstownu ni veliko slovenskih družin. Tam ima Pro-ictarec samo tri naročnike, ene ga pa sem sedaj jaz pridobil, in sicer Slava Shitska. On je hr vaškega rodu, žena pa je Slovenka. Prodal sem tiidi nekaj Družinskih koledarjev, na vsem potovanju pa 18. Proletarca je ponovil v Gi-lardu Jernej Krvina, kateri pa je sam zastopnik, vzlic temu pa je meni plačal, kakor tudi Košin in Tancek. Povedali so mi, da so oni pridno na delo in da skušajo vse naročnike obdržati, novih pa ni mogoče dobiti Dali so mi tudi vedeti, da so naročnine vse plačane, kar sem vzel na znanje in se nisem več mudil v tej naselbini. Prosveto pa je ponovila v tej naselbini >estra Selak, katera ima zelo u-kaželjno hčerko Dorothy. Ona bo v teku pet|h mesecev gradu irala v Clevelandu za bolničar ko, nakar bo pripravljena iti službo Strica ¿ama. John Bogataj me je zapelja na postajo v Youngstown in me tudi spremil k odvetniku tran ¿portacijske družbe glede moje íulyije. Odvetnik pa mi je oc govoril, da družba ne more biti odgovorna za njo, kajti potniki morajo sami skrbeti za svojo prtljago. Iz Youngstowna sem se odpeljal v Sharon, Pa., in naj-prvo sem se hstavil pri družini &pekv Na dopustu je bil Špekov sin in z njim je bila tudi nevesta. Naši fantje danes pripeljejo s seboj neveste iz vseh delov sveta. Pa recite, da ne bomo postali mednarodni. Nekoč sem naletel na Italijana, ki je pripeljal nevesto iz Indije in se je nastanil pri Slovencih. Povedali so mi, da so morali za njo zelo kuriti v hiši, tako da je bilo 90 stopinj gorkote, navzlic temu pa je tožila, da jo zebe. Mrs. Spek je ponovila Proletarca in prav tako Joe Kramar in Ciril Furlan. Zadnji tudi Prosveto. Ponovila je tudi Pros- veto vdova pokojnega Žindan-ška, ki je stara 71 let in po rodu Čehinja, a list še vedno čita. Prenočil pe sem pri Furlanovih. Tudi oni imajo sina in zeta v službi Strica Sama. Oba sta sarženta. Zetova ¿ena dela v tovarni in živi pri starših ter piše vsak večer svojemu možičku, tako da mu ni dolgčas pri vojakih. Druga hčerka pa še vedno poba ja v višje šole in se zanima za /boljšanje človeške družbe; v vojake ne verjame, kajti verjame v mir in resnico. Nadalje je ponovil Proletarca John Novak oz. njegova soproga, kajti njega ni bilo doma, ker je delal, toda srečal aem ga proden sem zapustil Sharon. Franc ka, njegova hčer.^še vedno vodi krožek SNPJ. Škoda, da nima mo več takih mladenk kot je rancKa, ki se res zanima za naše stvari, poleg tega pa je na-obraženo dekle. Obiskal sem še nekatere druge družine, zadnja postaja pa je bila pri trgovcu Bogolinu. On me je po večerji zapeljal do Cvelbarjevih, kjer sem prenočil. Cvelbar je šel na delo, jaz pa spat. Toda prav sem zatisnil oči, ko sem zaslišal v kuhinji govoren je — prišel je domov na kratek dopust Cvel-barjev sin, ki se je pripeljal z aeroplanom iz Kube do Day-tona, O. Cvelbarjevi imajo tri sinove v službi Strica Sama. Eden je pri mornarici, eden pri letalskem koru, eden pa pri ar-teleriji. Iz Sharona sem se napotil v Bessemer, Pa. Tukaj sem dobil dva nova naročnika na Proletarca, in sicer Millarja in Ferlana ter prodal polovico Družinskih koledarjev. Urar John Pušnik pe je ponovil Prosveto. Preno čil pa sem pri Kertolnovih, ki imajo tudi sina v vojaški suk nji. Iz Bessemer j a me je pot vodila v Pittsburgh in nato v Library. Tu je ponovila Prosveto mrs. Senchur, Proletarca pa Matt Dermota. Tudi on trpi za revmo že nekaj mesecev in prav tako tudi njegova žena. Trgovec Jack Dolenc pa se nahaja v bolnišnici v Pittsburghu. Men da je bil operiran za kilo, Tone Čipcič pa je šel v kliniko Cleveland. Tudi njega nadleguje revmatizem. Njegova žena pa leži v postelji za enako boleznijo. Domov gredoč sem se ustavil tudi v Coverdalu, kjer je Slovenski dom ponovil Prosveto in prav tako vdovec John Kučič iz Church Hilla. Tudi on toži, da mora vsak dan delati, poleg tega pa mora doma opravljati tudi gospodinjska dela. Zaključujem in najbrže ne bom pisal, dokler ne obiščem Detroita. Anton Zornlk. Pogled sa oči in srce ... Dvojčki Patty ln Barbara McClean, ki sta postali filmski Igralki. cej denarja za kožo. To sem vam povedal, |>a če mi verja mete ali pa ne. Naj še omenim, da je tam veliko Slovencev in imajo tudi svoje društvo in Slovenski dom. Tja prihajajo turisti iz vseh krajev. Tudi Clevelandčani so tam. Seznanil sem se rojakom Stego-vicem in njegovo ženo. Oba sta veseljaka, posebno pa žena. Si cer pa jaz že od nekdaj rajši pohvalim ženske kot moške. Seznanil sem se tudi z mr. Roots in njegovo ženo iz Waukegana. Dne 18. marca pi smo imeli slovensko zabavo. Srečal sem se z mnogimi rojaki, toda nisem se zapompil imena vseh. Imeli smo dosti jedače in tudi pijače. Seveda, tudi plesali smo pozno v noč. Najljepša hvala vsem za prijazno gostoljubnost. Florida mi precej ugaja, samo malo prevroče je tam. To pot sem bil tam samo deset dni, drugič pa bom mogoče bolj dolgo počitnikoval. Tja je prišel tudi brat moje žene Anton Oset iz Springfielda, 111. Čas je hitro potekel in moral sem se podati domov, kamor sem potoval vlakom. Vožnja je bila precej prijetna. Peljal sem se skozi Washington, D. C., kjer sem si ogledal tudi Belo hišo. Drugo leto si bom tudi jaz takšno kupil .. . Najlepša hvala mojim prija teljem za prijateljsko gostoljub nost, posebno pa družini Pleter ski za prvovrstno postrežbo. Anton Klemencic. NA OBISKU V FLORIDI Cheswlck, Pa. —- Dne 11. marca sem zasedel aeroplan v Pittsburghu in se odpeljal proti Floridi. Opoldne smo že prispeli v Chattanooga, Tennessee. Tam sem moral čakati eno uro na drug aeroplan, s katerim sem se odpeljal proti Jacksonvillu, Fla., kamor sem dospel ob šestih zvečer. Vožnja je bila lepa in hitra. Od Jacksonvilla do New Smyr-na Beacha je 120 milj. Tja sem se peljal z vlakom, na katerega sem čakal tri ure. V vlaku je bilo dosti vojakov in vsi so bili dobre volje, ker ni manjkalo pijače. V New Smyrna Beach sem dospel ob enih, kjer so me čakali moja ženica, John Pleter- mmmm PETEK, 6. APRTTA , tovarišem, da se bolj privadijo j slovenskemu branju, kajti niso imeli prilike, da bi se dobro na učili materinega jezika, ker ga Lahi prepovedali na naši lastni slovenski zemlji. Končam teh par vrstic in po-zdravljam Slovence po vsej A-meriki, zlasti pa naše Primorce Moj naslov je: Paul Bezeliak 150th It. QM Serv. Co., Mlra Loma QM Rep. Sub. Depot, San Bernardino, Cal. . Smrt fašizmu — svobode narodu! Paul Beieljak. VIŠJI SLOVENSKI ČASTNIK UBIT Canonsburg. Pa. — Malo kdaj se oglasim v našem priljubljenem časopisu Prosveti. Danes pa imam poročati zelo žalostno vest, ki je zadela mojega brata in njegovo družino. Iz Washingtona je prišlo po-ročilo, da je bil ubit na otoku Iwu dne 20. februarja podpol-kovnik Frank A. Martincheck. Za družino je to še toliko hujši udarec, ker je bil edini sin. Težko bodo preboleli izgubo sina, posebno mati, toda vojna «hteva svoje žrtve in ne more-rpo nič pomagati. Frank je bil eden tistih, ki se ni nikoli ustrašil dela in nalogo, ki jo je prevzel, je vedno brez pritoževanja izvršil. Bil je mirnega značaja in tudi dober pevec. Velikokrat sva skupaj prepevala po slovensko, toda vse pride, vse mine . . . Frank je preminil in njegovo truplo počiva nekje na Daljnjem vzhodu. Toda njegova dobra dela, njegova prijaznost še vedno živi med ljudmi in ne bo pozabljena. Težko je preboleti bolečine tudi meni, toda ni pomoči — vsi smo na potu tja, od kjer ni več vrnitve. Nekaterih je življenjska pot dolga, drugih kratka. Pokojnik je bil učitelj v srednji šoli (Chartiers Township High School), kjer je poučeval znanost in angleščino. Učil je tudi rokoborbo. Kakor poroča tukajšnje časopisje, je bil najbrže častnik z najvišjim činom v o-kraju Washington. Poleg staršev, sester, stricev in drugih sorodnikov zapušča tudi ženo in hčerko, katere pa ni nikoli videl. Justin Martlnclc. GLAS UJETNIKA San Bernardino. Cal. — Naj prvo vas najlepše pozdravljam, kakor tudi moji tovariši, idealni Primorci. Seveda, sedaj moramo biti ujetniki med Lahi, našimi sovražniki. Upam, da bo kmalu konec vojne in da vam bom ob letu dni že lahko pisal iz Trsta dolgo pismo. Vse kaže, da bodo Slovani zmagali v tej vojni in da bomo tudi Slovenci postali zopet, gospodarji naše preljube Primorske. Slovenci ne potrebujemo civilizacije iz Rima. vjpgMmo kaj potrebovali, bomWd!mjSi pogledat k našim slovanskim bratom v Moskvo. Leta 1934 so me orožniki, ki so bili prav iz Rima, uklenili in ski in njegova ¿ena. Iz postaje j odgnali iz Trsta kakor kakšnega smo se od peljali na lepo farmo, psa. Postopali so Slovenci in Prvi koa kruha po treh letih I To le doiivel* mrs. Rupert Foley. ki le kot volna uletnlca prelivala trt leta v koncentracljakem taborišču Baguio na Filipinih, kler |e tudi rodila sinčka, ki ga dršl v naroči*. Po osvoboditvi Is ujetništva )• prvič po treh letih sagle-dala hleb kruh*, ki ga dršl kot velik saklad. ki leži približno tri milje od postaje. Ker sem bil precej izmučen, saj veste enega sem tudi popil, sem šel takoj k počitku. Drugo jutro sem zgodaj vstal, kajti bil sem radoven, kako kaj izgleda Florida, ali je res tako lepa. kakor pravijo. Takoj sem šel na vrt in natrgal nekaj pomaranč in drugega sadja (grape-fruit). Potem me je Pletarski vprašal, kam hočem iti. Zasedla sva njegov PlymOuth in se od-| peljala. Vozila smo po Floridi, i kar okoli morja. Tudi ribe sem j šel lovit. Ujel sem nekaj veli-: kih rib. ena pa Je bila tako ve-1 lika. da sem jo moral c avtomo-1 bilom potegniti iz morja. No. ko pa sem jo ven potegnil, sem videl, da ni bila ribs. ampak velik krokodil, ki je tehtal nič manj kot 2!W) funtov. Dobro, da sem imel s seboj pomagača, v osebi Pleterskega On je hitro priskočil in mu vrat prereza 1 Prepričan sem. da bo dobil pre- Hrvati po metodi "rimske kulture." Preganjali so nas kot pse, toda naš denar je vseeno prav prišel papežu, dasiravno je bil krvavo zaslužen. Da, čeravno je on Kristusov namestnik in bi moral vse enako ljubiti, je ljubil samo slovenski in hrvaški denar, ne pi« nas. Nameraval sem vam pisati že pred časom, toda sem bil bolan. Ob priliki se bom zopet oglasil v Prosveti in upam. da bo dopis priobčen. Prav lepo se vam zahvaljujem, ker ste priobčili slike in oglas mojega tovariša Frfolje ter objavo za novo leto. Ako b* bU prost, bi tudi jaz delal za SNPJ in Prosveto. Zelo sem hvaležen predsedniku V. Cainkarju. kateri mi je takoj pričel pošiljati Prosveto. ko sem mu pisal prvo pismo in v njem vprašal, ako bi bilo kako mogoče. da bi se tudi jaz pridružil partizanom. Slovenske časopise dajam na razpolago tudi mojim RAZNE VESTI Bridgeport, O. — Drugi teden po zadnjem mojem dopisu smo imeli v teh krajih zopet hude nalive in reka Ohio je ponovno narastla na 35 čevljev in štiri palce ter poplavila nižine. Sedaj je mesec marec za nami in upamo, da nam ne bo več grozila poplava. V soboto zvečer, 31. marca, je odšla v armado kot bolničarka s činom poročnice Margaret Snoy, članica društva št. 13 SNPJ. Za prvo treniranje je nastavljena v Fort Benigen, Harrison, Ind., v bolnišnici Bil-ing. Od 3. novembra, ko je prišla domov, je delala v operacijskem oddelku v Ohio Valley Hospitalu, Wheeling, W. Va. Dva dni po Margaretenim odhodu, 2. aprila, je odšel v armado ali kamor koli bo že dodeljen, njen brat Fred Snoy. On je pohajal eno leto v inženirsko šolo General Motors v Flintu. Mich. Tako služijo sedaj Strica Sama trije člani Snoyeve družine, dva sinova in hčerka. Od društva št. 13 pa imamo sedaj 28. članov pri vojakih in dve članici. V nedeljo, 1. aprila, smo na podružnice št. 33 SAIN* seji red- vse potrebno uredili za pri bo, katere ves čisti dobicck jt namenjen za takojšnjo P"*'* trpečemu narodu v Jugoslav.ji-Prireditev se bo vršila v sobot zvečer. 14. aprila, v Društven, dvorani na Boydsvillu. Seja federacije SNPJ pa * » vršila v nedeljo, 22 aprila. dveh popoldne v istem Društva so vabljena, da pošljejo svoje zastopnike Josepft SnoT AGITIRAJTE ZA PROSVETOJ Prilagodevanje sožitju v skupnem svetu posameznih skupin ne moremo soditi po njihovem živijenskem standardu Piše dr. Mirgmt Me-d Najfilavnejia stvar, ki se je imamo naučiti predno moremo jasno razsojati o drugih ljudeh, je to, da umemo razločevati med njihovimi sedanjimi razmerami in okolščinami ter njihovimi resničnimi sposobnostmi ali zmožnostmi. To velja enako za razsojanje z vi-'ern opazovanju človek kaj hi-opazi, da se pri omenjanju Irugih skupin pogosto označa jotove izmed njih kot "umaza-u' ali "zanemarjene," čeprav l|rn mesto ni nudilo ničesar boljšega kot."slume." Seveda bi bilo napačno zvra-vso krivdo 7.a umazanost in •nikfnost na stanovanjske pomanjkljivosti, ali trditi, da bi skupina iz kateregakoli (raja avtomatično pričela živeti *J ''"nenškem načinu življenja, ,ko ji le nudile prilike za 0 2 ozirom na to vprašanje * moramo predvsem odgovoriti : jasnostjo na tri vprašanja, ki io; ■ ■ ♦ Pivič, ali je pripisovati nizki av»jwi*ki standard gotove sku-v mestu ali občini dejstvu, J< bovprečen zaslužek te sku-" K '"'« k in je zato primorana 1VHl v slabih stanovanjskih ah"-Ce je temu tako. te-'J v« odgovornost za te slabe f,/'" " na ramah starejših pre-v ki ae radi «podtikajo : "nijo, revščino, bolezni-'imskimi prestopki in kri-"tmi. ki so nedeljiv del v natrpanih slumih. ' ali je gotova skupina v ' občini prisiljena živeti n delu mesta radi goto-"< f^kih sli verskih ome-•kolake omejitve obsta-je to kršitev najteme-dUnd Av». Johnatown. F«. JAMK.s MAČJI.n II. drug«) okrot]» R O Nu 1 nikdil* l*> HAVMUNU TRAVNIK. Irstl» ukroSj» 7M6 Mlddtopuuito. IMaibom Mlc" JOHN 8PII.I.KR. tel. lu ukrtiftj«*, ... ¿7» SSTS/lti^k E tn*Vl.A AMBROZICH. p^o okrulj. RS Vi"m «t. BvSSSi Mton W>WARD TOMS1C. I^u» ukruk,. SU J, ™Ws£iKrg. cTl" OeaowUr«ai 1O1I1 ....................SM I lllat SI, Clavaland 10. Ohlu SS8T Su Lawndalv Av* . Chlcagu IS. lil. MU hu L*w»dal» Avti, Chlasoo SI, lil. »sai Hu Lawndsla Ava. Cltloagu SI, III. k i4uo ao. Uunbard Ava, Barwyn, III 1H1 ao TrumbuU Ava . Chi«sao U. III. ........................- 700 K MtHH at. Kuclld It. O. Parotnl odaaa ..... ...................mJm„ Ros tt, Arma, Ksnaas ............ ...... III TVnsr ai . l.uaarna. Ps. IMt! Mu.Kok. Ava, ClvvsUnd II. Ohlu TOS roraat Ava, Johnatown, Ha ■ >•»«» airsst. Clavaland IS. Ohlu Nadaofnl adaak UOI go tswndala Ava, Chioagu II. tli. - 1M1 1 I0U» a». Clavalsnd I. Ohlu A 17IBS ttnuwdan, Uatrult ||. Mlfli. lil Ud tPMapact Ava , Clgiandun Nllla, lil. .................II Wa«lcluv Ava., Karu, lil. Olaval cdtsvaia -................... »II ao. Ridg«way. Chiesgo M. tU. MATH 1'KTROVICH piadaadnUi VINCENT CAINKAH V A. V1UKM ... MIRKO O KUHKL 7 JACOtl ZUPAN .......... I .ON Al.O J. LOTRlCH _____________ i< u Doi.i* n uacii ... .... anton atlulah, pr^laadnlk frank vkatakk i i............. PRANK ItARHIČ1 ..........' ANDHKW VIORIOl ........ JOaUMtlNK MOČNIK ............... PRANK ZA1TZ, piadavdnlk JOMKPII PI Pol.T ANORKW QHUM .............. JOHN OLIP PHKU MA1.UAI........ Vojaški zdravniki ns otoku Ivr« a6 ls San Trenclacn dnavno pro iomali ilvo krvno plasmo. katero ao dovaftala letala tlaoče mil) daloč. Na sliki jih io videti, ko operiralo teiko ranlenega vojaka v salodju fronta. Otok Iwo je p**i ln ma)hea. toda na alem je tudi skoraj pet tlaoč ameriških grobov ln ve* kol 20.000 Japonaklh Velika cena aa atarie. pa bili ameriški aH japooakt ki ao dali svojo sinovo bogu Marsu na oltar. velikih sil, najbrže ne bodo o-stala popolnoma nedotaknjena, I "J u" "T'u" ^ J<\u' kajti osvoboditelji bodo hoteli Cev gordlM' kttkor ^ vedeti, kako bo poskrbljeno za prebivalstva v teh predelih. Cim se bo debata glede kolonij resno začela, je ne bo mogoče več ustaviti. Svet ne more živeti v miru, ako ne vlada povsod gospodarsko blagostanje. Svetovni trgovski promet se ne more razvijati povoljno, ako bodo gospodarski problemi kolonijalnih o-zemelj zanemarjeni. Pomisliti je treba, da živi skoro tretjina človeštva pod kolonijalnimi režimi. Sicer pa se je kolonijalni status v svetu v teku zadnjih 90 let globoko spremenil — in ta razvoj se ne bo ustavil. Naše delavatvo ne bo moglo prejemati dalje svojih visokih plač, ako ne bomo odpravili ko-kurence dežel, v katerih so de-lavake mezde nizke. To amo videli v slučaju japonske industrije. Tehničnih spretnosti se morejo naučiti vsi narodi. Kar je važno, je cena dela. Konkurenca dežel, v katerih bi bili delavci kuliji, ki žive od pesti ri-ža na dan, bi bila |>ogubonosna za nas. 1 Bodoča svetovna organizacija, ki ai prizadeva, da odpravi iz sveta vzroke za apore, mora torej začeti a tem, du izboljša de-lavake razmere v kolonijah in poviša standard življenja kolo-nijalnega delavstva, kar bo obenem odprlo našim induatrijam nova tržišče in naaemu kapitalu nove investicijske možnosti. Tudi politična zavednost kolonijalnih narodov je neprestano natašcavala v zadnjih deset akoraj bi rekel, da ae je uatrašil bi li strojnice postal metalee ognja "Novo cev," je zakričal avoje mu pomočniku Anteju, ki ae je tiščal za njegovim hrbtom v sne gu. Ker je bil bolj oddaljen od hrasta, je bil tudi bolj Izpostavljen kroglam. Čudno, da ga še ni nobena zadela. Belogardisti ao streljali z vsem orožjem, čisto blizu so že bili. "Kaj bo, če se sedaj dvignem?" Igra s smrtjo!" Z očmi Je Ante premeril razdaljo do mitraljez-«•a. Samo en korak, toda sedaj .e mu je zdelo, da je kilometer daleč od njega. "Kaj naj storim? Kako? Sedaj!" Toča krogel je zažvižgala okoli nJega in ga pritianila k tlom. "Večnost! Ne samo trenutek! Ne mor , , . kuj, ne morem? Toda moram' Moram! Sedaj ali nikoli!" Belogardisti so prišli že čisto blizu. Ante se je pognal kvišku kot srna in v trenutku je podal mitraljezcu svežo cev. Bilo Je, kakor da bi glavo pomolil v osje gnezdo. Vrgel ae je v aneg Oddahnil ae je, Kakor da bi mlin-akt kamen vrgel raz aebe. Pred njim je začvrčalo, žareča cev j<* padla v aneg. Mitraljezoc je au> mi v luknjičaat hladilnik novo cev. "Dobro, da imam iarca, ki ae da hitro ak lopi ti." Tresnil je z zaklopko. Naslednji trenutek je mitraljez za hraatom že zopet kosil po sovražnih vrstah Sovražnik ae Je pričel umikati. Ne, to je bil že paničen b*g. Anteju ae je zdelo, da ae Je ro-potenje za hraatom aprememlo v |»*aem. Borba je ponehala. Za hra»- letjih. 400 milijonov Indijcev tom je nastala tišina. Mltralje- živi pod vtiaom, da nimajo sploh nobenega političnega zastopat va. Iz vsega tega sledi, da konferenca v San Franc i aru nikakor ne bo mogla obiti tega vptaša-nja. Verjetno je, da ne bodo predlagane nobene radikalne rešitve. Nikdo ne bo rahteval, da ae kolonije kratko in malo odpravijo. Gre /a to, da ae kolonijalni režimi korakoma in polagoma spremene, da postanejo bolj ugodni ln manj trdi, V enem našim naalednjih člankov bomo videli, kako bi zee in pomočnik ata ae akoraj ob jela Zopet je začel naletavati droben aneg Prijetno hladilo po tako vročih trenutkih. ("Naka tmjgJra," 12. /rb. /045J DR JOHN J. ZAVERtNIK Naša pomoč prispela narodu Iz urada UNRRA Refugee Camp v Tolumbatu je Združeni odbor Južnoslovanakih Ameri-kancev prejel aledeče pismo: "Pred kratkim smo prejeli v tem lagarju preko urada za vojne informacije v Kairu darila, katera so nas zolo razveselila. Med darili ao bile knjige, avinčniki, radirke, papir, pereaa ln držala ln škatle za avinčnike. Poleg tega so bili posebni zavitki a aladkorjem, robci) žepnimi glavniki, zrcali, škarjami itd. Oni so se zelo razveaelill ln vžl-vali darila. Proaimo Vaa, da ae zahvalite goapodičnl Vilmi Bizjak, 1210 Beaver Avenue, Elmwood City, Pa., katere karta ae je nahajala v mnogih zavojih, kakor tudi vaem drugim, ki ao poslali darila. Svinčniki, radirke ln papir bodo neprecenljivo vrednosti za šolo. Ponovno ae Vam zahvaljujem in ostajam— C. E. C H ESTERS, Chief Welfare Officer." Mi prav z veseljem priobčujemo to piamo zato, da bo naš narod v Ameriki uvldel, kako ae cenijo njih darila in koliko zna-čijo za naš narod doma. Mi ae nadejamo, da bo tudi v bodoče mogoče poslati darila našim ženam in otrokom potom vztrajnega in nesebičnegu dela naših Razgovor z Miha}-lovičevim sinom Nekje z Jugoslovansko armado, dne 23. marca (ONA) — Se je nekaj ljudi v Jugoalaviji in izven nje, ki mialijo, da četnlškl vodja Draža Mihajlovlč ni bil izdajalec avoje domovine in da ni sodeloval s Nemci. Njegov sin Branko, star 24 let, ln njegova hčer Uordana, ata vsekakor o tam prepričana. Ravnokar aem ae na fronti v Sremu razgovarjal a alnom Brankom, ki je komandant baterije na partizanski fronti v Sremu. Nobenega dvoma ml nI ottsvll o tem, kako čuti glede svojega očeta. Njegova aeatra, ki je stara 10 let, je bila''nedavno ranjena v boju kot bolničarka, pridtljena oddelku pehote v Titovi armadi. Branko mi Je povedal, da Ima tudi ona iato prepričanje. "Ne da bi ae bila dogovorila, sva oba približno iatočaano, začetkom preteklega aeptembra, sklenila, da bova prešla na stran partizanov. Oordana ae je izmuznila iz Relgrada, ki je bil takrat še v nemških rokah ln se je pridružila partizanom. V tisti dobi sem bil prideljen neki četniški enoti v bližini Valjeva, katero sem zapuatll pod pretvezo operacije slepega črevesa ravno pred partizanakim napa« dom mi Valjevo In se Jim pridružil, ko so prikorakali. Dolgo čaaa sem bil odločen to storiti in organizacij in posameznikov v | koval načrte, toda prej ae mi ni Ameriki. Naša dolga borba, da se v Ameriki prikaže pravo stanje stvari v Jugoslaviji, je dosegla zaželjeni olod. Ameriške oblasti in organizacije pomuga-jo našemu delu. To mora, da ae bolj dvigne naš«* ljudi v Ameri- ki, da z vsemi mogočimi močmi,{boriti se proti Nemcem. V mno-ki jih Imajo na razpolago, na vsakem kraju in ob vsaki priliki prispevajo pomoč našemu narodu. Taki izrazi hvaležnosti mi reanlčno v ponos našim ljudem in to jim Je največja nagrada, ki so jo mogli dobiti.- ZOJKA. All afte nareèeal aa 4sgvslk Proavete"» Peápátalte ml moglo priti do sporazuma med kolonijalnimi veleailami, Anglijo fo Francijo ter Ameriko, Hu-aijo in Kino. -ONA. Vojni ujetniki o Nemčiji Ptriz. (ONANemci ženejo /.eve/niške vojne ujetnike s seboj na begu v Nemčijo. Bati ae je, da bo mnogo žrtev, kajti hoditi morajo p«4, kljub svoji oslabelosti radi pomanjkljive hrane. Nemci skušajo obdržati v svojih rokah toliko vojnih ujetnikov kot ie mogoče, ker mislijo, da jim bodo mogli prej ali alej služiti kot nekakšni talci Zapadne velesile imajo v Nem. Čijf približno naslednje število svojcev v nemškem ujetništvu; Američani — 100,000. Angleži — 200,000, Francozi — 2.000.000 Zalaganje preko ftvice, ki je do /.daj mnogo pomagalo, posebno ameriškim In angieikim ujetnikom, poataja /daj radi velikansko zmešnjave v Namčijl vsak dan težje. Bali se je, kljub vsem naporom Rdečega križa in zavezniških vlad, da bo postalo vzporedno s razpadanjem nemške dtiaV-ne organizacije Še težje nikdar |Minudila pripravna prl< lika." Branko mi je povedal mnogo krajev, t natančno navedbo datuma, od Jeseni leta 1941 naprej, kjer so četniki napadali partizane, mesto da bi jim pomagali glh takih bitkah ao imeli četniki podporo nemške artilerlje in letalstva. Ha/ven tega Je vladala določba, da ae Nemcev ne srne napasti brez j h nebnega dovoljenja. » To povelje je oviralo vat« one četnlke, ki bi ae bili sicer rade volje borili proti Nemcem WMiK TM i Ull OOfS b laket 12,500 f s lions line lo traía oeo pâles.', SLUŽBA HIŠNIKA B tem ae naanaaja. da le la* praanjeno meato hišnika e glav« nem uradu SNPJ. Kogar vaaell tako dolo, naj ae nemudoma priglasi bodisi po teteionui Rock wall 4904. ali pa piamono. V pie mu |e treba navoeU adravalveao stanja In ataroat. še Ima drušino In mogoče kake Izkušnje v tem poalu. Sluibo le treba naalopiil takoj. Vae nada Une iaforaaacUo v svesl a lem ae dobi pri pedpi aaneaau. V. CAINKAR, gl. RDEČA KOKARDA Roman iz velike Iranroaka revolucija STANLEY WEYMAN r (Nadaljevanji) S hladnim naklonom je odlel svojo pot, med tem ko sem jaz še vedno gledal za izprevodom. In tedajci mi je prišlo na um, da bi tam, kjer bo Froment, utegnil srečati Saintalaiške; čudeč se, da me ta misel ni že preje obšla, sem se je oprijel in stekel za množico. Došel sem jo na majhnem trgu, ki so ga obdajale mrke, visoke zgradbe in s katerega se je odcepijalo nekaj tesnih uličic na vse strani. A glavni del sprehoda je bil že izginil in zadnje vrste so se pravkar razhajale. Ko sem neodločno obletaval z očmi vračajoče se gruče ljudstva, sem zdajci opazil mršavo, usločeno postavo v ogoljenem talarju. En sam pogled mi je zadoščal, da sem spoznal moža: z radostnim vzkrikom sem se preril skozi gnečo in planil k njemu. Bil je abbe Benoit. Izprva sva bila od ganjenosti oba kakor nema. Nato sva se pozdravila in spogledala; in glej, Vl^rtftitlfVtF1 8tare" ga župnika4ae je pojavinra«^fdvtr}nI,Tieprijet-nO presenečeni obraz, ki sem ga bil opazil pri Louiau de Saint-Alaisu. "Moj Bog, moj Bog*' je zamrmral kakor sam pri sebi in nehote skrčil roke. Meni pa je ta skrivnost že presedala. Z razburjenimi besedami sem mu povedal svoje mnenje. "Vsaj vi, abbe," sem vzkliknil, "vsaj vi mi razodenite, za kaj gre!" Nekaj ljudi, ki ao šli mimo, je slišalo ta vzklik in naju je jelo radovedno opazovati. Župnik me je potegnil pod bližnji vhod; toda neki neznanec nama je ostal trdovratno za petami. "Stopiva noter," mi je šepnil svečenik, "gori naju ne bo nihče motil." Tako govoreč me je od vedel po starih, nesnažnih stopnicah na vrh. "Ali tu stanujete?" sem ga vprašal. "Da, tu." Obstal je in me pogledal kakor v zadregi. "A kraj je žalosten, gospod vikont," je dodal in se obrnil, kakor bi se hotel vrniti; "nemara bi bilo bolje . . ." "Ne, ne!" sem vzkliknil, goreč od nestrpnosti. Pojdlva k vam, prijatelj! Nič delj ne morem čakati. Naša! sem vas in niti minuta ne sme več miniti, ne da bi zvedel resnico." Vdal se je v mojo voljo in me odvedel prav na vrh hiše, kjer je imel majhno podstrešno sobico z žimnico namestu postelje, stolom, dvema ali tremi knjigami in razpelom. Skozi okence je prihajala v prostor svetloba—in ne samo svetloba: ob najinem vstopu se je dvignil s tal gohob ter zletel skozi odprtino. Župnik mi je vznejevoljen priznal, da jim včasi nasiplje zobi. "Drugujejo mi," je rekel žalostno. "Razen njih tu niaem našel tovarišije." "A vendar ate prišli aemkaj iz lastnega nagiba," aem odvrnil brez rahločutnoati. "Prišel aem, da izgubim svoje poalednje iluzije," je odgovoril. "Saj veste, gospod vikont, leta in leta aem čakal reforme, avobode in odre« šenja. Svoje upe sem razodeval tudi drugim ljudem. Nu, vae to smo dosegli; in ko se je bilo treba okoriatiti z dobljeno svobodo, ni imel narod bolj nujne akrbi mimo te, kako bi pohodil vero. In tedaj sem prišel semkaj, ker sem bil slišal, da bodo branitelji cerkve tu pričeli z odporom; da je tukaj cerkev trdna in vera vi-aoko v Časteh. Zdaj pa vidim, da ni ne na tej ne na oni atrani ničesar razen laži, izdajstva in malenkostne zlobe. In naailje vlada tu, kakor tam." "Ali prijatelj," aem vzkliknil, "za Boga, povejte mi vendar, zakaj ac niste vrnili domov, ko vidite, da je tako?" "Pred tednom dni aem se hotel vrniti," je odgovoril. "Pa nisem odpotoval. In . . ." "Pustiva to," sem kriknil osorno. 'To se mene ne tiče. Srečal sem Louisa de Saint-Alaisa in sem videl, da mu je nekaj na umu, kar ni dobro zame. Noče ae več sestati z menoj. Noče mi povedati, kje je markiza. Nikakega opravka noče imeti z menoj. Gleda me kakor živo Meduzo! Povejte mi, kaj pomeni vse to? Vi veste, dajte, da zvem tudi jaz. Govorite!" "Bože moj!" je zastokal. In pogledal me je s solznimi očmi. Nato je dodal: "Prav tega sem se bal." 'Tega ste se bali? Česa ste se bali?" sem vzkliknil. "Tega, da vas ne bi srce bolelo, gospod vikont." "Da me ne bi srce bolelo? Zaradi česa? Govorite bolj jasno!" "Zaradi bližnje poroke . . . gospodične de Saint-Alais," je vendar že spravil iz sebe. Nekaj trenutkov sem stal kakor kip. "Moži se?" sem dihnil. "S kom pa?" "Z gospodom Fromentom," je odvrnil abbe. ENAINDVAJSETO POGLAVJE Zopernika "Saj ni mogoče!" sem rekel polglasno. "S Fromentom! Saj ni mogoče!" A naj sem se še tolikanj branil tega, izprevi-deti sem moral, da je še preveč mogoče; stopil sem k lini, da bi skril abbeju svoj obraz . . . Froment! S tem imenom je bilo vse pojasnjeno. Tovariš na poti, udeleženec zarote, najprej varovanec, nato zaščitnik . . . Spomnil sem se njegovega obraza, kakor sem ga bil videl v soteski pri Villeraugesu med vrati kočije in kar začudil sem sc, da nisem že preje uganil vsega. Ali ni bilo očividno, da bo ta častihlepni meščan, ko so ga že seznanili z Denizo, prej ali slej povzdignil svojih oči do nje? Ali ni bilo verjetno, da bo gospa de Saint-Alais, obubožana, zagrenela in zbegana po revolucij ski burji, pristala na to in mu v nagrado za njegovo predrznost obljubila hčerino roko? Bogat je že bil, arta uspeh ga je moral poplemeniti! Sicer pa jé bil to krepak človek sredi slabičev, odločen med omahljivci, v svesti si svojega smotra in fanatičen v delu zanj—same vrline, ki jih drugi niso imeli; kako naj ne bi zamamil ženskih oči! Od gneva sem škripal z zobmi. Med svojim premišljevanjem sem strmel na majhno, umazano dvorišče, onkraj katerega so zbujale mojo pozornost samostansko resnobne arkade s kipcem nad srednjfin vhodom. Vzlic zamišljenosti sem opazil, kako je stopila na to dvorišče dvojica mož. Ne trkala nista ne klicala; a eden izmed njiju je s svojo gorjačo dvakrat udaril ob kameni tlak. Se tisti mah so se odprla vrata kakor sama od sebe in prišleca sta izginila. < Nehote sem opazoval njiju početje; škripanje zapirajočih se vrat je bilo najbrže tisto, kar me ja zdramilo iz sanjarije. "Froment!" sem izpregovoril. "Froment!" Nato sem se odvrnil od okna. "Kje je Deniza?" Bem vprašal s hripavim glasom. Abbe Benoit je zmajal z glavo. "Vi morate vedeti!" sem vzkliknil, trdno uverjen, da ve. "Morate!" "Vem," je odgovoril počasi, z očmi uprtimi v moje oči. "Toda povedati vam ne morem. Niti tedaj ne bi mogel, če bi šlo za vaše živ-ljenje, gospod vikont. Zvedel sem namreč pri izpovedi." (Dalje prihodnjič.) 1 Spomini Kriitofavega Pepčka 0 Josip 8uchy Smola pri vasovanju (Nadaljevanje) Hudo mu )e bilo pri srcu in strašno ga je bolela glava. Klavrno je odšel. O nezgodi je ob-veattl Ti I ko. ki Je v avoji dobro-arčnosti — In katera ženaka ni dobroarčna, če ljubi — Pepelu padla okoli vratu ter mu aveto obljubila, da bo puičala na večer vežna in kuhinjaka vrata — nezaklenjena. Ideja je podjetnemu Pepetu neznanako ugajala; komaj ae je znočilo, je že stopU izza grmovja, za katerim je prežal. Počasi je odpel vežna vraU in korajžno stopil skozi kuhinjska vrata na-ravnoet v pomije. Zavoljo teme in morda tudi zaatran svoje kratkovidnoati jih menda ni bil prej opazil. Posoda a pomijami je pri dotiku z nerodnimi Pepetovlmi nogami izgubila ravnotežje ter fttrbunknila na tla. Zaropotalo Je. da ae je prebudil oče Rak« vec v sosedni sobi ter začel vpiti: "Na pomoč» Tatovi!" Lahko si predočite Pepctov položaj. Ves zamazan in s pomijami polit jo je potuhnjeno brisal proti domu. Ni imel sreče. "Nikoli več" jc mrmral med zobe, In menda res ga je za nekaj časa minula vsa dobra volja in |>odjetnost, ali pa — korajža. Vsi dobri duhovi Stari žalski mežnar in grobar je žc /.davim zaprl pokopališčna vrata ter legel k zasluženemu počitku. Dobra vest in pa obilna večerja sta ga kmalu zazibala v Morfejevem naročju. Lahko bi mu pred nosom streljal s kanoni, pa se ne bi bil zbudil. To očetovo svojstvo je bilo le predobro znano brlhtnemu mež-narjevomu sinku Blažu. Splazil se je z tesne sobe v zlato svobodo in odtod kar preko poko- CHINA. LAND OP CHOPSTICKS and satiqaUy. has ■•» veen* atera each as the»« iaa its hastily-constructed erscaee caape. Amer. icaa Red Cross workers saw these children when they arrived la Kweichow province to check on the need for Red Cross medication. pališčnega zidovja in čez polje za samostanskim zidom na Graben. Na Grabnu je takrat krčma ril ata Boštjan. Točil je dobro vino. Tod je Blaž našel nebroj prijateljev in znancev in sem je zahajala tudi Blaževa lepa prijateljica Ančka. Dosti povoda za pustolovščine, ki jih je uganjal dobri naš Blažek. Težava je bila zgolj ta, da je bila pot od Boštjana pa na Žale tako neznansko dolga in še posebno ob zimskih večerih in ob trenotkih, ki so bili nalašč tako prikladni za ljubezen. Sleherno noč se je Blažek po strmih ravbarskih štengcah, ki si jih je bil previdr\o in pre udarno pripravil na obeh stra neh pokopališčnega zidovja, tiho in. neopaženo spravil skozi vežna vrata v posteljo. Povsod po mestu je takrat beračila neumna Barbka, silno stara ženica, vsa v gubah in krpah, ki so druga nad drugo čezinčez pokrivale njeno borno obleko. Prosjačila je podnevi, ponoči pa spala, kamor jo je pač zaneslo. Barbka si je domišljala, da jo zasledujejo zli duhovi. Zaradi tega so jo imenovali "ta ne umno". 1 Na ulicah je ustavljala ljudi ter jih s sklenjenimi rokami prosila: • "Rešite me, reši me!". - Neko pozno junijsko noč jo je korajžni Blažek spet enkrat mahal tja v smeri proti Žalam. Prispel je naposled do strmih ravbarskih štenge in se ročno povspel po njih vrh pokopali-ščnega zidu. Ker je l?il precej okajen, se to pot ni dosti obotavljal ter se je v lepem skoku spustil na drugo stran zidu, naravnost v — naročje Barbki, ki je, Bog ve po kakem naključju baš ta večer snivala na grobu pod zidom. Tedaj na ie zavpila Barbka: "Rešil si me, rešil si me!" Blaža je v trenotku minila vsa ko-rajža, le toliko je imel še moči, da je vzkliknil: "Vsi dobri du hovi . . ." in že je čutil neko neprijetno vlago v — hlačah. Blaž v dir in Barbka za njim. Tako sta dospela čez zid do vež-nih vrat mežnarije. "Rešil si me! Rešil si me!" je odmevalo po grobovih in poljanah, da se je prebudil Še stari mežnar, ki se je pred vrati pojavil baš v trenotku, ko se ie Blaž skušal izmuzniti v sobo. Barbko je vzela noč . . ., Blaža pa oče v svoje okrilje.--- Premeteni cigan V idiličnih Stranjah na vznožju Kamniških planin so živeli vaščani že skoro mesec dni v razprtiji. Namreč s časom, za- kaj ura na zvoniku je imela svoje muhe. Ko je zjutraj Korelnov Jernej vstal, je ura bila šest, in ko je kmalu nato stopil pred vrata, da se malce raztegne ter pogleda po vremenu, je kazalec stal na pol petih. Tako se je pripetilo tudi kovaču Boštjanu, ko je ob osmih odšel po opravkih v Kamnik. Ko pa se je čez dve uri vrnil, je ura kazala sedem. Posebno pa se je jezil mežnar Rapé, ker je zakrivil, da v nedeljo gospod župnik niso ma-ševali. Cerkveno opravilo bi moralo biti ob devetih. Pa kadar je Rapé pogledal na uro, je manjkalo še dokaj časa do devetih. Da stvar ne more biti v redu, na to ga je spominjala tudi krulba že praznega želodca, zakaj silno lačen je postajal, kakor je to bilo običajno proti poldnevu. Saj pa tudi ni bilo čuda, zakaj solnce je stalo že navpik nad farno cerkvijo, ko je na stolpu jjra bila devet. Pa je potegnil mežnar na vrv ter oblastno zvonil — k maši. Tedaj se je odpravil gospod župnik, ki je ves dopoldan študiral pridigo, iz svoje sobe. Ko je še cerkovnik prišel od zvo-nenja v zakristijo, je župnik fté* hote pogledal na čebulo, kakor se je običajno izražal o žepni cilindrovki, ki jo je pred petde-l setimi leti dobil za birmo, ter — se prestrašen prekrižal. "Ti moj Bog", je rekel; "Kaj pa to?, Poldne je že, pa še máfieval da bi potreboval kot star mojster za {x>pravo najmanj mesec dni i. t. d. V resnici je pa bila ciganu, ko je odprl vrata pri uri, izza kolesja skočila v lice velika podgana, ki je gnezdila v uri ter usodepolno posegala v potek časa. O tem seveda ni ČrKnil besedice. (Dalje prihodnjič) Razni mali oglasi Houseman Wanted We wish to announca that thorn la a vacancy in the poaitlon aa houaaman In headquarters building of the Slovene National Banefit Society. Thoaa interested shall apply either by calling Rockwell 4904 or in writing aa soon aa poaelble, giving information aa to the family, age end health and poaelble experience of the applicant. The poaitlon la to be f Iliad at once. For all further information in this connection kindly inquire at the office of the undersigned. V. CAINKAR, President. PRODA SE 3 na^'^k^Y^ za osebno rabo. 1 in3 nad^ifl 7 opravljenih sob. Velik dohodek^ V South Chicagu. Blizo prodajaieii in vozne zveze. Phone South Čhicago —4529—na Exchange Ave. Dekleta " in žene dobe dobro delo v moderni pe-kariji na debelo. Čisti prostori in lahko delo. Dobra plača. Delovne ure si lahko sami izberete. Oglasite se pri: Farm Crest Bakery 4550 West Jackson St., Chicago Razni mali og|ai¡ - ^-wnagribt ako nam naznamte neko£a dobro karo na prodaj. 5;10 * kupim vašo karo in v^ * * $50.00 posebej v gotovi^ ^ p n T,LS«elty 0607 P° 6- U" P.M1Ju^0l(| FARMA NA Plfc Proda se 240 akrov ob*"* farma, polje izorano in ^ Proda se brez strojev ffi vine. Pet sobna hišaspritli^ voda v hiši in druga > štala, hlevi itd. 3* X» mesta in železnice. Prodal " zmerni ceni. Tel. v hiši-15p' Pišite za pojasnila na nad lastnika: John Banovec R n 'Friendship, Wis. 'JANITORS" HIŠNIK? Večerno delo v 7 nadst. Uradn(1 poslopju. Izvrstno delavno »¡Z Vprašajte pred 5 P. M. Mr D«, 540 N. Michigan Ave.-D^ nisem".1 ' " Mežnarja je kar kurja polt oblila. "Jejhata, križ božji," je dejal: "Kaj morem za to, saj je pravkar odbila devet". — Po poti je ob tistem času pri-vandral iz Kamnika ciganček! Hudorovič, ki je v okolišu bil znan kot kapaciteta v vseh strokah. "Ej, ej," si je ogledoval uro, "glej ga spaka, v Stranjah imajo šele devet, jaz pa lačen, da bi pojedel celo skledo kaše,' čeprav je drugače ne maram." Ti preklicana zadeva!" Pa se zgodi, da v trenutku njegovega razbiranja kazalec skoči na eno. Takoj si je bil ciganček na jasnem. Mežnar Rape, ki je bil cigana že zdavnaj opazil, ga je poklical k sebi. "No, kaj praviš, cigan, ti, ki vse znaš? Ura se kuja, kar poj di gori pa poglej, kaj ji je." Pa je stopil cigan po tistih vijugastih stopnicah. Ko se je vr nil, je stal žiTpnik poleg mežnarja. Ciganče se je ponižno odkril gospodu ter povedal, da je po njegovem strokovnjaškem mnenju ura povsem pokvarjena, AGITIRAJTE ZA PRO8VETOI DELO DOBE HIŠNICE "JAMTRESSES" Ženske za čiščenje Delovne ura od 5:30 popoldne do 12. ura ivečtr, Vojno nujna Industriji. Rabkno tudi pomočnica v jedilnici VPRAŠAJTE pri: ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY "EMPLOYMENT OFFICE" ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington Street KUHARSKA KNJIGA: Recipes ef All Nations RECEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA STANE SEDAJ $3.00 TISKARNA S.N.P.J. sprejema vsa & tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjiga, koledarje, letake itd t slovenskem, hryatakam, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih ........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarni .... Cene smerne. unUako delo prva vrsta Pilite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY ¿657-59 S. Lawndale Avenue * - Chicago 23. Illinola VEL. ROCKWELL 4104 naročite si dnevnik prosveto Po sklepu 12. redne konvencije aa lahko naroči aa lis! Proarsto Is prišteje eden. dva. tri. štiri ali pat članov is ena dru šine k sni narot-nini. List Pr os veta stana aa vaa enako, sa ¿Ione ali nečlan« M 00 u eno letno naročnino. Kai aa člani ia plačajo pri asesmentu $1 JO a »•dnik. s« Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj ni moka. nH da je list predraa sa ¿lana S!fJ»J. List Prosvete je vaše lsainlna Is aotovo je v vsaki druiinl nakdo. ki M rad čltal lisi vsak dan. PojasnUoa—Vselsj kakor hitro kateri teh članov preneha biti ilaa SNPJ, ali če se preseli prof ->d družine in bo zahtevsl aam avoj Ud tednik, bode moral tisti član l* dotične družine, ki je Uko «kup* naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti upravnlitvu lista, in obenem doplačati dotlčno vsoto listu ProsveU. Ako tefa m stori, tedaj naora vpravnlltvo znižati datum ce to vsoto naročniku Cona listu Piosveta jof Za ZdruL drševe la Kanado fa.OO 1 tednik ha.____¿0 2 tednika ta.______«¿4 3 tednike In.________ »40 4 tednike la_______1 aa ft tednikov in_____ag Za Evropo je. Za Chicago In okolico J* 1 tednik la............. S tednika ta----------- t tednike ta------ •4 tednika In...—— S tednikov Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani Recepti ao napisani v angleškem Jetlku: ponekod pa ao tudi v Jealku naroda, ki mu Je kaka jad posebno v navadi. Ta knjiga Je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in izpopolni tL Naročite pri a« khai .l»t*. r.f Utel rr.r\!i;r',!h*!t eeoalrr. »eter»*. reerite e4»ke aa4 e i* siuig dakei fev eeveraaeat btatlu imtš •UM« Miiktti KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO, 211 Waat 19th Street nvmsm Naw York U. N. Y. Jftu _ Ml . j* in _ iJi mm LTiopo )• »3.UU Izpolnile spodnji kupon, priloftlte potrebno vsoto dea-rja ai Moaer Order v pismu In si naročite Prosvete. Ust ki je vešs laatsias PROB VET A. SWPJ. «•»» So. Lewadale Ava. Chicago S3. IU. Priloéeno pošiljam naročnino sa list Pres ve to vsoto f---— L tee---------------------ČL druida U.-------- Naslov - ____________ Ustavite tednik In gm pripIŠUe k moji naročnini od členov moje družine: t -----------------¿L društva It ---- 3.-----------ft, društva IL -- 4------------Cl društvs U---— L--------------- Nov naročnik Q