• J .'.5 , TRST, četrtek 24. maja 1956 Leto XII. - Št. 120 (3358) PRIMORSKI DHEVHIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93*808, 37.338 IjHEDNisTTO: UL. MONTECCH1 It. 6, II. nad. — TELEFON 93-10* IN 94-63* — poštni predal 559 — Mi ~ Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Te 1 MIC V Širini 1 n 1 nnn• (ro/ttrclrl 00 findnAn/umriimi 1 rtcmrtnifp QO lir _ 7.0 fTT.R T •JVt V"a.Ir mm UPRAVA: *JL. SV. FRANČIŠKA it. 2* — Tel. Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, cemletna 4100 lir.-FLRJ: Izvod 10 mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z- 375 • Izdaia Založništvo tržaškega tiska U. ZOZ-irst Hendes-France izstopil iz vlade zaradi nesoglasja o politiki vAlžlra ostali radiKalni ministri bodo ostali v vladi - Po odstopu je ^endes-France izjavil« da predstavlja Molletova vlada „sedaj najboljšo mogočo politično formacijo" in da ji želi iz vsega srca uspeha J&Z, 23. — Kakor so na-j6dali, je Mendes France nj ,es izstopil iz vlade. Svoj t, je sporočil že na ju-it ,seii ministrskega sveta j« potrdil na pop i!aa.*i-ti seji vlade. Mars0 Potrjizjejo, da bo tlak dvanajst radikalnih H-,0v v Molletovi viadi o-tp ° na svojih mestih .n to 'touf2Umno z Mendes Fran- Hettrania seja ministrskega h,i ?• ki je bila v Elizejski Po Cl’..se j® končala ob 13.30. ihi. i1 je državni tajnik za Hfg, rrnacijb Gerard Jacquet io al Poročilo, ki pravi, da »odt* Se^ poslušali poročilo ,lt.ainika v zunanjem mini-#«mv Faura o francosko-jj sltlh pogajanjih za Posar-^fotočilo podtajnika za tu-4V . io maroške zadeve i„aryja o njegovem potova- Jljll - w v Maroko in o sklenje-konvencijah. Dalje so na »ih Hj . Poročali namestnik zu-ijet *>a ministra Albert Ga-o mednarodnem položa-Sbs-M minister Bour- *>et aUtl0Uly o francosko-***** pogajanjih ter itrst inik v notranjem minila Vu Champeix o teritorial-ve°r8anizaciji v Alžiru. je , se tiče Mendes Francea, in- »otlUbt potrdil, da je ta je ?oil, da želi odstopiti ter u-. lasnil vzroke, zaradi ka-»oli*i_Se ne strinja z vladno »lep v Severni Afriki. Po 1, “vem pojasnilu je sledi-ijj e0ata, ki so se je udele-((p u-la pogoj, da ostane v vladi S temi ukrepi naj bi se od pravil kolonialni režim. Odpoklicali naj bi najbolj zagrizene francoske funkcionarje dovolili naj bi svobodo tiska in izražanja domačemu prebivalstvu, razlastili naj bi velika posestva, povečali mezde in socialne ukrepe v korist alžirskemu prebivalstvu ter izvedli še druge reforme. V francoskem zunanjem mi. nistrstvu so danes ponovno zanikali vesti o pogajanjih, ki da so bila ob priložnosti obiska zunanjega ministra v Kairu med alžirskimi in francoskimi predstavniki. Generalni rezident Laeoste pa je ponovno izjavil, da «Francija ne bo sprejela pogajanj z ljudmi, ki bi radi Francoze v Alžiru spremenili v tujce*. Danes pa je Laeoste na tiskovni konferenci izjavil, da ((pomanjkanje umerjenosti pri informacijah in komentarjih o dogodkih v Alžiru nudi dragoceno pomoč akciji fella-hov*. Dodal je, da »fronta narodne osvoboditve ve, da MENDES-FRANCE ne more doseči zmage na vq- jaškem področju in se je zafo lotila terorizma*. Kar se tiče pošiljanja ojačenj v Alžir, je Laeoste izjavil, da se je to šele začelo in da bo v kratkem prispelo drugih 50.000 vojakov. Cez nekaj Sni bodo pripeljali tu 15 težkih helikopterjev in pričakujejo tudi sto lahkih letal. Na vsak način so politični opazovalci v Parizu mnenja, da so se temeljne koncepcije vlade za ureditev alžirskega vprašanja pokazale za težko izvedljive. Francoski predstavniki in Laeoste opozarjajo na veliko nevarnost. ki preti Franciji, če dosedanji ukrepi v Alžiru ne bi dosegli zaželenih uspehov. Zavzemajo se za potrpežljive napore na vseh področjih, da bi ((tudi čas postal zaveznik Francije v bitki za zaupanje alžirskega prebivalstva*. V. tem smislu je bil sedaj postavljen tudi predlog za upravno reorganizacijo Alžira, ki bi ga razdelili na dvanajst okrajev namesti dosedanjih štirih. O tem so govorili tudi na današnji seji vlade. NEZMANJŠANA NAPETOSTNA CIPRU Grčija pripravljena proučevati koristne predloge posrednikov London ni obveščal atenske vlade o pogajanjih z Makariosom, kot je to prej obljubil bivši britanski zunanji minister MacMillan Iheotokisu ATENE, 23. — Grški zunanji minister Theotokis je danes v parlamentu izjavil, da Velika Britanija ni držala besede in ni obveščala atenske vlade o pogajanjih z nadškofom Makariosom o ciprskem vprašanju. Dejal je, da mu je bivši britanski zunanji minister MacMillan ob nekem razgovoru v Parizu obljubil, da bo angleška vlada obvestila grško vlado, preden bo stavila nadškofu Makariosu kakršenkoli predlog. Grški državni minister za vladne posle Konstantin Tsa-tsos je v nekem intervjuju izjavil posebnemu dopisniku «Daily Telegrapha*, da je Grčija pripravljena proučiti «vse primerne in praktične predloge o Cipru, ki bi jih predlagale ZDA ali katerikoli drugi posrednik*. Danes zvečer je bil ubit neki britanski vojak, ko je neko britansko vozilo padlo v zasedo pri Paphosu. Ciprska vlada je odredila obvezno registracijo Ciprčanov v nekaterih področjih zaradi izdaje osebnih izkaznic. Gre za gorate pokrajine v jugovzhodnem predelu otoka, ki obsegajo 73 vasi. Pri napadu na neki bar v Tri možne usmeritve KD po nedeljskih upravnih volitvah l '-HUUilJV.c. jr u z v w hotel Mendes France dati tie ižjave, pač pa je sa- S(j. sPoročil, da se bo ob 4|. sestal s poslanci radi-skupine. » 15 uri pa so se sestal' ^"°storih ministrstva za j^asrico radikalni ministri Predsedstvom Mendes ■i in seja se je konča-Vb 17,15. Ministri so no-(i, Uem izjavili, da bo Men Itjjj »ance na seji vlade po-»voj odstop in da bodo J?° sporazumu z Men- tlijjČrahceom ostali v vladi «Cal«i ministri so imeli bfjS Prvo sejo tudi zjutraj it,,sejo ministrskega sveta W,0r znano, niso trenja v ll,*‘°Vi vladi nova Mendes WCe je doslej skoraj na til -Seiah vlade ostro nasto >«cj'iroti akciji in predlogom l|j( etičnega generalnega re ku,ra. Lacosta in je zlast* \ii Dal pomen ki bi ga (it,y Politični ukrepi za ure 5*5 p alžirskega spora. Men- dli f tance je v celoti od j vtj,,»klepe vlade o močnih !»l*. 71 ojačenjih na alžir- *^»r °i'»ču, zahteval pa .,e 'ičh-1 »udi »zelo močno p ^.^djo« za prenehanje »udi «zelo močno poli sovražnosti kv0,-?.anašnji seji vlade niso p' o nadomestitvi Men-kjj ftancea. Na popoldansk’ m Mollet poročal o svo-. Pu »»(lovorih v Moskvi. ;< ^ Popoldanski seji vlade France izjavil no ž'Je,h sledeče: »Kakor vam i »Po, sem sporočil vladi [k ,1'* Primoran ločiti se od . Vzrokov, ki jin vse-0 ostavki, kr ga » !»*■ Prišlo je do odkrite i'»fn razjasnitve, nad Ji j. s»m zadovoljen in po . Ministrskemu predsed V>*javil, da po mojem vlada, ki ji on pred-’ Predstavlja sedaj naj-Vjj hiogočo politično for Vh. vsega srca ji želim V a»- pismu s katerim ■(t p ostavko, izjavlja Men 3fjJrnnce, da je uporaba ,%i, *a Francijo na žalost 1 ila0?'. »Hotel bi celo, pra-še nagleje pošiljal »nštva. Poudaril pa sem uporaba orožja ne K.?*a biti zadostna. Vsa-se ne ozira 1« Fanfanijeva, 2. sodelovanje z monarhisti in 3. povezava s socialisti - Gronchi je baje nasproten F antanijevim komisarskim namenom k hrti Ull> ; C«kB> ki i*biVj|i a >n bedo domačega •t*iTvS»Va' vodi postopoma » ^“bi alžirskega ljudstva Subi Alžira in zatem pike k izgubi vse naše »t|jsTo je politika odre- } ^»te poudarja Mendei, l dBlda je potrebno z raz lS»a*Jai}ji doseči obnovitev Ae- in upanja, in nada k 'el! a žalost se iz zmer J. v ?nientov med muslima J f*«, ,irU, tistih, ki bi jih I t3w«i? podpirati, vsak dan >k; J'ta občinska uprava m r b - ^ereBa razpoloženi* j Me^haša grozotno škodo* > bt.jS France omenja, dr , »6 ha mesecem s posebno l? buVedel ukrepe, ki b> Vt»a(ie®0.Vem mnenju imel i *l aJni učinek. Nobeden od K? ok/*Pov se ni izvedel A -»»lovanjem vidi. da izlit a»i* *nos». da bi se vla-(kj«- wr'la na edino pot re (lt|"5endes France zaklju-s bj p?udarkom, da bi želel, »i- n R0V odstop imel po-tj bj °Vega nujnega poziv-i -Vlada sprejela potreb pa naj bodo »e *rvni-»:!K aprila ‘Ul je Mendes Sm ,poslal mihistrskemu 9hiku Molletu sporne (Od našega dopisnika) RIM, 23. — Pojutrišnjim je zadnji dan predvolilne propagande, ki se zaključi opol-roči. Najnovejši številčni podatki notranjega ministrstva za nedeljske in ponedeljske volitve so naslednji; volitve bodo v 7594 občinan republike, v 6578 občinah bodo volili hkrati za občinske svete in za pokrajinske svete. Samo v občinske svete bodo volili v 563 občinah Sicilije in pokrajine Trento. Samo pokrajinske volitve pa bodo v 55S občinah. V. 7141 občinah, kjer bodo občinske volitve, je 29 milijonov, 474 tisog 759 volivcev, od teh 13.971.036 moških in 15,503.723 žensk. Ce upoštevamo tudi volivce, ki bodo glasovali za pokrajinske svete, znaša število volivcev 30,817.736. V zvezi z volitvami se v teh dneh mnogo bolj kot o rezultatih razpravlja o tem. kako se bo usmerila krščanska demokracija po volitvah. V političnih krogih okrog de-mokristjanskih prvakov senata se govori, da bo moralo vodstvo krščanske demokracije takoj po volitvah, ko se bo sestal njen glavni odbor, razpravljati o tren tezah: 1. O Fanfanijevi tezi, 2, o tezi, ki jo podpirajo demokristjan-ski senatorji, ki bi hoteli sodelovati z monarhisti, ter 3. o tezi nekaterih poslancev, ki še vedno želijo, da bi se povezali s socialisti. Toda vsi volilni govori de-mokristjanskih prvakov kažejo, da tretja teza vedno bolj zgublja na verjetnosti in da bi prišla v poštev le v prav posebnih primerih. Vsekakor pa gre za domneve, ki ne upoštevajo volilnih izidov. Resnica je namreč, da bodo volivci tisti, ki bodo sodili o demo-kristjanskih upravah in nakazali smer bodoče politike. Zelo je verjetno, da bodo volivci izrazili odločno voljo, da se z dosedanjimi demokristjan-skimi lokalnimi upravami pomete. Res pa je tudi, da Fanfanijeva in senatorska teza sodelovanja z monarhisti v predvolilnih govorih vedno bolj prevladujeta. Fanfanijevo poudarjanje komisarskih uprav je vzbudilo celo neugoden odmev pri predsedniku republike. Pravijo namreč, da je Gronchi v včerajšnjem razgovoru s predsednikom Segni-jem izrazil svoje pridržke glede uvajanja taksnega režima, ki bi kršil občinske samouprave. Seveda ni na razpolago nobenega pojasnila v zvezi s stališčem predsednika republike, čeprav je v najpopolnejšem soglasju z Gronchijevimi javnimi izjavami o nujnosti avtonomnih lokalnih uprav. Naj. boli pa se v svojih govorili žagania v Gronchija liberalni tajnik Malagodi, ki je večkrat izrazil svoje nasprotovanje krajevnim avtonomijam. Včeraj na je v Milanu dejal, da še posebej nasprotuje ustanovitvi deželnih avtonomij. Se pesebej pa je poudaril, da njegova stranka zahteva dokončno pojasnilo o tem. kakš no oblast ima predsednik republike, da ne bo potem nobene negotovosti več. Ni dvoma, da Malagodiju ne ugajajo važne zunanjepolitične izjave Grotichija v Ameriki in Franciji m da bi hotel iz pred sedniške funkcije napravpi zgolj dekorativno funkcijo poglavarja države, ki naj bi ^e zadovoljil s paradami svojin okinčanih grenadirjev. Zaradi tega je povsem logično, da je tudi Malagodijev zunanji minister Martino dejansko nenehno oviral vse Gronchijeve pobude, čepra* se je včeraj, kot smo že poročali, v Palermu izgovarjal da med njim in Gronchijem ne more biti sporov, čej da bi bilo to nespoštljivo, poleg tega da bi bilo v nasprotju z ustavo,. ker da predsednik republike m odgovoren parlamentu. kot je odgovoren zunanji minister. Z drugimi besedami je Martino očital Gron-chiju nekakšno kršitev ustave. Liberalci pa tudi ponujajo v svoji predvolilni propagandi roko monarhistom, s tem da v neštetih poslovnih vprašanjih zavzemajo skoraj isto stališče: glede zakona o investicijah tujega kapitala, glede spolovinarjev, glede ministrstva za državne udeležbe, glede krajevnih avtonomij itd. Demokristjanom pa bi'seveda bolj prijala povezava neposredno z monarhisti, ki imajo mnogo več poslancev kot liberalci. če bi se že odločili za to, da popustijo pred pritiskom liberalcev Tudi danes so v največjih mestih republike govorili sko-ro vsi prvaki strank. Togliatti je izjavil v Neaplju, da imajo nedeljske volitve povsem političen značaj in da mora doseči KPI nujno u-speh, če hoče država doseči kakršen koli socialni napredek. Poudaril je, da le okrepitev levice na jugu in v vsej Italiji lahko prisili krščansko demokracijo, da bo spremenila svojo politiko ah pa se diskreditirala pred ljudskimi množicami. Nenni, ki je imel predvčerajšnjim pred tujimi novinarji precejšnjo smolo (o čemer poročamo podrobneje na drugem mestu. op. ur.), kjer je ponovil svoje znane — predvsem protijugoslovanske — nacionalistične izlive, je govoril danes v Benetkah. To je bil njegov štiriindvajseti predvolilni govor, s čimer je med vsemi političnimi prvak Italije dosegel rekord. To. krat je govoril o zunanji politiki in polemiziral z Martinom ter poudaril, da ljudstvo še vedno čaka na uresničenje poslanice predsednika republike in njegovih zunanjepolitičnih pobud. Dejal je dalje, da Martinova zunanja politika nenehno izgublja priložnosti, katere ji nudi mednarodna pomintev. ((Aktiva italijanske zunanje politike v zadnjih treh letih je skrčena na nesrečni kompromis o Trstu, ki je dovolii Titu. da si je anek-Riral še zadnji konček Istre*, je dobesedno dejal Nenni in nadaljeval: »Noben korak naprej ni bil storjen v odnoša-jih s Kitajsko in s Sovjetsko zvezo, noben korak z arabskim svetom. Ce je balkanski pakt pro- »NACIONALNI INTERESI* PIETRA NENNIJA Kot že razni drugi italijanski politični prvaki je imel v ponedeljek prod inozemskimi novinarji tisikovno konferenco voditelj PSI Pietro Nenni. Ta konferenca, o kateri smo na kratko že poročali, je bila- zelo živa, vpral-šanja in odgovori so si sledili skozi celo uro. Razgovor je zavzel kar precej ostro obliko, ko je postavil Nenniju nekaj vprašanj dopisnik beo-giajske »Borbe* ter podpredsednik Združenja inozemskih novinarjev v Italiji Frane Barbieri. Sedaj pa povzemamo iz rimskega tiska stenografski izvleček »dialoga* med Nennijem in Barbierijem. V olUiovor na vprašanje nekega nemškega novinarja je Nenni dejal, da «ni mogoče govoriti o spremembah v sovjetski politiki». «Jaz sem večkrat trdil, je nadaljeval Nenni, da bo v Sovjetski zvezi prišlo do notranje demokratizacije, ko bo prišlo do mednarodnega pomirjenja.v Tedaj' se je obrnil na Nen-mja Barbieri s sledečo pripombo: nMednarpdno pomn- jenje ni moglo priti samo: tudi če bi sprejeli tezo, da je pomirjenje povzročilo notranjo demokratizacijo v Sovjetski zvezi, je treba ugotoviti, da so bile potrebne določene spremembe, ki so lahko dovedle do pomirjenja: ali je namreč Stalin izvajal pomirjevalno politiko in je torej sedanja sovjetska politika proti pomnjenju, ali pa je sedanja politika Sovjetske zveze pomirjevalna in tedaj stalinska politika ni bila pomirjevalna. V tisti dobi torej nit je bil Stalin pomirljiv, ali je bil pomirljiv Zahod.n NENNI: «Proces pomirjeva-nja ter pot h koeksistenci je sovjetska politika pričela te predlogov Molotovas BATIBIERI: «Prosim vas torej, da nam pojasnite, zakaj je bilo za sedanje sovjetske voditelje potrebno, da n a 20. kongresu kritizirajo stalinsko politiko, če ni prišlo do sprememb. Razen lega je mogoče ob pazljivem čitanju govorov .z 20. kongresa opaziti znatno razliko med naziranji Molotova in drugih voditeljev. Kako naj si v ostalem razlagamo, da Molotov, ki naj bi bil po vašem mnenju ini-ciator koeksistence, danes kljub temu, da je zunanji minister, ne sodeluje direktno in aktivno v sedanjem procesu mednarodnih stikov, posvečenih pomirjevanju?» NENNI: tiProces se je pričel mnogo pred 20. kongresom, tako da ta kongres ne predstavlja preobrata. Kongres je samo podčrtal ta zgodovinski proces, ki se je začel po vojni in katerega pogoj je bila zmaga v vojni.* BARBIERI: «Torej so tudi , Stalinovo politiko do Jugo- ' sLavije po vašem mnenju navdihovala načela koeksistence in pomirjenja?* NENNf: «Prav dobro vem, kaj bi vi radi. Prvič, da izjavim, da ima Jugoslavija zaslugo za začetek pomirjevalna na svetu, in potem, da izjavim, da je v sporu med Titom in Stalinom imel prav Tito. Toda jaz tega ne bom nikoli izjavil. Tega ne bom rekel tudi zato, ker bi bilo v nasprotju z našimi nacionalnimi interesi». BARBIERI: «Jugoslavija ni nikoli iskala priznanj in tu- padel, je bil temu vzrok Ciper, ne pa naša diplomacija, ki se je paktu hotela celo pridružiti* Kot vidimo, se Nennijeve zunanjepolitične koncepcije v precejšni meri razlikujejo od Togliattijevih, najbrž ne samo iz taktičnih razlogov. Z I^ennijem so ol -f. danes polemizirali govorniki vseh vladnih strank. Tako je Sara-gat v Bologni dejal, da je Nenni za razliko od Saraga-tove PSDI, ki je baje povsem avtonomna in prosta vsake obveze, povezan ■, KPl ter da drugače tudi ne more delati, ker je pristal na skupne liste v vseh pokrajinskih o-krožjih in v večini mestnih centrov ter na ta način izgubil celo možnost štetja svojih Klasov. Tajnik PSDI pa je povabil Nennija. naj jasno pove svojo sodbo o Togliatti-jevem govoru v Turinu in ga vprašal; »Ali je PSI pripravljena stvarno in brez vsake komunistične hipoteke podpirati socialdemokratski napor za ustanovitev občin- skih in pokrajinskih odboVov na podlagi programa široke socialne usmeritve?* Za republikance je odgovoril Nenniju njihov tajnik Reale, ki je dejal, da gre Nenni predaleč s svojim si-renskim glasom, ko misli, da bi mogli republikanci kar tako nprejeti njegov poziv; dolžnost republikancev je držati vprašanje odprto. Ce pa socialdemokratske in republikanske odgovore Nenniju natančneje proučimo, vidimo, da za razliko demokristjanov njihovi odgovori niso tako ostri in dokončni kot de-mokristjanski. Fanfani je namreč v Catanii tudi danes ponovno zapiral vrata na levo. kar ima za posledico nadaljnje ponujanje sodelovanja s strani monarhofašistov za odpiranje vrat na desno, Scel-ba pa je v Ragusi — kar ni treba še posebej poudarjati — šel še mnogo bolj na desno in dejal, da je nujno za vsako ceno osvoboditi vse občinske uprave socialistov in komunistov. A. P. Limasolu je bil včeraj zvečer neki civilni Anglež ubit, drugi pa močno ranjen. V Nikoziji pa sta bila laže ranjena dva člana policije zaradi eksplozije ročnih bomb. «New York Daily News» trdi v nekem poročilu iz Londona. da sta prišla v Anglijo dva Ciprčana z namenom, da usmrtita edimburškega vojvodo. Po odredbi notranjega ministra se je baje posebna straža vojvode potrojila. Lift tudi trdi. da desetine policajev v civilni obleki, s samokresi, skritimi v žepih, toda pripravljenimi na strel, išče omenjena dva Ciprčana, ki smatrata vojvodo, bivšega princa Filipa Grškega za izdajalca svoje domovine. Toda Scotland Yard je danes uradno zanikal vesti lista «New York Uaily News», češ da ni v teh vesteh niti trohe resnice. Po demantiju Scotland Yarda so novinarji postavili razna vprašanja nekaterim osebam iz notranjega ministrstva o izrednih varnostnih ukrepih za zaščito vojvode edimburškega. Toda niti osebe iz notranjega mi-nistrtva niti iz Buchingham Palacea niso teh vest' ne potrdile ne zanikale. Pag pa je ena izmed teh oseb poudarila, da spadajo informacije o ukrepih za varnost edimburškega vojvode pod zakon o uradnih tajnostih. Vsak vladni predstavnik, ki bi o tem kaj povedal, je lahko aretiran. Po drugih vesteh pa v Lon-I donu niso zaskrbljeni, ker bi hotela dva Ciprčana usmrtiti vojvodo edimburškega, pač pa Johna Hardinga, guvernerja Cipra, ki bo čez kak teden prišel v London. -Sicer pa ne glede na to, ali sta v London prispela dva ciprska nacionalista s takimi in takimi nameni ali ne, ima «Spe-cial Branch* dokaze, da deluje v Londonu med 40 000 Ciprčani, ki tam prebivajo, celica EOKA, katere delovanje še vedno narašča. Številni Ciprčani so zaposleni v hotelski industriji in kot bri- TISKOVNA KONFERENCA PREDSEDNIKA ZDA TUDI TISTHIHOIIVER GRAM TGIPT zaradi Briaiania vlade IH Hilajske Nasprotovanja med ameriškimi poveljniki treli vrst orožja - Ameriške dobave orožja Saudski Arabiji WASHINGTON, 23. — Potem ko so nekateri politični opazovalci videli v Dullesovih izjavah po sovjetski objavi zmanjšanja oboroženih sil neki pesimizem, v izjavah Stas-sena o istem problemu pa nekoliko optimizma, so novinarji na današnji tiskovni konferenci Eisenhowerja prosili, naj še on poda svojo sodbo. Ei-senhoiver je odgovoril, da bi bil sklep, ki ga je sporočila Moskva, sprejet z zadovoljstvom. če bi se izkazalo, da ga potrjujejo tudi dejstva; do tedaj pa morajo ostati ZDA močne in oprezne. Tudi po odpustitvi 1.200.000 vojakov, je poudaril predsednik, bo imela SZ še vtdno 115 divizij in bo prav tako imela tudi še 375 modernih podmornic. Tudi po mobilizaciji treh letalskih divizij. kar odgovarja približno 200 letalom, bo Rusija še vedno lahko računala na 20.000 letal. Predsednik Eisenhovver je potem, pri nadaljevanju tiskovne konference izjavil, da je po njegovem mnenju Egipt napravil napako, ko je prizna! vlado LR Kitajske. Poudaril pa je. da podoben ukrep, ki ga kaka država sprejme, še ne poruši prijateljstva ZDA do te države in tudi ne naporov ZDA pri sodelovanju s to državo za dosego skupnega cilja. Kakor eventualna nasprot-stva v družini še ne razbijejo družine, je poudaril Eisenho-wer, tako ni mogoče trditi, da se prijateljstvo do neke države preneha, če ta država sprejme kak neljub ukrep. F,isenhowerja so tudi vprašali o nesoglasjih med ameriškimi poveljniki treh vrst orožja. Predsednik je dejal, da imajo ti poveljniki pravico do različnih gledanj na svoje naloge na področju obrambe ZDA. Vendar je poudaril, da različna stališča glede na po radiu vodene izstrelke in moderno orožje sploh nimajo občutnih posledic. Potem je Eisenhovver energično pripomnil, da pripada re izjave o sledečih točkah: [ Predstavniška zbornica bo o 1. V «svobodnem svetu* pre-1 načrtu zakona začela razprav- vladuje tendenca k pretiranemu pesimizmu glede na mednarodni položaj. Po mnenju predsednika pa je v mednarodnem položaju zaznavno določeno izboljšanje, ki gre seveda po počasnih in zavitih poteh. 2. Termonuklearna eksplozija na Bikinih. Ko je označil to eksplozijo za uspeh, je Eisenhovver dodal, da je ameriška komisija za atomsko energijo dosegla cilj, ki si ga je zastavila, ko se je odločila za to eksplozijo. Računati je z minimalno nevarnostjo zaradi širjenja radioaktivnega prahu v atmosferi upoštevajoč višino radioaktivnega oblaka, ki je nastal po eksploziji. WASHINGTON, 23. — Zunanjepolitična komisija ameriške predstavniške zbornice je danes pri zadnjem čitanju odobrila s 24 glasovi proti 4 načrt zakona o programu pomoči tujini, ki je bila znižana za 1109 milijonov dolarjev od skupnih 4900 milijonov kakor je predlagala vlada ljati 6. junija. V M v Beneteli zasedanja masira« skupnosti n prano in iek:o RIM, 23. — Zunanji ministri šestih držav evropske premogovne in jeklarske skupnosti se bodo sestali v torek 29. maja v Benetkah. Proučili bodo poročilo posebnega odbora izvedencev, ki mu predseduje Spaak in ki je bil ustanovljen 2. junija lanskega leta na konferenci v Messini. Poročilo, ki je bilo objavljeno 21. aprila, govori o tehničnih straneh ustanovitve skupnega evropskega tržišča ter evropske skupnosti za u-porabo atomske sile v proizvodne namene, ki jo označujejo pod imenom Euratom. Odbor pripčroča ministrom, naj sprejmejo njegove zaključke kot podlago za pogodbo o ustanovitvi obeh skupnosti. tanski državljani niso pod-ln.iemu k0* vrhovnemu povelj-vrženi nobeni uradni kontro "i'r" "» '“m "odmo- li. Pogajanja v Avstriji za koalicijsko vlado DUNAJ, 23. — Danes dopoldne so se začela pogajanja med avstrijsko ljudsko stranko in socialistično stranko /a novo koalicijsko vlado. Pogajanja so se pričela z razgovorom med dosedanjim kanclerjem Juliusom Raabom in podkanclerjem, socialistom A-dolfom Schaerfom. Grški kralj obišče Pariz ATENE. 23. — Uradno so javili, da bosta grški kralj Pavel in kraljica Friderika prišla prihodnji mesec skupno z zunanjim ministrom Theoto-kisom tri dni na obisk v ^'rancijo na vabilo predsednika Cotyja. Odpotovala bosta 1. junija z grško križarko in bosta prispela v Pariz 5. junija. BEOGRAD, 23. — Danes je prispela v Beograd norveška gospodarska delejgacija, ki se ______________ j ... bo z zastopniki Jugoslavije di ne misli, da je pomirjenje I ršzgovarjala o blagovni izmeti svetu zgolj njeno delo. Gle-lnjavi v prihodnjih letih. Iz de druge točke, namreč, ali | dobro obveščenih krogov se je je imel prav Tito ali Stalin, zvedelo, da se bodo zastopni je pa danes vsemu svetu stvar tako jasna da pač res prej. Vsi novi predlogi so , niso potrebne Nennijeve iz* namreč ponavljanje starih i jave, da bi jo pojasnile.» ki obeh držav razgovarjali tudi o tehničnem sodelovanju posebno v meteorologiji in elektrogospodarstvu. Češkoslovaški protest zaradi balonov PRAGA, 23. — Ravnatelj češkoslovaškega civilnega letalstva František Novak je poslal novo protestno pismo tajniku mednarodne organizacije za civilno letalstvo, v katerem pravi, da se pošiljanje ameriških propagandnih balonov nad češkoslovaško o-zemlje nadaljuje vsakikrat, ko so vremenski pogoji ugodni. Novak poziva organizacijo, naj posreduje, da ta akcija preneha. LONDON, 23. — Britanska KP javlja, da je mesto organizacijskega tajnika stranke, ki je ostalo prazno, ko je bil pred dvema tednoma izvoljen John Gollan za glavnega tajnika, prevzel William Lauchlan, bivši tajnik stranke za Škotsko. niku odločitev na tem področju. ter je podčrtal sledeči dve točki: pivič, mora različnost gledišč med tremi vrstami o-rožja omogočiti realizacijo napredka na področju obrambe, ne pa voditi k jalovi rivaliteti osebnega značaja: drugič pa se moč ZDA ne oslanja samo na po radiu vodene izstrelke in vojaški material, temveč je ta moč manifestacija vseh elementov življenja države. Potem je v odgovor na nekatera vprašanja Eisenhovver izjavil, da izročajo ZDA vojaški material Saudski Arabiji na podlagi pogodbe za 16 milijonov dolarjev, ki sta jo obe viadi sklenili v avgustu 1955. Po izjavi, da je to orožje do-meeno zgolj za jamstvo notranje varnosti Saudske Arabije. predsednik potrdil voljo ZDA. da onemogočijo oboroževalno tekmo na Srednjem vzhodu, ki bi lahko povečala napetost med Izraelom in njegovimi sosedi. V tej zvezi je Nova odkritja v SZ na področju V Calder Hallu v Velihi Britaniji je začela delovati električna centi ala na pogon z nuklearno energijo MOSKVA. 23 — Na koncu zaključne seje mednarodne konference o kozmični energiji (na konferenci se je zbralo pod pokroviteljstvom sovjetske znanstvene akademije čez dva tisoč sovjetskih in tujih učenjakov) je neki a-meriški fizik izjavil, da bo imelo odkritje novega delčka, ki sestavlja materijo — to odkritje so objavili Sovjeti —- kar največjo važnost za razumevanje sestave materije. če bo potrjeno. Do tega odkritja je prišel sovjetski znanstvenik Alikanin, Armenec. strokovnjak za kozmične žarke, član sovjetske a-kademije znanosti ter sodelavec armenskega fizikalnega instituta. Alikanin je prišel do tega odkritja z uporabo aparatov, ki so bili na poseben način sestavljeni ter postavljeni v veliki višini na gorski verigi Kavkaza. Ko je razlagal in komentiral >'Voje odkritje, je Alikanin poudaril. da je omenjeni delček petstokrat težji kot elektron ter da je pozitivno in negativno nabit. Ravnateli centralnega urada za izkoriščanje atomske energije Slavski je v nekem intervjuju izjavil, da računa Sovjetska zveza, da bo »v ne preveč daljni bodočnosti* i-i centralo, ki bo na kolesih in premična. Majhne električne centrale, ki jih bo možno postaviti na prevozna sredstva, bodo določene za pokrajine na vzhodu, ki jih bodo šele začeli izkoriščati, potem je Slavski prvič povedal, da bo pet atomskih električnih central za okrog pol milijona kilovatov, katerih zgraditev je v programu do leta 1960, zgrajenih v Moskvi, Leningradu, na Uralu ter v svedr-lovski pokrajini. Britanska ustanova za a-tomsko energijo pa sporoča, da je prva električna centrala na pogon z nuklearno e-nergijo in ki je določena, da proizvaja električno energijo v velikih količinah, začela delovati. Preteklo noč je namreč začel delovati eden izmed dveh atomskih kotlov velike nuklearne centrale v Calder Hallu v Cumberlandu. Poročilo ustanove pravi, da je zadostna količina urana v atombkem kotlu povzročila verižno reakcijo. Uradna o-tvoritev centrale v Calder Hallu bo 17. oktobra. Računajo, da bo ta centrula proizvajala 50 do 70 tisoč kilovatov. poudaril dejstvo, da med mela letalo na atomski pogon. Saudsko Arabijo in Izraelom Slavski je dostavil, da se pri-ni skupne meje. i pravljajo načrti za atomske Odgovarjajoč novinarjem je ladje za lov na kite kakor potem dal Eisenhoiver nekate- I tudi za atomsko električno Arabski sklepi o Palestini sporočeni članom Varnostnega sveta Sporočeno je bilo tudi, da bo alžirsko vprašanje ponovno predloženo \/arnostnemu svetu - Polkovnik Maser bo povabil Čuenlaja v Kairo? KAIRO, 23. — Egiptovski zunanji minister Favzi je danes sklical diplomatske predstavnike ZDA, SZ, Francije, Velike Britanije, Jugoslavije, Belgije, Avstralije, Irana in Formoze, katerim je kot predstavnikom držav članic Varnostnega sveta OZN poročal o sklepih, ki so jih pred dnevi sprejeli predstavniki arabskih držav v Damasku. Sklepi se tičejo stališča arabskih držav do poročila glavnega tajnika OZN Ham-marskjoelda Varnostnemu svetu o palestinskem vprašanju, kakor tudi predložitve alžirskega vprašanja Varnostnemu svetu. Na vprašanje v zvezi z vabilom formoškemu predstavniku je predstavnik zunanjega ministrstva izjavil: »Prekinitev naših diplomatskih odnosov ne preprečuje formoški vladi, da obdrži svoj sedež v Varnostnem svetu. Ker je formoški veleposlanik še v Kairu, se je imelo za koristno obvestiti ga o sklepih arabskih držav* V krogih blizu ministrskega predsednika Naserja se je tudi izvedelo, da namerava Naser v kratkem povabiti kitajskega ministrskega predsednika Čuenlaja na obisk v Egipt. Izjavljajo tudi, da bo egiptovski minister za verske zadeve v kratkem odpotoval z letalom v Peking, kjer bo izročil Cuenlaju Naserjevo osebno pismo z vabilom. Novi jordanski ministrski predsednik Said El Mufti je v razgovoru z dopisnikom lt sta «Daily Telegraph* izjavil med drugim, da bi bilo tre- ganizirajo proizvodnjo na vasi ba naravo britanske .pomoči I tako, da privežejo individual- Jordanu pojasniti, »zato da | ne kmete nase brez posebne- se bo vedelo, ali ta znesek predstavlja odškodnino za najem britanskih letalskih oporišč v Jordanu, ali pa angleško finančno pomoč*. Mufti je tudi dejal, da bi bilo treba določiti znesek pomoči, zato da se ta ne bo spreminjala od leta do leta, in da bi bilo treba te zneske izročiti neposredno jordanski zakladnici, k'i bo skrbela za njih porazdelitev, namesto da bi se zneski plačevali londonskemu uradu arabske legije. Jordanski ministrski predsednik je dalje izjavil, da bo njegova vlada ugodno sprejela sleherno pomoč, bodisi finančno ali v drugačni obliki. ki bi jo ponudili Velika Britanija, ZDA ali pa arabske države »za izboljšanje življenjske ravni jordanskega prebivalstva, če ta pomoč ne bo podvržena nobenemu pogoju*. Kardelj o vlogi kmetijskih zadrug BEOGRAD, 23. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je izjavil na nedavnem plenarnem zasedanju glavnega odbora zadružne zveze Jugoslavije, da je socialistična družba gospodarsko in politično dovolj močna, da s pravilno gospodarsko politiko prepreči, da bi privatna lastnina zavrla socialistični razvoj na vasi. Kardelj je poudaril, da imajo kmetijske zadruge vse pogoje, da or- ga vmešavanja v njihove lastninske odnose. Kardelj je izrekel tudi mnenje, da je napačno, da se v razgovorih in razpravah o socialistični preusmeritvi kmetijstva opušča vprašanje združevanja kmetijskih posestev. V sedanjih družbenih pogojih ne prihaja v poštev niti nacionalizacija niti kampanjsko ustanavljanje kmetijskih delovnih zadrug. Potrebno pa je posvetiti največjo pozornost vzdrževanju individualnih kmetijskih proizvajalcev, kar se lahko doseže s postopno podružbitvijo osnovnih sredstev za kmetijsko prouvodnjo in s pravilno razporeditvijo teh sredstev v zadrugah in družbenih podjetjih. Na ta način bodo zadruge postale organizatorji kmetijske proizvodnje, angažirale bodo kmete, da kot delavci uporabljajo ta sredstva in da istočasno kot kmetje vstopajo v določene gospodarske odnose z zadrugami, ki bodo neločljivo povezane z njihovo zemljo z zadružnimi sredstvi za proizvodnjo. Vazna vloga pri uresničenju socialističnih odnosov na vasi bo imelo tudi poslovanie zadružnih zvez, ki bodo skrbele za gospodarsko organizacijo v proizvodnji in za odkup kmetijskih pridelkov. Zadružna gospodarska podjetja morajo biti po besedah Kardelja neposredno navezana na kmetijsko proizvodnjo. Premišljeno morajo sprejemati v službo kmete, katerim naj bo to postranski zaslužek. Dohodek zadružnih gospodarskih podjetij pa se mora uporabljati samo za sklade, ki naj služijo za napredek kmetijske proizvodnje. Adenauer bo preosnoval svojo vlado BONN, 23. — V krogih blizu nemške krščanske demokracije se vztrajno govori o možnosti, da Adenauer pre-osnuje svojo vlado. Pri tem naj bi se število ministrstev skrčilo od 20 na 17. To naj bi se zgodilo proti koncu junija, kajti Adenauer hoče počakati na rezultat kongresa liberalne stranke, ki bo 23. junija. Tedaj bodo namreč disidenti liberalne demokratske stranke uradno ustanovili novo ((ljudsko liberalno stran-ko». Ro tem kongresu se bo odločilo, ali bo podkancler Bluecher ostal v vladi ali bo odstopil. Zadnja možnost je še najbolj verjetna, če bi Bluecher postal voditelj novega gibanja. V vsakem primeru pa bi moral on pustiti mesto podkanclerja, kajti štirje liberalni ministri s podkanclerjem so za 16 poslancev pač premočno zastopstvo v vladi. Kot naslednik Blue-cherja na podkanelersktm mestu se omenja sedanji finančni minister ter eksponent bavarske krščanske demokracije Fritz Schaeffer. Kot podkancler bi postal avtomatično tudi predsednik tako imenovane »gospodarske vlade*, ki jo sestavljajo ministri za finance, gospodarstvo, delo in gradnje. Sončne pege OTTAVVA, 23. — Kanadski minister za promet je včeraj sporočil, da bodo zaradi povečane aktivnosti sončnih peg verjetno v prihodnjih 18 mesecih nastale motnje pri radijskih sprejemih m da bi te motnje utegnile biti precejšnje sredi leta 1957. Pojav velikih sončnih peg bi lahko kvarno vplival tako na radijske oddaje na dolgih kakor tudi na kratkih valovih Kolera v Indiji KALKUTA, 23. — Epidemija kolere, ki divja že dva me seca in pol na področju Kalkute in ki je že prizadela 1100 oseb. od katerih je 380 umrlo, se je v preteklem tednu še poostrila, V sedmih dnevih je umrlo 225 oseb. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 21,5, naj-nižja 15,6. ot> 17. uri 20,8. zračni tlak 1016,1, veter 6 km, vlaga 73 ocls.. 3 nun pada v itn, nebo 2 desetini peoblačero, morje lah-no razgibano, temperat. morja 16,5. Danes, ČETRTEK 24. maja Marija, d.p.kr., Cveta Sonce vzide ob 4.25 »n zatoiit __ 19.39 Dolžina dneva 15.14.. vu vzide ob 19.44 in zatone oo Jutri, PETEK 25. mili Gregor, pp., Zoest'an _ 0 repentaborski «botegarski lisli» Že dvakrat smo pisali o listi »Neodvisne gospodarske skupnosti> v repentaborski občini. Nekateri vaščani, ki jih pobudniki te liste že nekaj dni prevažajo z avtomobili od gostilne do gostilne ali pa z osmice v gostilno, vedo povedati, da je to «nepolitična» lista, ki želi dobro svoji občini, ki bo znižala davke, ki bo znala tudi finančno podpreti občane, če bodo kdaj prišli v stisko. Ali je to res? Predvsem poglejmo, kdo so organizatorji te liste. To so v glavnem gostilničarji in trgovci, ki so na en ali drug način pridobili za svojo listo tudi nekatera znana imena poštenih mož re-pentaborske občine. Kljub temu pa je lista dobila naslov »lista botegarjev*, s čimer je ljudstvo jasno označilo, kdo to listo vodi in predstavlja. Kaj ta lista hoče? V svojem volilnem programu, ki obsega 9 točk, pravijo, da se bodo borili za čim manjša davčna bremena in za čim večjo zaposlitev s pomočjo državnih sredstev. Samo to in nič več. Niti besedice ni v programu o tem, da so v repentaborski občini doma Slovenci, da se bo borila za uveljavitev njihovih pravic itd., kajti ljudje, ki to listo predstavljajo, najbrž niti ne vedo, ali pa so že pozabili, da so Slovenci, čeprav govorijo slovenski Očitek je hud. toda upravičen. Ali je morda Slovenec, zaveden Slovenec oni, ki izda tak program, v katerem je rečeno, «da bodo prihajale podpore v občino samo v primeru, če bo občino upravljal odbor, ki uživa zaupanje državnih oblasti). Kdo so te državne oblasti? Kdo je danes v Italiji na vladi? Kdo ukazuje v Trstu? Ali ni to krščanska demokracija? In če upoštevamo to dejstvo, tedaj se vprašamo: Kdo lahko uživa zaupanje krščanske demokracije? Kateri Slovenec lahko uživa zaupanje stranke, katere predstavniki in tisk' se hvalijo, da je njihova zasluga, če ni bila uveljavljena še niti ena točka Posebnega statuta? Toda očitno je, da kandidati »Neodvisne gospodarske skupnosti) uživajo zaupanje državnih oblasti. V programu sicer ni rečeno, kako so si to zaupanje pridobili, toda menimo, da občanom repentaborske občine tega ne bo težko uganiti. Vprašamo samo to: S tem, da so nekateri gostih ničarji in trgovci postavili svojo listo, so izgubili del dosedanje klientele ter na ta način utrpeli večjo ali manjšo škodo. Ker vemo, da na svetu ni gostilničarjev in trgovcev, ki bi kar tako za šalo in hote zgubljali kliente in z njimi dobiček, pomeni, da si obetajo še večji dobiček cd druge strani. Vprašamo jih: Kdo plačuje? Od kod denar za odvetnike, notarje, lepake, *uradne> vožnje v Trst, za vino itd.? Ali to plačujete iz svojega žepa? In ce boste rekli, da je tako, tedaj vas vprašamo: Vi, ki ste postali naenkrat tako dobrosrčni in širokosrčni za »narodov blagor*, kolikokrat in kaj ste dali n. pr. za «Dijaško Matico ali kako drugo sorodno slovensko ustanovo? Koliko ste doslej dali za dobrodelne namene? Kaj ste doslej storili za blagor občne? Od kod in zakaj potemtakem vaše na široko odprte listnice? Ali ’ se ne zavedate, da ste s programom, ki ste ga izdali, povedali, kdo ste, kaj ste in kdo vas plačuje? Pazite, da vas ne bodo nekega dne imenovali narodne izdajalce! Kaj naj vam še rečemo. - Pomilovali bi vas, ko ne bi v tej stvari šlo za narodno čast. Tako vas pa opozarjamo, dokler je še čas, da storite svojo dolžnost. Me nimo, da bo vsak sam vedel, kaj mu je storiti, če hoče. da bo lahko še nada-lje stopal med svojimi brati z dvignjeno glavo. še besedo repentaborskim volivcem. Preberite dobro 4 5. 1n 8. točko progra- ma »Neodvisne gospodarske skupnosti) in sodite: ugotovili boste, da to v nobenem primeru ne more biti »neodvisna) lista, ki se bo borila za vaše skupne interese! Prepričani smo, da boste sami spoznali, kdo in kaj se za to listo skriva. Mi karabinjerjem m P°“' cistora v repentaborski občini ne moremo reci, naj ne glasujejo za to listo. Toda “am, občani repentaborske občine, to lahko rečemo m vas pozivamo, da ne oma dežujete slovenskega imena, značaja in ljudstva s tem da bi svoje gi-.sove oddan nam Slovencem tuji listi. tnoiiii.i tržaški: umi,ih iMiirantiaiTiSTiftMM voi.iicpm INDIPENDENTISTI BODO ELRSOVRU za Neodv. soc. listo, K P in PSI- UP Včerajšnja volilna zborovanja Neodvisne socialistične liste na Kolonkovcu, Greti, Trsteniku in v Gropadi Vodilni svet Tržaške unije je dal glede prihodnjih volitev naslednjo izjavo: nVodilni svet Tržaške unije je proučil volilni položaj, ki je nastal, potem ko je prizivno sodišče zavrglo priziv delegatov liste z utemeljitvijo, da na drugi pa bolj ali manj prikrite nazadnjaške stranke, ki uporabljajo vse nakane, da bi zavedle volivce z lepimi obljubami. Govornik je na kratko karakteriziral desničarsko skupino in upravičeno vključil vanjo tudi tako imenovano «Slovensko listo«, ka-.... . . , tere predstavnik dr, Agnelet- priziv m dopusten. Ker ne bo to je s svojimi izjavami in zaradi tega lista navzoča na j nastopom v občinskem svetu sedanjih volitvah ter upošte-! ter v dosedanji volilni kam-vajoč interese gibanja, njego- ^ panji potrdil, kar je hlapčev- vo voljo, da se bo čimprej mo sko ‘Uavil že pred leti faši- . , ... 1 stičnim oblastem goce udeležilo nadaljnjih vo-. Govorn]k Je y zaključku na lltev, in odločenost, da bo|kratl/0 obrazložil program Ne. vplivalo na bodoči politični j odvisne socialistične liste in in gospodarski razvoj mestne-1 zagotovil, da se bodo njem ga življenja, poziva vse svoje i svetovalci vztrajno borili za volivce NAJ SF NF VZDR71 i Prav‘c0 tržaškega delovnega J»COVA V, ; . človek3 in kmeta in še posebno JO GLASO\ ANJA. Iz upravi | /a pravice tržaških Slovencev, čenih razlogov priporoča, naj za uveljavljenje določb Foseb. predvsem nihče ne voli za ne-1 nega statuta; zaradi tega je po-beno desničarsko listo, poseb- zval volivce, naj dajo svoj no pa ne za listo MEN, ki so I S^as Neodvisni socialistični jo nalašč pripravili, da bi po Do tega povečanja prometa bo prišlo skoraj izključno na račun dovoza premoga, železne rude in starega železa, katerega bodo pripeljali v tem mesecu okrog 155.000 ton, medtem ko so v lanskem maju le 117.263 ton. Prav tako se je povečal dovoz žitaric, katerih so pripeljali v maju 1955 29.836 ton, medtem ko pričakujejo sedaj, da jih bodo pripeljali okrog 40.000 ton. Hkrati pa je zelo občuten padec prometa raznega blaga, saj je dovoz raznega blaga dosegel lani 35.745 ton, medtem ko računajo v letošnjem maju le na 25.000 ton. Tudi izvoz skozi Javna skladišča tržaškega pristanišča nu- di podobno sliko, saj se je znižal obseg lesa, katerega so v pristanišču vkrcali na ladje, in predvidevajo, da bodo v letošnjem maju vkrcali okrog 18.000 ton lesa, medtem ko so ga lani 23.739 ton. Poleg tega bodo vkrcali okrog 10.000 ton magnezila katerega lani v istem mesecu niso vozili skozi tržaško pristanišče. Obseg raznega blaga pa bo verjetno dosegel okrog 32.000 ton, medtem ko je lani dosegel 28.990 ton. Skupni podatki so torej na prvi pogled zelo ugodni, vendar pa gre v resnici za ponovno znatno poslabšanje strukture pristaniškega prometa. Podjetje Kraitmetal napovedalo stečaj Podjetje Kraftmetal je napovedalo stečaj in včeraj so v tovarni vse zapečatili. S tem je bilo vrženih na cesto še tistih zadnjih 22 delavcev in uradnikov, ki so še delali. Plačo pa dobi v soboto samo tisti,h 22 delavcev in uradnikov, ki so bili do včeraj zaposleni. Za vse ostale pa ni nič poskrbljeno, tako da sploh ne vedo, kdaj dobe odpravnino. Tako torej napredujejo nova podjetja v zaveljskem industrijskem pristanišču! Zvišanje draqinjske doklade Indeks življenjskih stroškov za dvomesčje marec-april je znašal 125 točk m se je zvišal. medtem ko je znašal prejšnje dvomesečje 121 točk. Zato se bo zvišala draginjska doklada za dvomesečje junij-julij za uslužbence industrije in trgovine. Zvišanje doklade znaša za navadne težake 40 lir na dan, za specializirane težake 43 lir, za kvalificirane delavce 45.50 lire, za specializirane 5050 lire. za uradnike 3. kategorije B 46 lir, 3. kategorije A 54 lir, 2- kategorije 72.50 lire in 1. kategorije 96 INTERVJU Z ŽUPANOM ZG0N1ŠKE OfiClNE Vsak glas „SIovenski listi64 v škodo naših narodnih interesov V zgoniški občini bodo glasovati za "Listo demokratične enotnosti* vsi občani, ki jim je pri srcu vsestranski napredek občine V zvezi z bližnjimi občinskimi volitvami smo zaprosili dosedanjega župana zgoniške občine dr. Obada, ki zaradi osebnih zadev ni mogel kandidirati na sedanjih volitvah, naj bi nam nekaj povedal o enotnem nastopu v zgoniški občini in o »Slovenski listi«. Postavili smo mu nasledma vprašanja, na katera nam je rade volje odgovoril: Kako gledaš na enoten nastop na volitvah v vaši občini in kaj misliš o listi Demokratične enotnosti? Ze samo ime liste in njen program dokazujeta, da gre za enoten nastop vseh resničnih demokratov ne glede na njihovo politično prepričanje in pripadnost; žal mi je le, da tudi v naši občini ni prišlo do širše fronte in enotnega nastopa vseh tistih, ki so pravi kopala tržaško listo, niti za vladne stranke, ki so odgovorne za izključitev liste »Trst Tržačanom«. Volivcem pa priporoča, naj po lastni vesti glasujejo za demokratične levičarske liste, ki se odločno upirajo sedanji politiki občinskega odbora«. To pomeni, da vodstvo TU poziva, naj njeni pristaši ne glasujejo za monarhiste, misine, MFN, vladne stranke, to je demokristjane liberalce, republikance. PSD! ter njihovega zaveznika Agne- listi. Za njim je govoril Eugenio Laurenti, ki je poudaril, da je po sedmih letih slabe in za Trst škodljive Bartoli jeve u-prave potrebno, da se bbčin-.-ka uprava zamenja, ker Trst, če noče propasti, potrebuje sposobne, dosledne in energične ljudi, ki bodo znali zastopati in zagovarjati življenjske interese našega mesta. To je tembolj potrebno, ker Trst nima svojih zastopnikov v parlamentu. Ta dejstva in žalostne izkušnje zadnjih let so resno opozorilo Tržačanom in jim narekujejo, kaj naj napravijo, da se bodo letta (kar je z glasovanjem v j stvari izpremenile in izbolj- občinsketn svetu večkrat dO-|3ale- Zaradi tega se nihče ne , ... . . . . . sme vzdrzati volitev, ker bi kazal) ir naj tore) glasujejo tQ bjlo v korist Bartoliju m za: Neodvisno socialistično li- sto, KP in PSI-UP. Na dobro uspelem volilnem zborovanju Neodvisne ' socialistične liste, ki je bilo sinoči na Kolonkovcu, sta govorila tov. Mirko Kosmina in Eugenio Laurenti. Tov. Kosmina je v uvodu poudaril, da je potek volilne kampanje dal tem upravnim volitvam politično obeležje. Na volitvah nastopajo na eni strani demokratične sile in stranke, ZBOROVANJA NEODVISNE SOCIALISTIČNE _= LISTE _ Znak za občin-Ke volitve Znak za pokrajinske volitve Danes SV. BARBARA ob 18. Štoka. TRG GIULIANI ob 20. petronio. BAZOVICA na trgu ob 20.30 Samsa. LOVI ER na trgu ob 20.30 Sloka. NABREŽINA ob 21. dr. Dekleva in Kenda. Jutri TOVARNA STROJEV ob 17. Petronio. PROSEK ob 20. Dekleva. TRG GARIBALDI ob 20. Laurenti. OPČINE trg pred tramvajskim postajališčem ob 20.30 Kenda ^OOOOOCOOCOOCOOCOOOCOO LISTA OBČINSKE ENOTNOSTI za nabrežinsko občino Danes NABREŽINA ob 20.30 Jez. Oliva, Colja, Slavec in Grbec. Jutri DEVIN ob 20.30 Legiša, Radovič, Fuilan, Slavec in Colja. SESLJAN ob 20.30, LISTA DEMOKRATIČNE ENOTNOSTI za zgonisko občino D a n e. s BR1SCK1 ob 20.30. Jutri SALE2 ob 20.30. LISTA DEMOKIIAUCNL ENOTNOSTI za repentaborsko občino Jutri VELIKI REFEN ob 20. njegovi skupini. To opozorilo velja zlasti tistim, ki so na prejšnjih volitvah glasovali za indipendentistično listo. Ti volivci naj te dni dobro premislijo in naj volijo za liste opozicije, za ljudi, ki jamčijo, da se bodo dosledno in vztrajno borili za koristi de-delovnega ljudstva. Govornik je nato poudaril, kako je potrebno, da se doseže sodelovanje vseh levičarskih in naprednih sil, da se doseže enotnost delavskega razreda, ki bo ustvarila tak blok. ki bo lahko premagal nazadnjaške sile. Zaradi tega pa je treba odstraniti vse, kar nas loči, in gledati v bodoč- nost. «Ne bom vam rekel, volite za to ali ono listo — je piudaril govornik — zagotavljam pa vam, da se bodo svetovalci Neodvisne socialistične liste vztrajno borili za rešitev vseh gospodarskih in socialnih vprašanj, za pravi- ce delovnega človeka in sodelovanje vseh naprednih sil«. Sinoči je bilo volilno zborovanje N^L tudi na Greti, kjer sta govorila tov. Franc Stoka in LTlieni, Govornika sta obrazložila odnos NSL do drugih strank in političnih skupin, poudarila nujnost sodelovanja in enotnosti vseh naprednih sil ter mirnega sožitja med Italijani in Slovenci, kritizirala sta slabo dosedanjo občinsko upravo, omenila probleme, ki tarejo tržaško gospodarstvo ter povabila volivce, naj izvolijo v občinski svet ljudi, ki bodo znali zastopati interese slovenskega in italijanskega delovnega ljudstva. Omenjena govornika sta imela volilno zborovanje še na Trsteniku. kjer sta poudarila enako misli. Dobro uspelo zborovanje NSL je bilo sinoči tudi v Gropadi, kjer ja številnim vaščanom govori! tov. dr. Dekleva. Javna skladišča v maju Povečanje prometa na račun rudnin in žita Na osnovi predvidevanj tehnikov Javnih skladišč poroča tržaška gospodarska agencija «ASTRA», da bo dosegel pristaniški promet skozi Javna skladišča v maju okrog 220.000 ton, medtem ko je dosegel v istem mesecu preteklega leta 182.844 ton. Oblasti ovirajo izseljevanje v FLRJ v nasprotju s členom 8 Memoranduma OArog 200 tržaških družin, ki so se že odpovedale rezidenci in so zato brez zaslužka, ne more odpotovati v Jugoslavijo, ker jim nočejo izdati dovoljenja za izselitev Okrog 200 tržaških družin, izdajo tem družinam dovolje- ki so na osnovi londonskega Memoranduma vložile prošnjo za izselitev v Jugoslavijo zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer, ne more zapustiti Trsta zaradi zavlačevanja rešitve prošnje. Med temi družinami je tudi mnogo istrskih beguncev, ki so se prepričali, da se v Trstu ne cedi med. kot so jim verjetno obljubljali razni propagandisti, da bi jih zvabili, naj zapustijo Istro. Zakaj oblasti v Trstu ne Volilni predpisi Občinski volilni urad sporoča, da so vsem volivcem že dostavili volilna potrdila. V volilnem uradu so ostala samo volilna potrdila med tem časom umrlih oseb, pogrešanih oseb. oseb brez stalnega bivališča, o-seb, ki so .odsotne iz Trsta itd. Volivci, ki so vpisani v volilnih seznamih tržaške občine, a zaradi kakršnega koli vzroka niso dobili na dom voliinega potrdila, ga lahko dobijo v občinskem volilnem uradu v Ul. SS. Martin 3, kjer se morajo zglasiti osebno. Urad bo odprt dnevno od 3. do i8. ure. Dan pred volitvami, to je 26. maja, na dan volitev in v ponedeljek 28. maja do 14. ure, lahko volivec, ki je izgubil ali uničil volilno potrdilo, prosi za duplikat na ze omenjenem volilnem uradu, kjer se mora zgiasiti osebno. Občinski volilni urad v Ut. Santi Martiri obvešča, da ima naslednje telefonske številke: 37369, 36847. 36946, 24425, 24335, 24336, 24397. Občinski volilni urad navaja nadalje pravila glede glasovanja oseb. ki zaradi fizičnih nedostatkov ne bi mogle same glasovati. Ce je pohabljenost očitna (slepci, paralitiki itd.) pripusti predsednik volišča volivca k glasovanju, medtem ko tajnik vpiše v zapisnik vzrok, zaradi katerega je bilo volivcu dovoljeno, da mu je pri glasovanju pomagala druga oseba, katere ime je treba prav tako vpisati v zapisnik. Ce pohabljenost ni očitna mora volivec priti na volišče v spremstvu zaupne osebe, ki bo namesto njega glasovala ter predložiti zdravniško potrdilo, ki mora biti po zakonu izdano brezplačno od pokrajinskega zdravnika (na prefekturi) ali od občinskega zdravnika (higienski urad v Ul, Cavana 18) ali od občinskih zdravnikov pri posameznih občinskih delegacijah. nja za njihovo izselitev v Jugoslavijo? To je prvo vprašanje, ki sv ga postavljajo vsi prizadeti in ki si ga postavljamo tudi mi, ker menimo, da bi morale tukajšnje oblasti omogočiti vsakomur, ki želi zapustiti Trst na osnovi londonskega Memoranduma, da se izseli. Sinoči so prišle v naše uredništvo nekatere od teh prizadetih oseb in so nam opisale svoje obupno stanje. Te družine, ki so bile gotove, da jim oblast ne bo delala pri tem izseljevanju nobenih težav, so pred odhodom (bile so prepričane, da bodo odpotovale takoj, ko bodo predložile vse ustrezne listine) prodale večji del pohištva. Večina od njih je brez dela in nima nobenega zaslužka. Kot prvi pogoj za prošnjo za izselitev na o »novi londonskega Memorandumu »o zahtevali, da mora prosilec prinesti potrdilo, da je bil črtan iz seznama stalnih prebivalcev tržaške občine, plačati so morJli davke za vse leto, prinesti razna potrdila, ki so jih stala na tisoče in tisoče lir za kolko-vane papirje in podobno. Potem ko so vse to napravile, ko so ostale brez stalnega bivališča v Trstu, ki je prvi pogoj za katero koli službo, potem ko so porabile na tisoče in tisoče lir, jim oblasti nočejo izdati dokončnega potrdila za izselitev Te družine so sedaj v o-bupnem gospodarskem stanju in so potrošile že skoraj ves denar, ki so ga dobile za prodajo raznega pohištva. Nimajo več službe, nimajo nobene podpore, nimajo niti denarja za plačevanje najemnine in jim že grozijo z nasilno izselitvijo iz stanovanja, nimajo nobene podpore za življenje. Oblasti vse to vedo, ker so bile osebno in pismeno obveščene. Kljub temu pa jim ne dovolijo, da bi zapustile tržaško področje. Zakaj jih zadržujejo? Morda se bojijo, da bi to izseljevanje v Jugoslavijo tržaških družin in istrskih beguncev komu škodovalo v tej volilni propagandi? Ali hočejo morda s tem dokazati svetu, da se ni nihče izselil iz Trsta v Jugoslavijo? Zakaj tukajšnja oblast ne spoštuje obvez, ki jih je sprejela rimska vlada in krši londonski sporazum tudi v tem pogledu? Mnenja smo, da nima nihče pravice greniti na tak način življenja 200 družinam, ki so svobodno izkoristile možnost izeelitve v Jugoslavijo, da br tam našle zaposlitev in kruh, ki ga tukaj ne morejo najti. Nobena volilna propaganda ne more opravičiti takšnega postopka, ki spravlja v obup 200 družin, večina katerih danes nima več nobenega vira dohodkov in morajo nositi najnujnejše predmete v zastav- MALI MOZ NA PRSTE STOPI Sinoči je imel Bartoli na Trgu Unitd «dvogovor z občani«. Tako je v začetku imenoval zborovanje, češ da ne bo ponavljal ((obračuna dela svoje občinske upraven, ki ga je dal v začetku volilne propagande pred sodno palačo. Verjamemo mu, da ni hotel ponoviti to, kar je govoril pred sodno palačo, ker je tedaj ob zaključka govora ostal skoraj sam, obkrožen samo z nekaterimi funkcionarji svoje stranke. Tudi ponavljanje »obračuna njegove občinske upraven pri Sv. Jakobu je Burto-lija kaj naučilo. Prepričalo ga je namreč, da se ljudje ne jiustijo voditi za nos, kot je mislil. Sicer pa se tudi sinoči Bartoli ni držal svoje obljube. Ne samo da je govoril o svojih. »uspehih«, grozil je celo volivcem s prefekturnim komisarjem na občini, če ne bodo glasovali za njegovo stranko ali pa vsaj za stranke, let ga podpirajo. Kričal je, da je . | v Trstu preveč svobode, da je preveč volilnih list in podobno. Sicer pa niso takšne besede Bartolija nič novega, ker ga poznamo in vemo, da mož ne trpi nobene kritike in da se bori z vsemi sredstvi. da bi še naprej ostal na županskem mestu. Zato tudi kriči, da je v Trstu- preveč svobode, ker se boji, da mu bo ta, čeprav precej omejenu svoboda, odvzela županski stolček. BORBA PROTI MEMORANDUMU Zupan Bartoli se je v svojem včerajšnjem govoru spravil tudi na Memorandum in napovedal, da ga bodo s časom revidiruli, to je, da bodo najbrž nekoč ponovno zasedli bivšo cono B — z umir-mmi sredstvi#. Kar se Memoranduma tiče, je že tako znano, tudi če nam Bartoli tega ne pove, da je njegova uprava, zvesta hatno-riiškim tradicijam, storila vse, d/i bi se določbe Memoranduma, ki se tičejo pravic Slovencev, ne izvujale. Saj je pohvalil Bartolija glede tega tudi Alessijev uPiccolon, ki glede hujskanja prav nič ne zaostaja za našim županom. Pri vsem tem pa je sr/i-motno,» da se stranke, ki se sklicujejo na demokracijo in zakonitost, celo hvalijo s tem, da so onemogočile spoštovanje obveznosti, ki jih je slovesno sprejela država, s čimer tej državi le jemljejo u-gled, Cernu se torej potemtakem še govori o «domovini rimskega prana«, ki je tudi iznašla geslo upada sunt ser-panda«? Toda spoštovanja Memoranduma ne upošteva v praksi, na primer na sodišču niti Agneletta ,ki se hvali, da je njegova lista »edina pravoverna slovenska lista« in ki je vnesel spoštovanje Memoranduma na čelo svojega programa. In vsa načela in programi se pač najbolje preizkušajo ravno v vsakdanjem življenju. Druščina je torej popolna, toda kljub temu se bo moral Memorandum končno le izvajali, p a čeprav mnogim ni pogodu. ljalnico, da lahko kupijo kos kruha svojim otrokom. Ce so te družine redno predložile vse lietine za izselitev. če so jim razni funkcionarji na kvesturi in na prefekturi neštetokrat zagotovili ,da bodo lahko odpotovale. takoj ko bodo predložile vse dokumente, potem je vsako zavlačevanje njihovega odhoda protizakonito. Med temi družinami je tudi skupina takšnih, ki so vložile prošnjo po 5. januarju. Tem družinam so na kvesturi zagotovili, kot so nam povedali prizadeti, da imajo še čas vložiti prošnjo. Tudi na občinskem matičnem uradu, kjer morajo izdati potrdilo, da po bili črtani iz seznama stalnih prebivalcev, so jim to potrdilo dali po 5. januarju. To pomeni, da so te družine v dobri veri napravile vse, kar je bilo potrebno za izselitev. Ko so pripravljale vse dokumente, jim niso nikjer rekli, da je zapadel rok. Nasprotno. Na kvesturi so jim večkrat zagotovili, da rok za izselitev ni zapadel 5. januarja in da bodo v kratkem času dobili dovoljenje za izselitev. To so jim zagotovili tudi na prefekturi 15. aprila. 23. aprila, to je skoraj štiri mesece potem, ko so vložili prošnjo za izselitev, pa so jim dejali, da je rok za vložitev prošnje zapadel 5. januarja in da zato ne morejo odpotovati. Sedaj se vprašamo: Zakaj je matični urad črtal te ljudi iz seznama stalnih prebivalcev po 5- januarju, če so vedeli, da ni več časa za izselitev? Zakaj so drugi uradi, med katerimi je tudi davčni urad, izdali vsa potrebna potrdila za izselitev, če so ve4 deli, da se ti ljudje ne morejo izseliti? In končno: Zakaj so jim na kvesturi zagotovili, da lahko vložijo prošnjo za izselitev tudi po 5. januarju? Vsi ti uradi in vsi ti funkcionarji bi se morali zavedati, da odločajo o družinah, o njihovi usodi, o njihovem življenju in bi jih morali pravilno poučiti. Danes se ne morejo več izgovarjati, da je bila prošnja vložena prepozno, ko so jim že odvzeli stalno bivališče. In tistih 175 družin, ki so vložile prošnjo ob pravem času? Zakaj tudi tem ne dajo dovoljenja za izselitev? Na vsa ta vprašanja morajo pristojne oblasti odgovoriti prizadetim družinam in jim omogočiti izselitev. štiri hude nezgode Včeraj so morali kar štiri osebe sprejeti s pridržano prognozo v bolnišnico. Prvega so sprejeli na II. kirurškem oddelku 61-letnega Domenica Ferra iz Ul- Corri-doni, katerega je spremil v bolnišnico neki policijski a-gent. Ta je zdravnikom, ki so Ferra pregledali in mu u-gotovili rano na glavi, povedal, da je moža našel na tleh na vogalu Ul. Imbriani in Trga sv. Ivana. Za njim so pripeljali 37-letnega zidarja Atilia Mahoriča c Trga Liberta 9, ki je na Opčinah hotel steči čez cesto, da bi prišel do tramvaja. Pri tem pa ni utegnil pogledati na levo in desno in sredi teka se je s precejšnjo silo zaletel v tovornik, last avtoparka vladnega komisariata, ki ga je šofiral 56-letni Francesco Gregori z Vrdelce S. Cilipo- Uro prej pa se je 20-letni delavec Carmelo Bonomolo iz Ul- Zorutti, ki je bil zaposlen pri delavskih preučeval-nih tečajih v Jeričljevi ulici, sklonil, da bi pobral neki predmet, ki mu je padel na tla. Ko te je dvignil, pa je z glavo udaril ob rol« odprtega predala mize. Mladi delavec je padel v nezavest in v bolnišnici, kamor so ga nemudoma odpeljali, so ga morali zaradi hudega udarca na glavi sprejeti na nevrološkem oddelku. Zaradi podobnih lobanjskih poškodb so morali okoli 10. ure pridržati na otorinolo-škem oddelku 80-letnega u-pokoienca Artura Candida iz Ul. Gozzi, IZPRED KAZENSKEGA SODlSCA Pogojna obsodba dveh Nemcev ki sta ukradla v Trstu avto Tatova so ujeli pri San Dona dei Piave,- ko sta z blazno brzino drvela proti Benetkam Prijava tatvine avta 28-let-nemu Francu Lunghiju iz Creme je nemudoma spravila v tek policijske organe, ki so uvedli preiskavo, da u-jamejo tatu. Tatvino je 14. a-prila letos prijavil Lungbi o-rebno in obenem dodal, da je avto pustil ob pločniku Ul. Coroneo. Ker so policijski organi izvedeli. da so avto vrste Moretti 750 zadnjič videli v bližini glavne železniške postaje, so bili mnenja, da bodo skušali tatovi zapustiti naše mesto. Zaradi tega so nemudoma telefonsko obvestili a-gente finančne etraže na bloku pri Devinu, toda tu so jim takoj sporočili, da je avto z veliko hitrostjo Že zdrvel mimo njih. Agenti so sicer hoteli ustaviti vozilo, a šofer je pognal še hitreje in s tem pravzaprav spravil v nevarnost življenje nekaterih agentov, katerim se je posrečilo šele v zadnjem trenutku umakniti se in s tem preprečiti nesrečo. Preiiaovalnim organom ni preostalo drugega, kot o zadevi obvestiti razne kvesture in karabinjerske postaje ob glavnih cestah, in res se je poveljniku postaje v S. Dona del Piave posrečilo ujeti tatu in njegovega sopotnika-Poveljnik je postavil cestni blok, vendar je šofer zdrvel mimo presenečenih karabinjerjev z blazno hitrostjo. Poveljnik pa ni hotel popustiti in je sledil avtu z nekim vo- zilom, ki je tedaj privozilo mimo. Po dolgem zasledovanju se mu je končno posrečilo ustaviti ukradeni avto in tedaj je identificiral šoferja in potnika za 23-letnega nemškega državljana Petra Paula Herberta Sapare iz Krelda in njegovega 22-letnega sonarodnjaka Qtta Karla Sehvvanitza iz Traara-Krefelda. Naslednjega dne so ju pripeljali v Trst in po zasliševanju na kvesturi sta morala v zbpor, kjer sta ostala do razprave. Kakor že na policiji, tako sta tudi pred sodiščem nepoštena Nemca s pomočjo tolmača izjavila, da sta hotela z avtom, ker jima' je zmanjkalo denarja, do Brennerja in nato domov. Pojasnila sta tudi. da imata v Trstu še nekaj dolga, in sicer 16.000 lir v hotelu Excelsior, kjer sta prebila nekaj dni, in v hotelu Milano 2500 lir. Sapara je tudi priznal, da je v Nemčiji izvršil več tatvin, vendar glede tega delovanja naše sodišče ni kompetentno, zaradi česar je oba Nemca obsodilo le zaradi tatvine avta na 8 mesecev zapora in 6000 lir globe ter za kršitev zakona javne varnosti, ker se nista po prihodu iz Nemčije v Trst pravočasno prijavila odgovornim organom, na 2000 lir denarne kazni. Vse skupaj seveda pogojno in brez vpisa v kazenski list, kar pomeni, da so ju po razpravi izpustili na svobodo. demokrati; ki so za resnično enakopravnost Slovencev, za spoštovanje londonskega sporazuma v duhu in črki, za de. mokratično upravljanje občine, za mednarodno zbližanje in so proti političnemu, gospodarskemu in socialnemu monopolu nazadnjaških sil. Pri sestavljanju enotne liste in skupnega programa so se skraja sicer pojavili nekateri nesporazumi, kar pa moramo pripisati posledicam škodljivega razdora in krajevnim razmeram. Naši nasprotniki so to skušali izrabiti v svoje namene, a so se ušteli, kajti naši ljudje so razumeli, da gre za višje cilje in splošne koristi, zaradi katerih je treba pozabiti senčne strani nedavne preteklosti in sporov. Kot je v svetu prišlo do raz-čiščenja in zbližanja, tako mora priti tudi pri nas. kajti s skupnimi močmi in sodelovanjem moramo ustvariti močno fronto, ki bo lahko kljubovala sovražniku, ki bi nas hotel razdvojene uničiti. Prepričan sem, da se vsi tega zavedajo in da bodo za Listo demokratične enotnosti glasovali vsi naši občani, ki jim je pri srcu napredek naše občine in naš narodnostni, kulturni in gospodarski obstoj in razvoj. Kaj pa misliš o Slovenski listi v naši občini? Predvsem mislim, da je treba razlikovati Slovensko listo in kandidate, ki na njej nastopajo v naši občini od vodstva SDZ. Ta lista je v precejšnji meri odraz krajevnih razmer, osebnih sporov in starih razprtij. Osebno tem kan didatom ne bi imeli kaj očitati in ne morem verjeti, ia soglašajo s politiko in ravnanjem dr. Agneletta ;n dr. Sfiligoja, katerih edina beiba je samo klevetanje ter blatenje Jugoslavije in kar je naprednega v svetu. Pa ka; bi več govoril zlasti o dr. Agne-lettu, saj je sam pokazal jasno tudi v tržaškem občinskem svetu in še prej, s kem se najraje druži in čigave interese zastopa. Vsekako* bi pa bilo prav in možato, da bi se kandidati na Slovenski listi v naši občini javno izjasni, li, ali se s to ogabno gonjo proti matični domovini strinjajo. Prav ta volilna kampanja in nastop dr. Agneletta nam jasno dokazujeta da s krinko slovenstva zavaja poštene in narodno zavedne ljudi. Vsak glas, ki bi ga spričo tega dali Slovenski listi, bi se spremenil le v škodo naših narodnih interesov. VOLILNA ZBOROVANJA DANES Za neodvisno skupino, ki nastopa na Občinski demokratični listi v dolinski občini, bosta govorila danes ob 20.30 v Borštu Bogdan Berdon in Miran Kuret. KP: 18.30 Largo Roiano A. Tondi; ob 20.30 Trg Pestaloz-zi A. Tondi, Marija Cesar, Reinkaiser in Cattonar, ob 21. Sv. Alojzij Ul. Archi Vidah. Zobec, Ugrin in Cermeli. 20.30 Bošket Pogassi. Jelka Grbec, ob 21. Greta, Trg Bonomea Calabria. Deferri, Giulia Cattonar in Tribusson; ob 20. Trg Valmaura Calabria, Cattaruz-za. Kodrič in Criscerenii; ob 20.30 Ul. Prato Muslin. Wil-helm in Corella; ob 19.30 Ko-lonkovec Sema in Gombač; ob 21. Konkonel Blazina, S. Ce-bulec; ob 17. Ul. Flavia Ra-dich; ob 20. Podlonjer šiško-vič, G. Destradi ir Spagnul, ob 19. Seneni trg Spadaro ?u-gliese, Derosa; ob 20.30 Trebče M. Bernetič in Ivan Lavrenčič. PSI-UP: ob 11. Ul. Maioli-ca U. Ciofi, Aurelia Gruber Benco: ob 18. Trg Vittorio Ve-neto G. Pugliesi, Benco; ob 20. na Trgu Perugino bosta govorila Aldo Terpin in Bruno Pincherle o »Indipender.tizmu in deželni avtonomiji«. OD VČERAJ DO DARES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 23. maja 1956 Se ie v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 9 oseb, poroke pa ni bilo nobene. UMRLI SO: 68-1 etn a Aurelia Battistella por. Radin, 85-letna Ester Bosero vd. Louvier, 82-letna Antonia Oiivo vd. Kobaii, 57-letmi Giuseppe Agnelli, 77-let-na Caterina Vardabasso vd. Bo-netti 45-letni Anton Purič. 88-lc‘na Amedea Di Bin, 41-letna I cocolda Vascotto por. Montana: o, 73-letni Giuseppe Mnraro. NOČNA SLUŽBA LEKARN V MAJU Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verd-e. Ul. Settefontane 39; dr. Gmeiner, Ul Giulia 14: Al Llo.vd, Ul. delTOrologlo 6; dr. Signori, Trg Ospedale 8; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednlu. ( OLEPAUSt* GLEDALIŠČE VERDI Pri gledališki blagajni s* n\, daljuje prodaja vstopnic z; - koncert Tržaške filharmonije P* Koncert lrzasKc ‘n"""" „ nivo-vodstvom dirigenta Deana na in ob udeležbi pianistke Goldstein, ki bo v petek <» uri. Na sporedu so: n 3 Strauss in De Faila. Rossetti. 16.00: «Ogn.jeni b>č». Preston, R. Sterling. Excelsior. 16.00: «PuStolm*JJ| Davyja Crocketta«, F. B. Ebsen. /raiint Fenice. 16.00: «Dzung-la 0™ J. Pavne, R. Fleming. sj Nazionale. 16.00: »Ljubezm „ končajo ob zori«. G. F. Cristophe. _ „paCjtiSki Filbdrammatico. 16 00: « črni biseri«, V. Majo. gain. Supercinema. 16.00: D. M*’ ; «LassijeV 5°' gum«, E. Ta.vlor, Arcobaieno. 16.00: »Vedno risse. Astra Rojan. iB.w: . 'S'™«#. sem jaz». A. pagnam, P« .-t Capitoi. 16.00: «Atherj®^in. mero sesira», J. po vreme», G. KeMy. C. 16-00: . «GMPg povvel-l. Purdom. , je li- Cristallo. 16.00: «Skoda. aaJsica. prijenka«, S. Loren, V. r!,.nci), Grattacielo. 16.00: »Zaljubim-A. Lualdi. F. Interlengn« Aiabarda. 16.00: «Rdeti m J. Wayne. L. Bacall. no- Ariston. 16.00: «Decainerof!SR.H.J|1, či». J. Fontaine, L. jo**"- Mladoletnim prepov. uj.v-Armonia. 15.00: «Dež», n. vvort, J. Ferrer. , »jsi«, Aurora 16.00: ((Moderni C Cha-plin. .. son• Garibaldi. 16.00: «Tri Use n« cu», A. Ray. M. KimuraeW», Ideale. 16.00: «Tiger oz A. Ladd, J. AU.vson. K- Impero. 16.00: «Pol-etni C30 ' Hepburn, R. Brazzi. srtp, Italia, 16.00: »Snidenje v J. Wyman, V. Johnson- ^ S. Marco. 16.00: dieng^'^. zarji«, R. Egan. D. Aplesal Kino ob morju. 16.00. j), bom s teboi med zvezdam' ■ Matz, A Coven. . -ločil* Moderno. 16.00: »Atomski* ci». R. Den-ning, A. =* G- Savana. 15.30: »Lov na l31 Kel-!y, C. Grant. -oize*. Viale. 16.00: »Nevestine A Togliani. J. De le- Vittorio Veneto. 16.30:, jrne.v-vica«. H. Bogart. G. 1 „ifdo-Belvedere 16.00: «Krik gul- vaoega«. V. Gasstnan. hvan. B'1- Marconi. 16.00: »Zakon St- lyju Kidu«, S. Brad.V, John. nričak0' Massimo. 15.3O: «DolgO pivpn Slovenski . jCiflt, valčki; 20.30 , motivi; 20 53 Saint SaetP iz koncerta št. 1: *,-0“r^»v«d^ zi-rana zgodba: 22.00 r-.. |t. 22.15 Schuman: Sim'TVJ 22.48 Melodije iz revM- « 1. -> * 19 ?« 11.00. 13.00, H.OO. U-^ni « Poročila o kolesarski Rlini; ki; 12.10 Orkester Ai>*el Igra pianist Wini tre d. 5., ! I' (i 21.05 Kako izvajajo :lii,crSi ^ 22.13 W. a Mozart: tutte«. 2. dejanje. h 4* «' •'I K . ,5 j Slovenska poročit«: * l?-1 Italijanska poročila: 17.40 22.30 , , iUblPSS 5.00-6.00 Spored i* $ 6.00 Jutranja glasba; ^ ,n H-j, za dobro jutro; 7,00-8.0 p. 12.00 Spoied iz Glasba po željah; il^ glasba; 15.60.16.00 Spor*1, Frj< Dane: 16.00 Isra orkester Chackesfield- 16.20 Cet pr . cert; 17.15 Pojo Doris D cl°°2oO-kie Laine in Rosinam sr 17.55 Intermezzo; 183)0- pugf® jf ii.aj umerili c z -ril* red iz Ljubljane; MJ-hj- zacije za klavir, i'v- , jz kjs;-Sepe: 20.00.22.13 SJorcJ sir& Jazz-ra«lc'J. J6 t s * Ijane; ........---------- fonist Johr.n.v liodgco-p ljubljene melodij«; 1 glasba. , lX * 1 " * * ilJ,* 327,1 m. 202.1 m, « _ V Poročila ob 5,00.nn 'gg.OOjj.oS 13.00 15.00 17 00 19-®“ , 11.00 Radijski kol0? pcV%»- Za dom in žene; *.- ..nski ijoi-ne popevke: 11.45 Sic jg C datelji — mladini. u.30‘laiii danski operni končen. ikT tijski nasveti; |2-*" 0rkels,-t3 valčki: 13 35 Popularne..^-, 1 ^ ne skladbe; 14.30 Lju^jJvii* Narodne pesmi P°)p . ’ komorni zbor; 1»-1S., lli‘Ja: glasba- 15.40 Utrinki ^11p re - Siobodati Lazič. j-j.lS fr. 16.00 Glasbene «*»■*«• 18.06*6! leli j'e — poslušajte •|0 P ,»1 mače aktualnosti,. J! o vsem -z zurve, . »ih ieželr z vseh celiti. jj1'*1, drčavr tki, in *pol;f?*■ J"1"' 'n pr jateIji tova-lto' natj.eikrat oa po- .ln ta moža, ki stoji Xtu na^e republike, ki v® uaše narode, riji— >,.^Plemenite jše težnje, Vi' mu*ce tn trpljenje v »j1. minulosti, njihove ,'ij !n radosti, napore v ;J! jocialističnih odno-j ljudmi, V večini teh l^flžajo ljudje željo, da 1 čim več o našem lij 1* prispevku k okre-nj**ru in ustvarjalnem med narodi in ‘•tu, se je pismo tajnika La-^ stranke Morgana V ' Kadar predstavnik "burke, ki je zbrala tfcj J'*5® domala ves an-* v„!lav^. razred in ki SfjjL vPliv na del socia-i,. strank, predstavnik. Pred šestimi leti mu-*f> deželi in se po-!it|a.nimal za naše napore ^ nii socializma, pred-“ j to je osebni znanec '*a Tita. piše’ takšno (|j to človek normalno Hjj .’ 'ta se bo zahuflal V A® naše naporej za ».n Uspehe, za glecfišča internih ^ tudf Se "eEa jateljsk-eu).- 6Joveskenr( raago-in^. stranke in moža. ki pou-voru povzeli sklepe, ki bi bi- d^r.ia, da. se ga tfe samo člo-* 'objektivni -in korišfhi' Ta VeSca lir ari upravljanja — do-bodoče sodelovanje^ Nič čud- bili posebno in zaupno pi-nega ni v .tem, da se. g. ^lctr». stitoa, i?i bilo Ip inas logično, gan 'Phillips ne strinja z vte- as bis*naV *>Wet«il.' kaj sta mi našimi gledišči in nazori, on in njegovo gibanje sto-kakor ni nič čudnega, da se rili glede uporabe «človeške mi ne strinjamo z vsemi gledišči 'g. Phillipsa. Res, na koncu pisma g. Phillips namiguje na .»spremembe« v zunanji plMjtiki ‘naše dežele, ki -Jih spreThija. izražanje »bojazrti«. da ne bi^ mi’ »zdrsnili nazaj, na kriva pota«. •'Takoj ..potem pa .»ledi nelogična 'pripdthba: «To' pa ni moja itoatn. , Naj-mftnj, kar lahko rečemo,’. je .to, da je zelo -čbdno mnenje. Za nas bi bilo docela jiormgl- , da bi se vodjtetji delat’5-..jjudi, ki želimo izpopolniti vprašanjih 's'tv .'10mena- Zal se je C* te velike stran-h, at samo za en «pro-Jijjj 2a Djilasa. Pisma g. Morgana kite' 'ePrsv je «osebno so bile, kolikor Vi s'ane tudi nekaterim t y s°cialističnim stran-lfe te) zvezi se logično j Vranje, kakšen cilj ■ psu1 ,s tem pismom? Pi-č tr'8'8 v čaju, Ko se ’il^riisteljske vezi med \ 1,0 zvezo delovnega m celo vrsto drugih \( ** strank. Mar se Sil?0 vPrašati, da-li ni 't 1 tega pisma poskus, VtoTH takšen ugoden kit 9 sodelovanja? djj^sre človek vse pi-|(v*i zelo dobro razu-\j°v prvi stavek; «Res ie, da Vam moram takšne vsebine«. Jie* Pspravi mučen vtis jrt^Pga, kdor ga pre-S|[S1Cfr >* več Tbzlogov. i» g , bilijonske stranke, hlj. sjo važni problemi 't» v. Osemnajst mesecev (fon- 'ra akte o Djilasu, J1)« in napiše pismo, lij 1 se le enkrat vpra- Koristi njemiV iO 'ib.*'.' stranki, aU to Ko-' He,°iu prijateljskih sti- Sotialis,i^nimi" '8I' /i . dežel in poapeše-i V(p^®teljs'tva med- ’na-r v'ie Britanije in Ju*» ‘o, , je celo postran-*ji . Kšni so viri infor-L,tp|| ^organa Phillipsa, V j° Pa tudi to, da, ko V(c °rrnacije, ki so se 6v kopičile v njego-,\ž n« upošteva mnogo \ J *n čiste resnice. strani upravljanja« denimo na Cipru ali v Keniji. Pri nas je javnost zelo nezadovoljna (ne samo naša pravoslavna Cerkev) spričo internacije Makariosa, da ne govorimo o obešanju na Cipru ali o tisti strašni številki, ki je bila nedavno objavljena o usmrtitvah v Keniji. Ne omenjamo tega morda iz nekakšne škodoželjnosti, marveč zato, ker kot borce za socializem, kot skih strank zelo' živo ^zanimali za zunanjo politiko Socialistične dežele, kakršna je Jugoslavija, enako kakor je za .nas normalno, da se zelo živo zanimamo za zunanjepolitični in notranji program tako pomembnega gibanja, kakor je laburistično. Najbolj verjetno je, da gre za- to, 'da &. Phillips ne vidi, da-se v sodobnem delavskem gibanju dogaja nekaj velikega, resnega, kvalitativno novega, da ne gre za naše »drsenje nazaj na kriva pota«, marveč za proces gibanja naprej na zelo širokem področju razvoja socialističnih sil. V tem procesu ima delavsko gibanje Jugoslavije svoje mesto, kakor ga mora imeti tudi Laburistična stranka ter vse o-ne stranke in organizacije delavskega razreda, celo tudi širše- Toda to je vprašanje, o katerem lahko g. Morgan Phillips, če želi, razpravlja z nami do podrobnosti.' Samo nekaj je jasno, da Jugoslavija ni spremenila tistih načel, na katerih se je gradila tudi lčta 1050, ko se je g. Morgan Phillips mudil v naši deželi, njarveč jih je še bolj poglobila, in okrepila, čeprav ne brez težav in pomanjkljivosti. Najbolj verjetno bo, da so g. Morgana Phillipsa zbegali dogodki, ki se odigravajo- zunaj naše dežele in ki jih je treba tudi obravnavati brez predsodkov in vnaprej pripravljenih kalupov. G. Morgan Phillips Zaključuje svoje pismo na zelo čuden način- Pravi namreč: »Mene se tiče samo človeška stran upravljanja -in jaz še upam, da lahko vi o svojih odnosih s posamezniki svetu pokažete osnovno superiornost socialističnega družbenega sistema«, Iz tega . modrovanja, jasno sledi, da upanje g- Phil. lipsa v naš sistem postopoma ugaša, da je pri njem pravzaprav ostal samo žarek upanja, in sicer v čas-u, ko se pri nas-oA leta » lete 'boij-krepi sistem delavskega u-pravjjanja in samoup^*($anitf' sploh. ko graditno (JdnOsetmeiSf ^L”v,zel^ok’ čtaveškd stran upravljanja, zelo bole tegobe in nesreče drugih ljudi • ter določena pasivnost. in onemogla resignacija nasproti človeškim tragedijam te vrste, kiyo.je moč, uporabiti pri stranki z g. Morganom Phillipsom na čelu. VELJKO VLAKOVIC C' Četrtkov kotiček • Zena • otrok • dom • gospodinjstvo • moda AU JE MOŽNO znižanje cen najpotrebnejšim prehrambenim artiklom? Za vedno večjo draginjo na tržišču odgovorni demokristjani in njihovi zavezniki Da se ne bi zamerili industrijcem, agrarcem in grosistom dovoljujejo raje, da blago leži in se kvari po skladiščih, kakor da bi mu znižali ceno Francozi v Severni Afriki zares nimajo nikjer miru. Alžirski rodoljubi jih povsod napadajo ali jim kakorkoli škodujejo. Na sliki prizor v alžirskem pristanišču, kjer so alžir ski rodoljubi sežgali velika skladišča krme. Niti gasilci niti vojska ni mogla tega požara preprečiti NALOGE DELAVSKIH GIBANJ OB DROGI INDUSTRIJSKI REVOLUCIJI Avtomatizacija nujno vodi k velikanskim Nakupovanje postaja za vsako gospodinjo iz dneva v dan teže. Ce greš s tisoč lirami na trg’ in v trgovino ne bos nakupila niti vse najpotrebnejše blago, ko tisočaka že ne bo več. Cene mesu, olju, na tudi zelenjavi postajajo nevz-dižne, celo artiklom, kot ro zaslužili grosisti, ki dajejo riž na trg. Tudi tu gre država, ki ji vlada «pravična» de-mokristjanska vlada tako daleč, da v korist velikih mogotcev in izkoriščevalcev zahteva zmanjšanje riževih polj, ki jih obdelujejo kmetje, obenem pa preti z odvzemom riž, moka in sladkor, ki jih dela tudi številnim »mondari- Elektronski računski stroj opravi v šestnajstih urah delo. za katero bi človek rabil 32.000 ur /napornega umskega dela Prvi začetki uporabe elektronike v industriji kažejo velike rezultate predvsem v naraščanju proizvodnje. Lahko mirno rečemo, da prihajamo v zvezi s tem danes do kvalitativno nove situacije na področju proizvodnje in človeškega dela nasploh. ,Mnqgi stroji z elektronskimi napravami ne le zamenjujejo človeško fizično silo, ampak do neke meje tudi njegovo' umsko dejavnost. Te nove naprave z »elektronskimi možgani« ne .odrivajo- človeka 5 iz' proizvodnega procesa le kit ročnega delavca, ampak zamenjujejo celo kot; rggulato:.'a pri obdelavi proizvodov v posameznih proizvodnih fazah in začenjajo ga «metati» celo iz pisarn kot statističaria. matematika* in pndobm). Tem novim tehničnim dosežkom na podčočju proizvodnje se je nadel skupen naziv: avtomatizacija. O tem smo sicer že )e hinugo globlja. O- Crez prikritih misli in taktičhijj potčz. Dopisovanje pa. je povsem nekoristno, kadar daje človdk- z višine Olimpa nasvete drugemu delavskemu ' gibanju ali pa «e postavi 'v pozo skrbništva. Zelo neresno, vpijva nedogovorjena misel, ki'; ioi.b-pazi bralec, ko prebeže p1*mo, ds ^e'namreč mila šodba, izrečena nad Djilasom, posledica razgovora- g. Morgana phillipsa z našim veleposlanikom v Londonu. Kad-ar bo- ... bi pa prek _ 11 osebnih srečanj | mo od 'angleškega prijatelja trgovin, je pred letom zgradila računski stroj. Ti »elektronski možgani« opravljajo najbolj zapletene računske in statistične operacije. Za delo, ki ga elektronska naprava o-piavi v samih 16 urah dela na teden, hi morala družba zaposlovati 200 uradnikov z višjo strokovno izobrazbo, k: bi ne delali 16 ur na teden, ampak normalno po 7 ur na dan: Torej 16 ur proti 32.000 uram dela. Potemtakem se avtomatizacija ne pojavlja samo v delavnicah,- ampak tudi v pisarnah in laboratorijih, kjer je delovno mesto uradnikov in drugega višjega strokovnega osebja. Avtomatizacija, torej, predstavlja dejansko pravo revolucijo v proizvodnji In 'človeškem delu nasploh. Zaradi tega politični delavci, sindikalni voditelji in sociologi menijo, da se je s pojavom avtomatizacije začela večkrat pisali, kljub temu me'lrir,u£a.-industrijska revolucija. mm5,rčta'*hi*^dtečrce"se‘teiar“ . .... ponovno lotimo, saj_vano, da bo . gvti^v«jftza-iliia v •bodoče Aada 1 je Jttfeosteje na dnevnem ‘*Rhr, • ne bo v vsakda- nji rabi, saj bo v bodoče ozna- rit Vi ^ Ameriška družba «Ford» je zgradila v Clevelandu popolnoma avtomatizirano tovarno za proizvodnjo avtomobilskih motorjev. Od trenutka, ko pride navadna surovina «v delo«, pa skozi vse faze obdelave do trenutka, ko gre iz podjetja nov dokončen Izdelek, milje komaj 14 minut in 6 sekund. Pri tem je značilno še to. da se v tem procesu proizvodnje. od surovine pa do kotKnega izdelka človeška ro-"ka proizvoda sploh ne dotakne? Pred »Jesetimi leti bi kljub tedanjli-torej vsekakor moderni tgliniki. jfžF _ ta proizvodna operacijo trajala 24 ur Drugi primer;' . Londonska družba- «Leyons», ki Ima, ,^4I) da je to revolucija robotov ali avtomatov, skratka da je to doba avtomatizacije. Avtomatizacija s svojo visoko produktivnostjo, z večjo in po kakovosti boljšo proizvodnjo nosi; s sabo tudi vrsto gospodarskih in socialnih problemov, ki pa veljajo predvsem za kapitalistične dežele. Ker avtomatizacija povečuje produktivnost do neslute-nih meja, se š tem poveča proizvodnja. Povečana proizvodnja pa vsiljuje rešitev vprašanja potrošnje. V tem je eden važnih problemov, ki se danes postavljajo pred sindikalna in delavska gibanja. Gre namreč za vprašanje, kako zagotoviti, da ta tehnični napredek ne bo v korist samo delodajalcu odnosno producen tu nasploh, ampak da bodo imeli od njega korisH tudi delavci, oziroma delovni človek nasploh'.-} Zaradi tega delavske organizacije v kapitalističnih deželah zahtevajo, da se izvede vrsta preosnov. Te organizacij« se energično borijo proti izločanju delavcev iz produkcijskega procesa. Upi- t svojo proizvodnjo tudi za več krat, se s tem postavlja zahteva po zagotovitvi ustrezne količine surovin. Obe gornji posledici — visoka proizvodnja in razširjenje surovinskih virov — terjata ustrezen transport in povečanje prometnih sredstev. Ta razvoj v proizvodnji pa zahteva tudi ustrezno strokovno usposobljenje delavcev, itd., itd. V zvezi s pojavom avtomatizacije pa nastaja še vrsta problemov. Reperkusije ne prihajajo do izraza le v okviru zaključene družbene skupnosti, ampak se bodo v kratkem začele pojavljati tudi v širokem mednarodnem okviru -i- pa svetovnem tržišču. Položaj industrijsko razvitih dežel, v katerih se avtomatizacija uvaja v velikem obsegu je na svetovnem tržišču v odnosu do drugih «ne-avtomatiziranih« dežel — mnogo bolj povoljen. Industrijsko razvite dežele se bodo pojavljale na teh tržiščih z mnogo cenejšim blagom, v katerem bo vloženega mnogo manj človeškega dela. Na svetovnem tržišču se bo tako povečala e»p'oatacija razvitih dežel nad manj razvitimi deželami. Potemtakem uporaba elektronike v proiivodnji ni več le teorija, ampak dejstvo. ?.e prvi rezultati kažejo, da bo nadaljnja uporaba elektronike povzročila daljnosežne družbene spremembe. Proizvodne sile, ki se bodo razv ie s tako naglico, bodo nujno morale vplivati na proizvajalnih odnosih niso le nujne ampak celo neizbežne. Pred 150 leti, v času prve industrijske revolucije, so delavci razbijali stroje, da bi rešili svoje socialne probleme Naša generacija je vsekakor mnogo pred njimi. Naša generacija se Ve bori proti.uvajanju novih strojev, nasprotno, ona pri tem pomaga in ta proces celo podžiga, vendar pod pogojem, da organizirane sile v Italiji ne primanjkuje, grosisti s pomočjo državnih organov in njim naklonjenim občinskim upraviteljem, dvigajo cene, čeprav bi imela večina potrošnikov pa tudi proizvajalcev nedvomno večje koristi od njihovega znižanja. Gospodinje in družinski poglavarji se zato upravičeno sprašujejo kdo je kriv za takšno stanje na tržišču, kdo je tisti. ki si prisvaja tide žulje delovnih ljudi v Trstu in v Italiji? Prenehalo je obdobje zlatih časov za italijanske kapitaliste, ko človek zaradi f-šističnega režima ki je izkoriščevalce podpiral in branil, ni mogel dvigniti glasu in s prstom pokazati na krivce težkih življenjskih pogojev delovnih ljudi! V desetih povojnih letih so se tudi gospodinje zganile, začele so gledati z bolj odprtimi očmi na dogodke, ki se vrte okoli njih in na ljudi in stranke, ki podpirajo razne industrialce, u-voznike, grosiste in agrarce, da lahko nemoteno večajo svoje prihode, ne meneč se, ali se bo delovni človek vsaj enkrat dnevno lahko pošteno najedel. Toda vsa ta umazana dejavnost ljudi, ki na debelo kradejo delovnemu človeku postaja vedno bolj očitna in ni je moč skrivati- Poglejmo samo kako je s sladkorjem, artiklom, ki ga v Italiji pridelajo v precejšnjih količinah, da bi ga lahko prodajali po. dosti nižjih cenah Teda raje. kot bi država prisilila agrarce, kot so Pesenti, Montesi itd., da znižajo svoje dobičke, ki presegajo tudi po 45 lir na kg. dovoljuje, da v skladiščih leži 4 milijone siotov neprodanega sladkorja. Poleg tega pa smo prišli celo tako daleč, da zahteva država od malih kmetov, zmanj-šanje površine na Kateri ima-jo sladkorno peso, čeprav bi z drugačnim obdavčenjem in prodajo vsega razpoložljivega sladkorja na italijanskem tržišču cena sladkorju lahko padla za 60 lir. Nič bolje ni z rižem, ki ga je v Italiji toliko, da bi ga lahko prodajali zelo poceni, seveda če ne bi 58 lir na Kg sem«, katerih zaslužek je že itak minimalen. Kar se cen mesa tiče, so te v vsakem mestu drugačne. Vsaka občinska uprava zvali na meso in mesne izdelke posebne dajatve. Isto velja za maslo! Primer: občinski da- vek na kg mesa znaša v Reg-gio Emilia 33 lir, v Rimu 42. v Genovi pa celo 62. V Bologni pa so popolnoma oproščeni občinskih davkov vsi najbolj potrebni gospodinjski artikli in blaga, ki imajo manj kot 60 odst. volne itd V. Rimu pa je narobe. Najpotrebnejši predmeti so visoko obdavčeni, mnogi drugi luksuzni pa so skoraj brez dajatev. Iz vsega tega je razvidno, da državni in občinski upravitelji lahko mnogo store za znižanje draginje, toda vsa njihova dosedanja dejavnost je pokazala, da čvrsto drže roko kapitalistom, ki raje, kot bi znižali cene tudi najpotrebnejšim prehrambenim artiklom, z njimi polnijo skladišča Vse to prihaja, na srečo na dan. zato delovni človek ne bo dovolil, da se bodo še naprej pod okriljem križaste- ga ščita podpirali le intereoi izkoriščevalcev! Ze v nedeljo bomo vsi z izvolitvijo ljudi, ki takega zavezništva ne poznajo, dali svoj delež v boju za znižanje draginje in u boljše življenje delovnega človeka Nasvet Suhi in slabotni ljudje po boleztii se okrepijo in odebelijo, ako izpijejo zjutraj pred zajtrkom sKodelico vročega mieka. v katero damo žlico raztopljene masti ali masla. Prav tako zvečer pred spanjem Mast deluje hitreje; mleko lahKo po okusu osolimo. Uspeh preseneti! Z »rganizaciin delovnega postopka si gospodinja malim olajša delo Gibanje za razbremenitev gospodinje je sovpadlo z obdobjem abolicije Zadnje čase se je povsod na široko razmahnilo delo za razbremenitev gospodinje. Zato vas bo gotovo zanimal razvoj tega področja družbenih ved v ZDA. Ne bi hoteli vzbujati pretiranih želja, ki jim za enkrat še nihče ;:e more ustreči. Gre namreč le za izkušnje te močno razvite dežele na področju gospodinjstva. Amerikanci so znani po svojem smislu za praktičnost, zato nam njihove izkušnje za hitrejši razvoj lahko le koristijo. Prvo obdobje gibanja za razbremenitev gospodinje se je v Ameriki pričelo sredi 19. stoletja, ko se je že močno razvila industrija To je bil del gibanja za enakopravnost žena, in zanimivo je, da sovpada z obdobjem problema služkinj in abolicije (t. j. gibanja za odpravo suženjstva). Tako je bila na pr. največja znanstvenica in pobornica za napredek gospodinjstva Ceathe rine Beecher, sestra pisateljice Harriete Beecher Stovve, avtorice »Koče strica Toma«, knjige, ki je v tesni zvezi z abolicijo. Knjiga C. Beecher »Gospodinjska ekonomija«, »Dom a-meriške žene« in druge so še vedno v marsičem aktualne. HRANA, KI NE SME MANJKATI PRIPRAVA MA I* dobro marmelado ni potrebno najbolj kvalitetno sadje torej brezposelno- socializma izkoristijo «voj druz. 'Iti- toela včerajšnja te-°ddaja »Odnehaš ' K sreč° < imela «od zgolj* je pri tem ne- e tj. še precej) zado-f1 j,. 1 Paola Bolognani, ACLbl P°stala 6iar'- 'Ca konkure n*na K. Toda to pot je ,Su«lar'carl8 ob kapeli Ai -r'ja kloniti; kapelo !0 irk -'cer poznala, to-A. i'1111 arhitekta se je b Pri 'V^ihu s svojimi ori-lr»; . osnutki za lastne i\ -Jto- jj n; odrekati »Kusa. ■L^br Pa so včerajšnji JlJVi0 Prestali, tudi tri- stvo presenečali. Zgodilo se je celo, da je začelo občinstvo nekoliko mrmrati, ces da so vprašanja preveč komplicirana. Toda Mike Bon-giorno je dejal, da dobri poznavalci jazza vse te stvari vedo. Končno je stvar vedno ista: ali znaš in je odgovor lahek, ali pa ne znaš... Bil je zadnji čas, dk se je zopet pojavila v tej Igri še lena ženska, ki je trenutno zppet edina. potem ko je V tet«, ženskem svetu. Ulcchini odletela«. Mladi Ma- SlhJPon^;°.ostala V_SP° risi Zocchi sam naslov «mis Toscana 1954» še ni pripomogel ''tio posebne popularnosti; mogoče ji bo več sreče prinesla ..televizija. Deklica si je izbrStf kot snov, v kateri se hoče jj^lizkusiti. kolesarstvo Bila 3e dokaj plašna (Mike Uto Bongiorno je potem povedal, VI Uf!°VC'ri 0 -,azzu' Tn" da je hotela tik pred oddajo t % 1 ie nastopil um- kar pobegniti), vendar je vseh \ Ta Student Ettore Bu- ogem Ogovorov kar lepo «od- ,J« odgovarjal na brenka|a„ in prihodnjič, se bo l‘ it]-,'2 lahke atletike- reristav.la kot kandidatka, da so bila vpra- ^ (J40.000- v. btiV'. Ut e d katerimi je \S '?lral Ettore Bali! s V 'Igo vsekakor pa ka- S V^aovulJ pripravlje- 1 bomo, kako se Simpatični dr. Treves, ekspert v kinematografiji, je i-rtt,'Hr*tal pri prihodnjih mel včeraj že kar tri pahlja-če. (Ce bo šlo tako naprej V-l'‘,!'0vli'iienie jc P°t. da. kfl-UKP. iiu~.iw-.fc- iVi n,e Balti .. svojimi mel?). Ko je bil v kabini, pa ‘V ° zUsU ud; jQ,„bi]*.t3'|&. °^Kovori so občin- (voru, da ni z njim prav mo čakal, kaj šele. da bi si dal vprašanje ponoviti- li) njegov odgovor je bil točen. Svojevrstno taktiko pa je izbral Mertini, .ki: si' ie pustil kar trikrat prečitati neke verze iz Danteja, ki se nanašajo na Capeta, začetnika »ima:(:-je Capetingov. Merlini je bil že drugič v kabini in je tako prestal izpit za 1.280.000 lir. Kandidat za isto vsoto je bil tudi kvhgrski učenjak, neapeljski odvetnik Roksi. Zdi se, da je imel precej sreče tudi pri izbiranju kuverte z vprašanjem! kajti- po njegovem lastnem priznanju vprašanje pač ni bilo težko. Oddaja se jč včbral zvečer začela na poseben način. Mika Bongiorna so namreč po zadnji oddaji Stev-Itrfi časopisi silno napadli, češ da je z nekim pom srečenim stavkom užalil novinarje. Mijse j* včeraj povedal, da je pač res izrekel besede, kt se lahko I tolmačijo' na dv* npčijta, vendar je on cUleč Od lega, da bi hotel žaliti novinarje, ko ;e pravzaprav že toliko let tudi sam novinar. Vsekakor Pii, jg urgsil«. da se, nju .op.ro*. sli in ploskanje je bržkone 4)0|pettjjofc.da . j«. ATS M.V41' 4»-dovoljivo likvidirana. r»io - se sti in zahtevajo, da se namesto tega . skrajša delovni čas, da bi taŽo že zaposleni delavci ne pdstali žrtve brezposelnosti, ampak da bi delali naprej in tako ostali še naprej kupci blfga, , ki ga industrija proizvajaj Avtom*tizacija pa poleg gornjega terja tudi razširjenje surovinskih virov. Ker avtomatizirana tovarna poveča beho politični položaj in vpliv in izsilijo spremembe v proizvajalnih odnosih. Socialistične sile — in tega ne bo mogel nihče zanikati — so danes tudi v kapitalističnih deželah že tak družbeni činitelj. da lahko vsilijo take rešitve, da postane uvajanje avtomatizacije ponoven velik korak k napredku in blagostanju vse ga človeštva. Marmelada je važno hra-nivo, ki ne sme manjkati ne v delavski, ne v kmečki, kakor tudi ne v meščanski kuhinji. Priprava marmelade je združena s prav majhnimi stroški treba je le nekaj pazljivosti in spretnosti. Medtem ko potrebuješ za pripravo kompotov prvovrstno izbrano sadnje, lahko uporabiš za marmelado tudi razno manj kakovostno,, to je drugovrstno sadje, le da je dovolj zrelo, popolnoma sveže in neuležano. Dobro ga osna-ži in kuhaj v sopari, to je: lonec napolni s sadjem, ga ppkrij in postavi v drug večji lonec, v katerega si nalila nekoliko vode. Dobro po-krij, postavi na štedilnik m kuhaj- Kuhano pretlači Ja-godičja ne kuhaj, ampak pretlači kar surovega. V ostalem ravnaj, kakor sledi v navodilih za pripravo posameznih vrst marmelade. Marmelado lahko kuhaš tudi brez dodatka sladkorja. V tem primeru jo moraš kuhati OGLEJTE RAZSTAVO OD 26. V. - 3. VI. V LJUBLJANI Hi Im nize m, arhitektura, tehnika, ekonomika in kullura stanovanj! Stanoianjska oprema, električni stroji za gospodinjstvo - gradbeni materiali 25nj0 popust na železnici Razttavn! prostori: Poučno- propagandni dol: Palača „GRADISA“ . Titova 10 Romorolalnl dol: Gospodarsko razstavišča Ljubljana, Titova bo delj časa. V ostalem pa dodajaš sladkor po tem, kolikor ga potrebujejo posamezne vrste sadja. Več boš dala sladkorja, boljša bo marmelada in hitreje bo kuhana. Marmelado kuhaj vedno v dobro pološčeni posodi. Med kuhanjem jo pridno mešaj (najbolje z novo kuhalnico), ker se zelo rada prismodi. Cim hitreje boj skuhala marmelado, lepša bo. Tako bo ohranila tudi več za življenje potrebnih in dragocenih snovi. Zato jo kuhaj na zelo vročem štedilniku. Kozarce za vlaganje in za marmelado umij v vroči raztopini sode, nato jih splakni s toplo potem pa še z mrzlo vodo. Biti morajo povsem čisti, ker pri konzerviranju igra snaga pomembno vlogo. Kozarce umivaj v zaprtem prostoru. ker bi sicer na prepihu popokali. Umite postavi v toplo pečico da se osuše m segrejejo, Preden vliješ v kozarce vročo marmelado, jih postavi na, s prtičem pogrnjeno mizo ali desko. Nikar na prepihu! Kozarci tudi ne smejo stati na mokrem ali mrzlem podstavku. Napolnjene kozarce prekrij s čistim prtičem do naslednjega dne, ko je marmelada že docela o-hlajena. Tedaj kozarce zavežeš in shraniš. Pravilno kuhana marmela da naredi po vrhu zaščitno kožico, po kateri polij malo ruma ali pa pogrni v rum ali žganje namočen pivnik, prerezan v velikosti odprtine. Po pivnem papirju potrosi malo salicila. Kozarec pregrni s celofanskim papirjem, ki ga malo omočiš z rumom ali žga. njem, in papir se bo kar oprijel kozarca. Vzameš še gumasti obroček, ki bo papir do-bro stisnil h kozarcu, ali pa zavežeš z vrvico. Marmelado hrani na su hem, hladnem in nekoliko zračnem prostoru. Ce je pravilno pipravljena, se ne pokvari. Nekateri meljejo koščičasto sadje z mesoreznico, toda mar-melada iz tega ni tako lepa. čeprav so stare že sto let. Glavne misli C. Beecher so naslednje: »Gospodinjstvo je veda, ki se je je treba učiti v šoli, kot druge vede«. Zanimivo je, da Beecher podrobno obravnava čiščenje, pranje in kuhanje, toda nikjer ne navaja receptov. Z recepti n: mogoče rešiti problema. Samo ustrezno šolana gospodinja bo znala organizirati svoje delo in se bo lahko prilagodila pogojem ':n potrebam. C. Beecher je večkrat opozarjala na problem služkinj. Ugotovila je. da se družina zaradi vključene tuje osebe neugodno počuti in da služkinja preveč stane, na drugi strani pa so tendence služkinj, da postanejo postrežni-ce, to je, da preidejo na pogoje mezdnega delavca Danes v Ameriki služkinj skoraj ni več. Zgodilo pa se je kot je zahtevala C. Beecher. da so se gospodinjska opravila porazdelila na vse člane družine pesebno zato, ker tudi večina žena hodi v službo. Tretja misel C. Beecher je organizacija delovnega postopka v gospodinjstvu. Nekateri napačno zamenjajo organizacijo delovnega postopka z mehanizacijo. V resnici se je organizacija delovnega procesa razvila mnogo pred iznajdbo raznih gospodinjskih strojev in tako ugladila pot mehanizaciji. C. Beecher je za naše sodobne pojme pravilno dojela problem, ko je gospodinjam svetovala, naj si ogledajo kuhinjo na parniku, kjer so vse priprave kuharju v dosegu roke. V skicah C. Beecher že vidimo kuhinjo, organizirano v neprekinjeni delovni površini, namesto posameznih kosov opreme, razmetanih po vsem prostoru. Ta zamisel pa se je določneje razvila v drugem obdobju gospodinjstva Roberta Tay-lorja in Franka Gilbretha. Industrijski strokovnjaki dobro poznajo Taylorjev in Gil-brethov sistem. Robert Tay- lor je znanstveno analiziral kopanje premoga, Frank Gil-bieth pa polaganje opeke. Oba sta z izboljšanjem delovnega postopka dosegla velike uspehe v učinkovitosti. Istočasno je Christina Frederick spisala knjigo »Učinkovito gospodinjstvo«, ki je dosegla med ameriškimi ženami veliko popularnost. Sodobna ameriška kuhinja je dosledno organizirana kot neprekinjena delovna površina, ki ima po vrsti tri delovne centre; shrambo in kon-serviranje, pripravo in pomivanje, ter kuhinjo in serviranje. Temu »tekočemu traku« je na eni strani priključen čistilni prostor, kjer gospodinj« pere in čisti obleko in opremo, na drugi strani pa jedilnica. Tako je vse delo gospodinje strnjeno na nekaj metrov dolžine. Za tako organizacijo gospodinjskega dela stanovanja mehanizacija je ni bistvena, pač pa je nujno potrebna proizvodnja bolj smotrne opreme, boljše projektiranje stanovanj, predvsem pa vtčja gospodinjska izobrazba. Miselnost, ki iz tega izvira, p« gotovo pripravlja pot mehanizaciji. Grah v gnezdecu Kuhan krompir in kuhan prah, mleko, maslo ali olje, prekajena slanina. Kuhan krompir dobro zmešaj z malo dobrega mleka, koščkom presnega masla (ali žlico olja) ter s soljo. Krompir mešaj, da postane rahel. Ognja varne skledice obloži s tankimi rezinami prekajene slanine, napolni s krompirjevim pirejem tako. da je v sredini prostor za grah. ki si ga skuhala s koščkom presnega masla in odcedila. Vrh vsake skodelice daj po eno žličko presnega masla in postavi jed za malo časa v vročo pečico, nato pa takoj postrezi. Jed je zelo lepa na pogled, dobra in tečna. V poletnem času pač najraje nosimo lahke bluze z zvončastim krilom. Po navadi si izberemo take barve in blago, da jih lahko poljubno peremo. K rdečemu zvončastemu krilu, ki ima spodnji del ptisiran, bomo dodale belo kluzo ukrojeno po moški siajci V občini za tisto demokratične enotnosti za Listo občinske □ 1 PIRC Alojz 2 MILIČ Stanislav Z) 1 ANTONIČ Anton □ 3 GRILANC Karlo □ 2 COLJA Srečko □ 4 HROVATIN Albin □ 3 FURLAN Dušan □ 5 GRUDEN Josip □ 4 GRATTON Arturo CD 6 MILIČ Mario □ 7 MILIČ Anton □ 6 KRAVANJA Josi □ 9 RUSTJA Ivan □ 8 MARKOVIČ Alojz □ 10 CIBIC Vladimir SIMILE O 9 MERVIČ Ladislav □ 11 BOGATEČ Silvan O 10 OLIVA Adriano □ 12 PEGAN JUST C7 11 PERTOT Ignac □ 12 PIPAN Egidij □ 13 RADOVIČ Danilo O 14 ŠKRK Albin V občini Rep za Listo demokratične enotnosti V občin za Občinsko demokratično □ 1 BIZJAK Jože □ 2 GUŠTIN Veljko □ 3 GUŠTIN Alfonz □ 4 GUŠTIN Ludvik □ t BERDON Bogdan □ 5 LAZAR Jože BONETA Anton HERVAT (CORBATTI) Uldrih KURET (CORETTI) Sergij KURET (CORETTI) Severin KURET (CORETTI) Silveiter □ 6 PURIČ Milan □ 7 RAVBAR Viktor □ 8 ŠKAMPERLE Jože □ 9 ŠKABAR Alfonz □ . PANOERC Josip PRAŠELJ Brone □ 10 ŠKABAR Silvester Q n SANCIN Josip □ ,i ŠVAB Ludvik □ II ŠKABAR Franc □ 12 ŠKABAR Ivan VALENTIČ Josip ŽERJAL (ZERIALI) Josip H t« ŽULJAN (ZU0L1AN1) Just PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 27. MAJII BOI V PODEŽELSKIH OBCMAH GLASOVALI Hi Faganel Giuseppe UBERTAV »ARTITO 1UDIC1L8 ino in pokrajino tržaškemu Tako glasuješ delovnemu ljudstvu! za kandidate ™ Neodvisne socialistične zveze v tržaški občinski svet: Preden greš na volišče, se prepričaj, če si vzel s seboj osebno izkaznico in volilno potrdilo. Od predsednika volišča boš do bil dve glasovnici: eno za izvolitev tižaškega občinskega sveta in drugo za izvolitev pokrajinskega sveta. 1/ tržaški občinski svet voliš tako, da prekrižaš s tintnim svinčnikom, ki ga dobiš od predsednika, volilni znak Neodvisne socialistične zveze: dve glavi s srpom in kladivom, ki je na tretjem mestu na levi strani glasovnice. Vsak volivec odda enega, dva, tri, največ štiri pieterenčne glasove. Če se hočeš poslužiti te pravice, zapiši na pikčastih črtah poleg znaka priimek onih kandidatov, katerim daješ prednost. Ro si to storil, zalepi glasovnico in jo oddaj predsedniku volišča. Kandidati STSZ i Dekleva dr. Jože Petronio Bortolo Ulieni Giovannl Stoka Franc Stepancich vd. Filippi Francesca Renko inž. Stanislav Batič Viljem Čebohin Lojzka-Grozdana Čač Ivan Drassich Carlo Franovič Konstantin Gregori Antonio Kosovel dr. Josip Košuta Egidij Krajner vd, Kocjančič Valerija • Spela Magajna Radoslav Mesesnel Silvan Novak Ivan Pečar Sergij Sancin Modest Sancin Savino Skorja Rudolf Sirk Ladislav Sorta Giordano Štavar Juro Stubel Danilo Tomasi Nives Udovič por. Gec Angela Vitez Srečko Žerjal Angel Tako boš glasoval za kandidate N SZ v pokrajinski Poleg glasovnice za volitve v občinski svet, ti bo predsednik izročil tudi glasovnico za volitve v pokrajinski svet. Na njej so imena posameznih kandidatov, poleg vsakega imena pa je še volilni znak, Voliš tako, da prečrtaš znak Ncod-uisne socialistične zveze, na katerem je helebarda, ladja in žitni klas. Za primer objavljamo glasovnico 11. okrožja, kjer je kandidat Neodvisne socialistične zveze za pokrajinski svet Faganel Josip. S tem znakom so označeni naši kandidati v okrožjih: Milje, Trst II,Trst 111, Trst IX, Trst XI, Trst XII, Trst XIII. Trst XIV. V okrožju Devin-Nabrežina pa bomo glasovali za neodvisnega kandidata lirbca Marija, ki ima poseben znak, ki je objav Ijen v desnem kotu te strani. Ko si prečrtal znak Neodvisne socialistične zveze, zalepi glasovnico in jo oddaj predsedniku volišča. Pazi, da ne napraviš na glasovnici nobenega drugega znaka ali madeža (s svinčnikom ali rdečilom za ustnice), da glasovnice ne raztrgaš itd. Dr. JOŽE DEKLEVA BORTOLO PETRONIO V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU SE BOMO BORILI: Proti sedanjemu političnemu, gospodarskemu in socialnemu monopolu nazadnjaških, protidemokratičnih in protitržaških sil! Za enakost in spoštovanje narodnostnih pravic Slovencev! Za uveljavitev ustavnih načel in določb Posebnega statuta in Memoranduma! Za popolno prosto cono, za obnovo pomorskih prog, pomorskega in kuhnzemskega prometa, za investicije rotacijskega sklada pod demokratično kontrolo, za razvoj industrije, za okrepitev kmetijstva in turizma! Za občinsko in teritorialno avtonomijo, za ljudsko samoupravljanje! Za delo in vodilna mesta predvsem tržaškim ročnim iu umskim delavcem! Za demokratično davčno politiko, pravično razdelitev podpornik skladov, povečanje higienskih in zdravstvenih uslug! V POKRAJINSKEM SVETU SE BOMO BORILI ZA: Široko samoupravo, integralno prosto cono. Izpolnitev in izboljšanje stanja v bolnicah, hiralnicah in v socialno-zdravstvenih ustanovah. Stalno skrb za vzdrževanje pokrajinskih in občinskih cest, ki so prišle pod upravo pokrajine. Primerno povišanje raznih skladov v korist kmetijstva. Izgradnjo novega poslopja za slovensko višjo realno gimnazijo. Uveljavitev določb posebnega statuta v okviru pokrajinske uprave. Izplačilo bolniških stroškov je treba prilagoditi modernim kriterijem in finaučnim sposobnostim prizadetih. K ANDI D A za pokrajinski Številka pred .menom označuje mesto, ki pn ima kandidat na glasovnici okrožja v katerem kandidira. MILJSKO OKROŽJE 7. Kosmina Mirko Razen vseh volišč občin Milje in Dolina obsega tud' Bazovico (volišče 293j OKROŽJE TRST tl 8. Faganel Josip ; obsega volišča: 24, 25, il, 28, 35, 36, 3/, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 261, 232 263, 265, 294 OKROŽJE TRST lit 9. Novak Ivan obsega volišča: 23, 31). 31, 32, 33, 34, 264, 266, 267, 268, 269, 270, 272, 273, 274, 275, 276, 277, 299, 304 OKROŽJE TRST IX 8. Ulieni Giovannl obsega volišča: 123, 124, 125, 127. 128, 139, 140, 141, 177, 178, 179, 180, 182, 183, 184, 183 186. 187, 188, 189, 303, 309, 311, 315 OKROŽJE TRST XI 8. Drassich Carlo obsega volišča; 114, 116, 117,118, 119, 121, 122, 181, 200, 201, 202, 221, 222, 223, 224.225, 226, 227, 230, 231, 232 OKROŽJE IRST XII 5. Bortolo Petronio onsega volišča: 6., 68, 233, 234 235, 236, 237, 238, 244, 245, 246, 247, 248, 249, 250, 251, 252, 253, 254, 255, 302, 313, 317 OKROŽJE TRSI XIII 9. Bukovec Ivan-Vojmir obsega volišča; 199. 203, 204, 214. 215, 216, 217, 218, 219. 220, 228, 229, 239, 240. 241, 242, ;43, 258, 271. 291, 292, 321, 322 OKROŽJE TRST XIV 5. Stoka Franc obsega volišča; 190, 191, 192. 193, 194, 195 196, 197, 198, 205, 206. 207, 208 , 209, 210, 211, 212 , 213, 296, 297, 300, 301, 312, 316, 323 V okrožju DEVIN-NABREŽINA bomo volili neodvisnega kandidata, ki ima poseben znak 3. Grbec Marij Volilno okrožje Devin - Nabrežina obsega razen volišč v občinah Devin - Nabrežina, Repentabor in Zgonik tudi sledeča volišča tržaške občine: 278 279, 280, 281, 282, 283, 284, 285, 286, 287, 288, 289, 290, 298, 318, 319, 320' V ostalih volilnih okrožjih in to v okrožjih• TRST l. IV, V. VI, VII, VIII, X, pa bomo vč lili napredne kandidate o pozicije- PRIMORSKI DNEVNIK v>$ ■ W U - ■ VOLILNI POZIV (MATAJURJA* NA PREBIVALSTVO GUsilo beneških Slovencev. vsaki, posamezni občini tiste i poškodbe je prišlo, ko se je «Matajur» je ^v sv°ji vcerajs-I programe, ki najbolj upošteva- [ od Skocijanskega hriba odtr- 1 nji številki objavilo na bene-I ško prebivalstvo sledeči pro-1 glas: «27. maja pojdete tudi vi na I volitve, da izvolite obenem | z vsemi ostalimi državljani S nove občinske svete v Bene-1 ški Sloveniji in pokrajinski | »vet v Vidmu. Letošnje volitve bodo v ze-| lo pomembnem trenutku! Dogodki poslednjih let so f prinesli mnogo novega: pri- | like so se korenito spremenile S in pričenja se novo obdobje, j ki bo nedvomno prineslo spre. j membe v Italiji in v drugih S državah. Ali naj se naše zapuščene S in od vseh pozabljene doline | kar vdajo v usodo in še na-: dalje prenašajo sedanje stanje j težke socialne podrejenosti, ki jih že tako dolgo tlači? Problemi Beneške Slovenije se iz leta v leto čedalje bolj slabšajo; njihova rešitev postaja čedalje težja, ker se vedno bolj nabirajo take stvari, I ki ovirajo rešitev naših problemov Vi dobro veste, da je tretjina prebivalstva prisiljena zapuščati svoje lastne domove m iskati v tujini kos kruha. Dostikrat pa najde tam namesto kruha smrt na dnu rudnikov, žene in otroci pa doma trepetajo neprestano v strahu za njihovo življenje. V naših vaseh je zmeraj manj ljudi, ker nihče ne ukrene ničesar proti sedanjemu nevzdržnemu stanju. Krščanska demokracija se ni lotila in ni rešila nobenega problema, pa čeprav upravlja občine, pokrajino in celo vso državo in bi zato mogla in morala ukreniti stvarne mere za gospodarsko zdravljenje, jo vaše najnujnejše potrebe in tiste može, ki so po vaši sodbi najbolj pošteni in zmožni. Dajte svoj glas tistim, od katerih lahko pričakujete, da hočejo v resnici napredek in blaginjo italijanskega ljudstva in italijanskih delavcev. Le tako bodo deležni dobrot, ki bodo nastale iz drugačne n boljše situacije, tudi naši kraji in naše ljudstvo. Naše žene ne smejo izdati svojih mož, ki se toliko mučijo v tujini, da bi zaslužili kruh za svoje družine. Tudi one naj dokažejo s svojim glasom, da hočejo v resnici novo življenje v naših krajih. Sindikalne organizacije CISL, UIL, FIOT-CGIL so naslovile sinoči na delavce in delavke v predilnicah v Eodgori in Romkah sledeči poziv: Včeraj popoldne sta se skup-za rešitev nekaterih življenj-!00 s sindikalnimi predstavniških problemov, za izboljša-1 ki CISL, UIL, FIOT-CGIL se- BARNAS V BENEČIJI Župnišče bodo popravili V Barnasu v Beneški Sloveniji bodo v kratkem pričeli popravljati župnišče, last občinske uprave, ki je bilo pred časom precej poškodovano. Do gala približno 100 stotov težka skala in se zavalila v občinsko zgradbo Skala je podrla celo steno in obtičala v pritlični sobi. Za stroške pri popravilu je občinska upava naprosila državo za prispevek, ki ji je bil v zadnjih dneh odobren. PO PETI ETAPI KOLESARSKE DIRKE PO ITALIJI V RIMINI PRVI MINARDI C0PPI VČERAJ ODSTOPIL Uradni razlog za njegov odstop je v padcu, dejanski pa v slabi fizični kondiciji Tekmovanje ribičev V nedeljo dopoldne so bile tekme ribičev, ki jih je organizirala pokrajinska ribiška organizacija, da izbere kandidate za državno prvenstvo. Lovili eo v Vipavi, in sicer nekoliko pred izlivom v Sočo. Kljub dežju in vetru se je tekmovanja udeležilo 33 ribičev. Prvo mesto je dobil Giovanni Simsig iz Gradiške s 755 točkami. Na drugo mesto se je plasiral Aldo Pivot-ti iz Tržiča s 730 točkami. Skupno so nalovili okoli 15 kg rib, ki so jih podarili organizaciji ECA. Enolna cena olja j prosle cone Zveza trgovcev goriške po-1 krajine obvešča občinstvo, da [ je cena semenskega olja proste cone v vseh trgovinah e-naka. Morebitne spremembe | cen se nanašajo le na kvali-| teto blaga. Doberdobsko županstvo SAN MARINO, 23. — Neposredno pred današnjim po- .. r I poldanskim startom na etapi štalet, je Fausto Coppi odsto- 16 napravilo po SV0|6 I p*1 od nadaljnjega tekmovanja. Uradni razlog za njegov od-~_____f._ ‘ . stop je padec med dopoldansko etapo Mantova - Rimini, na net iavnih svpt^ivPrt vulpri katerem si ie 00 ugotovitvi naknadnega pregleda po- p j ih svetilk ki bil škodoval gleženj, tilnik ter ramo. Dejansko pa je vpraša- inskT"pr:vadt"iav vt Ltoi" Genova* °S£ Trn? ? VV™*"**0 prebivalstvo ni hotelo upoštJ z*ovorno do izraza "J«ova slaba fizična pripravljenost. vati in je odredilo namestitev samo treh javnih svetilk.! RIMINI, 23. — Zaradi po-in sicer v Vižintinih, med-l poldanske štafetne dirke so tem k° na Devetake sploh nilm0rali kolesarji danes na pot pomislilo. |2e navsezgodaj, kar jim se- V naiem listu smo svoj časi veda ni prijalo. Iz protesta poudarili, da bi bilo potrebno!proti organizatorjem dirke so razsvetliti tudi pot v Vižinti-| zato ves prvi del etape Man ne. ker je na nekih mestinltova-Rimini, nekako tja do precej nevarna. Županstvo sej Ravene, stavkali. Vozili so je na to požvižgalo in uve-j namreč izredno počasi, i^pod ljavilo svojo voljo. Zaradi te-|33 km na uro ga se vprašamo, če bi ga 2e ta,koj y začetku je • res veliko stalo, ce bi dalo|ao do lažje nesreče ki pa ni LAHKOATLETSKO SREČANJE SLOVENSKIH DUAKOV DIJAŠKEGA DOMA Z ITALIJANSKIMI MLADINCI «SAN CI0RGI0 namestiti še dve svetilki te s tem ustreglo upravičenim željam prebivalstva? EM DTK N POZIV Sl l\l 01 KALNIH ORGANIZACIJ PODGORSKIM TEKSTILCEM Sindikati pazii/aju dclat/sli/u naj finotnn nadaljuje prai/ično borbo Notranja komisija poslala ravnateljstvu pismo za rešitev spora j nje življenja našega prebivalstva. Ničesar, kar je bilo potreb-j no, ničesar, kar je bilo mož-no, niso napravili. Obračun, ki ga polaga kr-i ščanska demokracija po desetih letih upravljanja v naših dolinah, ne bi mogel biti ob-upnejši, kot je v resnici. Občine so postale navadni : periferični uradi državnega j aparata, birokratični organi brez zveze z življenjem ljudstva; in vendar bi morale prav občine skrbeti za skupne domače potrebe. Kajti same to in nič drugega je njihova prava naloga in to celo priznava sama ustava italijanske republike. Tudi torišče pokrajine je važno, ker bi morala dopolnjevati delova. nje občin z gradnjo ljudskih stanovanj, z oskrbo pomoči bolnikov, starih ljudi umobol-nih z gradnjo in ureditvijo cest in strokovno izobrazbo, ki je pri nas sploh ni. Skrajni čas je, da preneha sedanje stanje revščine, pasivnosti in nevednosti, ki ponižuje naše ljudstvo, a bi moralo biti še večja sramota za tiste, ki so nas do sedaj upravljali. Rojaki, prijatelji, možje in žene! Ce hočete, da se stanje spremeni, da začne novo življenje za našo deželo in naše otroke, morate prekiniti z dosedanjo pasivnostjo, ki je prešla že v navado, morate nujno poiskati nove poti za globoko spremembo vsega našega življenja. Ne maramo vam dati enostranskega navodila za sedanje volitve niti glede programov niti glede kandidatov. Toda vseeno boste lahko na podlagi tega, kar smo vam razložili, ocenjevali programe in ljudi, boste lahko izbirali v stali tudi notranji komisiji tekstilnih tovarn v Podgori in Rorikah in proučili potek borbe. Sindikalni voditelji so proučili potek borbe delavcev in sklenili, če se bo borba nadaljevala, pozvati meščanstvo ter delavce drugih podjetij, naj moralno in materialno podprejo stavkajoče. Obenem obveščajo, da so dosegli podporo svojih vsedržavnih federacij ter prosili, da jih po možnosti podprejo vsi delavci tekstilnih tovarn. Znova so pozvali pokrajinske oblasti ter parlamentarce, naj se zavzamejo za to vprašanje, obenem pa so se zahvalili oblastem in parlamentarcem, ki se za spor zanimajo. Končno so notranje komisije obvestile sindikalne predstavnike o pismih, ki so bila izmenjana med notranjimi komisijami v Podgori in med ravnateljstvom, da bi se v tovarni spor rešil. Glede na vsebino pisma, katerega je ravnateljstvo včeraj poslalo kot odgovor notranji komisiji, je notranja komisija obvestila sindikalne voditelje, da bo do četrtka ponovno posredovala pri ravnateljstvu. Glede na ponovno pobudo notranje komisije pozivajo delavstvo, naj enotno in odločno nadaljuje borbo. Sindikalni voditelji pozivajo delavce in delavke, naj ne nasedajo alarmantnim vestem, ki jih razširjajo tisti, ki imajo interes, da bi stavka propadla. Prav tako naj ne nasedajo nobeni provokaciji in nai se ravnajo samo po navodilih sindikalnih organizacij. SOISUA PRIHEDITIV Goriški srednješolci pripravljajo kakor vsako leto svojo običajno šolsko prireditev, ki bo v nedeljo 27. maja ob 20.30 na šolskem dvorišču v Ulici Croce. Ponovitev na praznik 31. maja ob isti uri Srednješolci vabijo na to svojo prireditev vse ljubitelje slovenskih šol, da jim po kažejo, česa so se še naučili razen rednega šolskega znanja. Vstop bc prost; zahvaljujejo se pa že vnaprej vsem tistim, ki bodo prostovoljno kaj darovali za revne dijake. Vabila k tej prireditvi se lahko dobijo v tajništvih šol, v kavarni Bratuž, v Katoliški knjigarni, v knjigami »Car duccin in pri čevljarju Kosiču v Raštelu. Prostovoljni prispevki za potrebne dijake se sprejemajo s hvaležnostjo. Pridite številno k prireditvi in dajte poguma dijaštvu, da bo še naprej z veseljem nastopalo! Razsvetliti predor pod gradom Številni avtomobilisti se pritožujejo, da je električna razsvetljava v predoru pod gradom nezadostna. To je namreč opaziti čez dan, m sicer predvsem ob sončnih dneh. Ko se namreč z ene ali druge strani pripelješ v predor, ki je slabo razsvetljen, dobiš občutek, kot da zapelješ v popolno temo, ker se oko ne more tako hitro privaditi svetlobi. Zaradi tega so avtomobilisti in seveda tudi motociklisti prisiljeni uporabljati luči za daljavo, da si svetijo, kar pa moti prihajajoče kolesarje, motocikliste in avtomobiliste. Ce ne uporabljajo luči za daljavo, tedaj so v nevarnosti, da zaradi premajhne svetlobe ne vidijo kolesarjev in pešcev, najraje hodijo po cesti namesto po pločnikih, čeprav so bili pločniki zgrajeni z določenim namenom. V zvezi s člankom v « Primorskem dnevniku», v katerem se piše o nujnosti namestitve neonske razsvetljave, kar je bilo svoj čas sklenjeno tudi na občinskem ostala osamljena. Pri Barbas-su je Baffi izgubil ravnotežje in padel. Z njim vred so padli še Martini, Piazza, Fer-lenghi ter Spanci Ruiz, Gal-deano in Serra. vendar je vsem uspelo dohiteti glavnino. Skozi Ferraro so vozili vsi v razvlečeni skupini z Zucconellijem in Guerrinijem na čelu- Kmalu izven mesta je padel Coppi, ki je potegnil za seboj še Groota in Piazzo. Tudi njim je uspelo dohiteti glavnino. Nevšečnosti s kolesom je imel tudi Magni. Na letečem cilju v Argenti je zmagal Poblet pred Albani-svetu, naj pripomnim, da biljem in Zucconellijem, nato bilo treba delo čimprej izue-lpa je do Alfonsine karavana sti, da se preprečijo nevšečnosti, ki se lahko dogodijo. Citatelj spet nekoliko zadremala. Skromen poskus pobega, ki so ga izvedli Poblet. Ruiz in Baroni, je glanina kmalu kaznovala. Pred Raveno so pobegnili najprej 'Grassi, Bene-detti in Van De Brekel. Dohi- 13. Benedetti, 14. Poblet, 15. Zamboni, 16. Nencini, 17. To-gnaccini, 18. Gismondi, 19. Go-dio, 20. Van De Brekel, 21. Fantini, 22. Fallarini, 23. Bar-tolozzi, vsi s časom Zucconel-lija, 24. z istim časom vsi ostali razen Van Dormaela, ki Je bil 103. v času 6.38’50”, 2’44 za prvim. Splošna klasifikacija po V. etapi Mantova - Rimini: 1. Fantini 23.53’06”, 2. Fallarini z zaostankom 1’23”. 3. A-strua 1’38”, 4. Clerici in For-nara 1’40”, 6. Moser 1’44”, 7. Giudici 2’05”, 8. Nencini 2’52”, 9. Ranucci 2’59”, 10. Brankart in Couvreur 3’01”, 12. Buratti 3’15”, 13. Defilippis 3’19”, 14. Ferlenghi 3’26”, 15. Wagtmans 3’28”, 16. Bartolozzi 5'22”, 17. Graf 5’27”, 18. Maule 5’29”, 19. Baffi 5’53”, 20. Fabbri 5’57”, * * St MINARDI 21. Sorgelos 6’01”. 22. Ernzer 6’04”, 23. Monti eDS”, 24. Ba-hamontes in Magni 6’21”. POPOLDAN NA DIRKALIŠČU V S. 'MARINU Nolten, Bahamontes, Dotto najboljši v etapi štafet Urnik za ogled goriškega grada Ob delavnikih: od 8.30 do I ie Maule skupno z 12. in od 14. do 19. ure; ob|Ruizom' Pobletom, Colettom praznikih: od 8. do 20. ure. |in Borgmansom in tik pred ciljem Je Zucconelli, Stoike, «1 - • v I Monti in Graf. Najuspešnejši nesreča pismonoše Ije mi Maule, m je osvoju ie- Pismonoša Karlo Vidmar sel teči cilj pred Grafom in Bat je pred dnevi ponesrečil slojem. kolesom pri opravljanju svo-| Medtem ko je Maule vztra-je službe. Ko se je s kolesom Ijal še naprej v vodstvu, so peljal s hribovitega naselja! se ostali' pustili dohiteti. Za Hosta proti glavnemu kraju! ubežnikom se je najprej spu-občine, je na precej strmilstil Albani, toda brez uspe-cesti zaradi naglega zavira-lha. Ulovila ga je šele naslednja vozila padel ter se pre-lnja skupina, v kateri so bili cej poškodoval. Kljub poškod-| Monti, Galdeano, Graf, Fab-bam je nadaljeval pot do Ho-Jbri, Schoenmacher. Pettinati čevarjev, kjer so mu nudili!in Dell'Agata. Njim so se prt prvo pomoč. Tu mu je prišel! družili še Minardi. Padovan na pomoč rešilni avtomobili Albani, Coletto in Stolker. in ga odpeljal v čedadsko bol-l Tempo dirke je postal sedaj nišnico. Njegovo zdravstveno!znatno hitrejši in je pri Ce-stanje se je naslednji danjseni dosegel 43 km na uro. zboljšalo, kljub temu pa Dol 1’55" za vodečo trinajstorico moral ostati v bolnišnici še|so vozili Del Rio, Defilippis, nekaj dni. | Assirelli, Grassi in Uliana 1’45" za temi pa glavnina. Padec zaradi slabosti I N.? stadiln v pri- Ivozilo v skupim H kolesar-Rešilm avtomobil Zelenegal jev, ker sta Padovan in Pet-križa je včeraj dopoldne od-j tinati zaostala. Ves prvi krog peljal v bolnišnico k Rdečil je vodil Fabbri, potem ga je hiši 52-letnega Alfreda Culo-| prehitel klubski, kolega Alta iz Ul. Rabatta 22 v Gorici, ki mu je v bližini glavne pošte nenadoma postalo slabo. V bolnišnici so mu nudili zdravniško pomoč. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 14 - tel. 28-72. KINO CORSO. 16.30; «2ena je enaka za vse», N. Taranto. VERDI. 17.00: «Tako narekuje srce». CENTRALE. 17.00: »Leopardova sled«, J. Shemffield. VITTORIA. 17.15: «Od tu do dediščine«, B. Maggio in A Sorrentino. MODERNO. 17.00: »Štiri ženske v noči«, D. Darrieux. bani, ki je vlekel za seboj Minardija in Montija. V burnem finišu je Minardi za debelino ene gume prehitel Albanija, Montija, Mauleja in ostale. Na čelu glavnine je privozil na cilj z zaostankom 59” Zucconelli. Fantini, ki je prišel na cilj s časom Zucconellija, je °-hranil «roza majico«. Vrstni red na cilju 5. etape Mantova - Rimini (228 km): 1. Minardi (Leo-Chlorodont) v času 6.36’06" s povprečno hitrostjo 34.536 km; 2. Albani, 3. Monti, 4. Maule, 5. Dal-1’Aagata, 6. Schoenmacker, 7. Graf, 8. Coletto, 9. Goldeano, 10. Stokler, 11. Fabbri. vsi s časom Minardija; 12. Zucconelli 6.37'05” z zaostankom 59”, Etapa štafet, ki se je odvijala na 13 km dolgi progi po dirkališču, se je začela kmalu popoldne. Pravzaprav to m bila etapa štafet v pravem smislu besede, temveč tekmovanje kolesarjev, razdeljenih v skupine po 15. Skupine so bile določene na osnovi splošne klasifike tako, da je bil od vsake ekipe vzet po en kolesar počensi od zadnjih mest v klasifikaciji. V poslednjo, sedmo skupino, so prišli tako najboljši kolesarji, kar so pokazali tudi doseženi rezui‘ati. Medtem ko so prve skupine vozile zelo počasi, se je povprečna hitrost zadnjih treh skupin znatno izboljšala, najvišja pa je bila dosežena v šesti skupini, v katero so bili vključeni' Magni, Dotto, Giudici, Astrua, Maule, Minardi, Nolten, Negro, Bahamontes. Buratti, Couvreur, De Santi. Graf. Coletto in Bartolozzi. Najboljši čas v tej skupini in tudi v splošni klasifikaciji te svojevrstne etape, je dosegel Holandec Nolten, za njim pa Španec Bahamontes. Zelo dobro sta vozila tudi Astrua, ki se je povzpel na drugo mesto v splošni klasifikaciji «Gira» ter Maule. Jutri cb 11. uri bo start za 6. etapo, Rimini-Pescara, dol- NOGOMET Birmingham-Zagreb 1:0 ZAGREB, 23. -r Reprezentanca Birmingham^ je včeraj v tekmi za pokal velesejmskih mest v Zagrebu zmagala najtesneje nad izbrano enajstori-co Zagreba 1:0 (1:0). Domače moštvo se je resno lotilo dela šele po odmoru vendar so bili vsi njegovi napori za izenačenje — piedvsem po zaslugi reprezentančnega vratarja Mer-ricka — zaman. MONTEVIDEO, 23.*— Nogometni klub Penaral je odpovedal svojo turnejo v Sovjetsko zvezo, na katero bi se moral odpraviti prihodnji mesec. Sovjetski nogometrv voditelji namreč riso sprejeli finančnih pogojev Penarola, pot katerih bi morali gostom plačati 10.000 dolarjev za vsako srečanje ter jim povrniti stroške za pot in stanovanje. go 245 km. Vrstni red na cilju etape štafet Je bil naslednji: 1. Nolten (Hol.) v času 20’55” s povprečno hitrostjo 37,290 km na uro, 2. Bahamontes (Sp.) 20’57”, 3. Dotto (Fr.) 21’03”, 4. Bartolozzi 21'12", 5. Maule 21T2”, 6. Astrua 21’14”, 7. Buratti 21’22”, 8. Coletto Agosti-no 21'26”, 9. Couvreur 21’26’', 10. Magni 2r26”, 11 21 ’26”, 12. De Santi 21’31”, 13. Negro 21’43”, 14. Defilippis 21’43”, 15. Chiarlone 21’46”, 16. Boni, 17. Sorgeloos, 18. Monti, 19. Ernzer, vsi s časom Chiar-loneja, 20. Rossello 21’54”, 21. Fallarini 21’58”, 22. Ranucci 21’59”, 23. Wagtmans 22’01”, 24. Moser isti ča». Izključitve, globe... MILANO, 23. — Svet nogometne zveze je med drugimi disciplinskimi ukrepi sprejel tudi naslednje: Prepoved igranja za eno nedeljo na igrišču Legnana zaradi incidentov na tekmi med Legnanom in Medeno. Tekma Legnano-Caglia-ri bo zaradi tega na nevtralnem igrišču v Paviji; izključitev Stucchija (Roma) za dve nedelji; kaznovani klubi: 100 tisoč lir Udinese, 50.000 iir A-talanta, Cagliari; globe zaradi protestov proti sodniku: Chiap-pella (Fiorentina) 6000 lir, A-zimonti (Udinese) 4000 lir; ko-Graf: lektivna globa igralcem Samp-dorie in Fiorentine 30.000 lir. TENIS PARIZ, 23. — Italijanska dvojica -Pietrarj(geli - Sirola ie v četrtfinalu turnirja v Parizu ižgubila proti avstralski dvojici Candy-Perry z rezultatom 6:3-, 5:J, 6:4, 6:4, Preteklo nedeljo se je vršilo po svojem obsegu sicer skromno športno srečanje, ki pa po svojem pomenu nad-kriljuje športne rezultate. Na povabilo mladine, ki se zbira v frančiškanskem oratoriju v VI. Rossetti je bila v 'nedeljo dopoldne lahkoatletska tekma med športniki mladinske organizacije «Sezione Aspiranti S. Giorgios in gojenci Dijaškega doma. Vsekakor moramo z zadovoljstvom pozdraviti športne stike med italijansko in slovensko mladino, kajti tudi ti stiki utegnejo i veliki meri doprinesti k med sebojnemu spoznavanju, razumevanju in zbližanju. Pobu. do, ki so jo tokrat dali italijanski mladinci, je treba sprejeti in v bodoče te stike poglobiti. Gotovo je prva v to poklicana dijaška mladina. Druga pomembnost nedeljskega tekmovanja je dejstvo da je to prvo lahkoatletsko tekmovanje naše dijaške mladine. Med slovensko mladino namreč nima lahka atletika, četudi je med naj plemenitejšimi športi, pravih pristašev. Vendar je bil v nedeljo led prebit in upanje je, da se bodo v novem šolskem letu naši mladinci oprijeli lahke a-tletike, že zato, da se uveljavijo v revanžni tekmi in se oddolžijo za svoj sedanji poraz. Ta je bil tokrat neizogiben, saj je bilo moštvo izbrano šele ob prejemu vabila in je imelo zelo malo časa za trening. Tekmovali so le mladinci od 14. do 16. leta. Tekmovanje )e pričelo z medsebojnim pozdravom pri katerem so italijanski mladinci izročili slovenskim šopek cvetja, ti pa so izročili svojim gostiteljem album z reprodukcijami slik tržaških slovenskih slikarjev. Tekmovali so v teku na 40 in 400 m, v teku z zaprekami, v štafeti. 4 x 100, v skoku v viši-not in daljino ter v metu krogle. V teku na 40 m so gojenci Dijaškega doma• zased■ li 2. in 3 mesto; slabši pa so bili v teku na 400 m, kjer sta ostala zastopnika DD na 3. in 4. mestu daleč za svojima nasprotnikoma. V štafeti 4 x 10n m so sicer odnesli zmago mladinci «S. Giorgias, a štafeta DD je bila tesno za svojimi nasprotniki. Ta rezultat, kakor tudi tek čez zapre ke, kjer so gojenci D. D. dosegli 1. in 3. mesto in s tem zmagali v tej disciplini kažeta, da bi sistematičen in vztrajen trening usposobil naše mladince za resne tek mece v lahki atletiki. Poraz v metu krogle (5 kg), kjer so gojenci DD zasedli le 3- in 4. mesto je gotovo posledici nezadostne vežbe. V skoku v višino je dosegel 1. mesto* mladinec S. G., medtem ko si 2. in 3. mesto delita zastopnika obeh skupin; v skjk.u v daljino pa so sicer s tesnimi rezultati zasedi• prvi dve mesti gostitelji. Kljub porazu pa kličemo našim mladincem.- Le krepko naprej v plemenitem tekmovanju! zvečer boril v Madison Gar-denu v New Yorku z Ameri- kancem Gene Fullmerjem Ce zmaga, se bo Francoz srečal s svetovnim prvakom kategorije Robinsonom. Nogometni turnir za «Pokal dr. Goroja» Tekmovanje nogometnih reprezentanc za »Pokal dr. Josepha Goeroeja« postaja vse bolj zanimivo. K temu je zla- sti pripomogel nedeljski p°raz Madžarske proti CSR v Bu- dimpešti. To je prvi poraz Ma- J * * * r - J džarov po skoraj 14 letih, ziao-njikrat sc izgubili na svojent igrišču leta 1942 proti Švedski 2:7. Na lestvici vodijo še vedno Madžari z 10 točkami, odigra i pa so tudi največ tekem: sc* dem. Cehi imajo doslej nal' manj izgubljenih točk — dve’ in so se prerinili na drugo mesto. Jugoslovanska repre zentanca je na četrtem mestu, ■s točko manj od Avstrije, Pa tudi z eno manj odigrano te mo. Največ točk je izgubi3 doslej Švica — sedem, osvojila pa 1 točko (lani v Beogra du z Jugoslavijo.) LESTVICA 7 4 2 1 22:14 1“ 4 3 0 1 14:8 3 5 2 12 10:14 o 4 12 1 2:4 ’ 4 0 13 7:14 2 0 0 2 O:6 Madžarska CSR Avstrija Jugoslavija Švica Italija Italija-Jugoslavija maja 1957 v Beogradu BEOGRAD, 23. — Jugos10' vanska nogometna zveza je lZ delala program srečanj n°^°v metne reprezentance FLRJ 1. 1957. V njem je predviden^ tudi povratno srečanje 016 Italijo in Jugoslavijo in sic za 12. maj v Beogradu. Tekm bo veljala za «Pokal dr. Goe^ roeja«. Kot znano je v Pr tekmi Jugoslavija premag3 Italijo s 4:0. MILAN. 23. — Prijateljsk3 tekma med Milanom in Par- tizanom, ki bi morala biti junija t. 1. v Milanu, bo ve jetno preložena na konec a gusta. MILAN 23. — Takoj P® zaključenem državnem PrV _ stvu bo moštvo Internazi00^ le odpotovalo v Zagreb, *Je bo 6. junija v okviru tekn'T vanja reprezentanc veleseje skih mest igral kot reprere^ tanca Milana proti repreze tanci Zagreba. Oatovornl urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT • TU* BOKS NEW VORK, 23. — Evropski prvak srednje kategorije Francoz Humez se bo v petek KIM0 SHEDElj predvaja danes 24. t. o1; ob 18. uri RANK f>lm' Moja ljubezen bo živela lam na Cjičijiah predvaja danes 24. t. m. z začetkom ob 18. url Inalta barvni film: Jlegouo ueiičansluo le reklo oe“ Igrajo: JACQUES GRAY in PAUL CAMPBEL Operetna glasbena fantazija OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO.DOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO0 Vladimir Bartoli MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) Romantika in platonika sredi vojne m 82. = Četrto poglavje t Alamut; privid, spočetje, rojstvo in usoda Zmaja Njegova korespondenca učinkuje živo, kakor bi bila napisana včeraj. V njej čutiš še danes sleherni filozofov utrip — resnobo misleca, živahnost polemika, skromnost modrijana, hudomušnost obzirnega ironika, svetniško potrpežljivost in prostodušnost otroka. Prav zaradi te prostodušnosti ume občevati s slehernim dopisnikom, ki se obrača nanj z vprašanji, tolmači mu najvišja svoja spoznanja z najbolj preprostimi primerami, a če kdo z nerazumevanjem sili v pretanke globine, ga tudi prestraši in porazi z grozovito primero, s katero mu skuša odpreti oči o veličastnih in grozotnih resnicah svoje filozofije o vesoljnem redu in sestavu. Prav ena teh zaprepaščujočih primer mi je prišla takrat v Kamniku ponovno pred oči in v zvezi z vsem, kar sem bil zadnja leta doživel in posebej še ob atentatu v Marseillu, se mi je naenkrat posvetil njen pravi pomen. Niti knjige niti svojih zapiskov nimam pri roki. Primera ima ta smisel: v sklopu vesoljnega reda je sleherno popolno dejanje enakovredno in v tem smislu moremo smatrati celo Neronov umor lastne matere za popolno dejanje. Predstavljal sem si prostodušnega in nesrečnega dopisovalca, ko je prebral ta izrek! Gotovo je pripisal svetniškemu filozofu vse mogoče in nemogoče kremplje in rogove in nemara iz takih zastrašujočih primer in resnic je zrastla sodba o Spinozi, ki se je zgostila v nekem pamfletu o njem: da namreč nosi njegov obraz na sebi znamenje zavrzenosti. Toda če strahovito primero preneseš na neko drugo, na estetsko področje, bosta njen smisel in njena resnica razumljiva slehernemu pravemu umetniku. Kajti temu so Lao-ksonova smrt, umor Gracchov, berač v capah in prelat v ornatu, konj, kmet pri delu, pokol nedolžnih otročičev, Mati z detetom, kurtizana in svetnica enakovredni umetniški objekti. Ta veliki filozofsko estetski aspekt ni nikjer lepše in popolneje realiziran kot v Shakespearovih tragedijah. Takrat, ko sem se v Kamniku na začetku tako obupno boril s Snovjo, sem vedel, da če hočem prikazati vso resnico o nekem strašnem zgodovinskem dogajanju, ne morem in ne smem narediti tega v drugačnem smislu, razen s stališča Spinozovega pogleda na vesoljni red stvari. Kajti kakor sije sonce enakomerno na leva in antilopo, na škorpijona in metulja, na kralja in berača, na krivičnega in pravičnega, tako tudi pisatelj ne more vsiliti stvarem drugega stališča, kakor tistega, ki ga imajo stvari same po sebi in v sebi. S strahom in trepetom sem se spraševal: ali boš imel to moc? Ali bos vzdržal do konca? Ali boš sprejel nase nerazumevanje in nasmeh. In danes se mi hoče dozdevati, da če bi ne bilo v meni poleg drugih lastnosti in slabosti še nekaj mojega za p ij telje že prislovičnega optimizma in nekaj pristne »primorske naivnosti«, bi bil nad nalogo in z njo zvezanimi težavami in strahotami obupal. Ko sem torej pri onem konceptu, kjer sem ustavil svo- - jega orientalskega despota, prvič začutil, da sem zadel ob trdo, torej ob živo telo, ko sem prvič začutil, da je bil vzpostavljen kontakt z nečim bivajočim, in sem začel hilro pisati pod hudim pritiskom na možgane, se mi je naenkrat iz podobe orientalskega despota, ki se je v krčih izsipala' iz moje notranjosti, zarežal nasproti — Mussolinijev obraz. Za preizkus pristnosti, ali sem ujel pravega krapa, sem imel na razpolago, več preizkusnih kamnov in opornih točk: del Hasanove avtobiografije, strašni vzklik ob vezirjevem umoru, več šaljivih in ironičnih Hasanovih pripovedi in pripomb in kortčno kot najtrši preizkusni diamant — vrhovni izrek Izmailcev »nic ni resnično, vse je dovoljeno«. Ce bi karakter, ki je zaživel v meni, brez najmanjše sile in prisiljenosti in po lastni notranji logiki mogel harmonično sprejeti vase vse te avtentične stavke in vzklike že 800 let mrtvega voditelja Izmailcev, potem bi smel upati, da sem vprašanje uspešno rčšil. ’ Bral sem bil pogovore Emila Ludwiga z Mussolinijem že pred leti. Poznal sem tudi marsikaj drugega iz njegove biografije, saj Mussoliniju ni manjkalo zgovornosti, kadar je šlo za njegovo lastno osebo. Iz vsega, kar sem biografskega o njem poznal, je sevala prav tako velika osebna nečimrnost kakor nezaslišana zaverovanost vase. Bil je ves, kar ga je bilo, prikrojen na narod, kateremu Je vladal. Niti misliti ni bilo, da bi bila mogla na primer Hitler ali Stalin pripovedovati preko kakega Emila Ludwiga svetovni javnosti, da zaničujeta tiste množice, ki jima slepo sledijo. Mussolini je to mirno storil, lesketajoč se v lastnem nečimrnem ogledovanju, in komaj si morem misliti, da je zaradi tega izgubil kaj prida svojih pristašev. Nasprotno! Ta očitna brezsramnost ni impo-nirala samo njegovim privržencem, marveč premnogim ljudem na Zapadu, saj je našel za fašističnega diktatorja celo tak ironik, kakršen je Bernard Shaw, ki se je štel povrh tega še med socialiste, pohvalno besedo in je pri vsakoletni ameriški nagradi za najbolj mikavnega in za najbolj popularnega moža dobil nekoč Mussolini celo — prvo nagrado! Kdor ni vledal Mussolinija zgolj politično, marveč je s tipalkami «čutil» vpliv njegove osebnosti na del javnega mnenja premnogih dežel in to vsrkal vase, ni mogel mimo zaznavanja neke svojevrstne, na pol grozljive, na pol zabavne pri- ^ vlacnosti, ki je presevala skozi njegovo osebnost. V nC*^te' svojem eseju sem omenil svoj razgovor s švicarskim PlS v\ ljem Johnom Knittlom (»Via Mala«, «Tereza Etienne«, Hakim«) pred abesinsko vojno in po njej. Prvič je deja1- je sodi (z Angleži) o Mussoliniju in njegovem režimu, opereta, in drugič, da je še zmerom štirideset odstot operete. ... kakorU ie° hiV' ’ kakršen * bil- & bi‘ možen samo v Itjgj/. iabl1 Hit er možen samo v Nemčiji in Stalin v f mJkiav r f1 Je lahk0 dovolil. d» razglasi vsemu svetu da m-i,:„„'T. :* ,•>“ •«*«“' U«YU»1, ua razglasi vsemu sveiu. - fd makiavelist, m da mu je velik del zapadne javnosti Pri,Ua’ je bil blefčr, ki je svoje blefiranje raZg njs P***! Mussohm je uh Dieier, ki je svoje blefiranje aniLv? “ s Pri. mnogih namesto zgr** iP „ . -— j- o vem pn mnoein namesto .. „ m ■ P avz- J« šarlatan, ki je najprej pokazal svoje ti'lk)£)Ce jub temu z njimi potegnil svoje aplavdirai r Za nos' Bil je brez temeljne izobrazbe, v®,un »Doslej sem zaupal svoji državniški veščini. A zdaJ preizkusil, kaj premore vera.» , 'r Tu je gotovo neka sorodnost med obema karakterje0 K0 pojmovanju o uporabnosti vere. Toda Mussolini je je videl, da mu drugi verujejo, v svoji zanešenosti tudi $eiii mu sebi verjel celo tisto, kar je prvotno serviral Prls kot blef. 0 j INadalfevanja $Le