Gospodarslvo. Dmhu podpora obiskoralefm petdnevnega »enega »**¦!» di srednji Tinarski in sadjarski šoli v Mariboru, ki aadne, kakor smo že poročali, y torek (4. maja), ob 8. in konea r soboto (8. maja), se izplača kmetskim vinarjem in mjih odraslim sinovom, ki prineso s seboj uradno potrdilo svoje občine o siromaštvu in da imajo doma sYoje kletarstvo. Obiskovalci drugih, tudi že razglašenih, enodnevnih nčnih tečajeY ne morejo dobiti nikake podpore. Samo podpcrre resnično potrebni se naj javijo zanje ob začetku tečaja 2 lavedenim uradnim dokazilom, ker so sredstva za to, ki jih je dovolilo ministrstvo za kmetijstvo, omejena. Direktor Andrej ŽmaYC. Kmetijska podrnžniea ea Maribor in okoliš naartanja avojim -udom, da že lahko pridejo po svojčas naročeno galico. Dobivala se bo letos v skladišcu Kmetijske družbe: Meljska cesta 12, na dvorišču, in •tane 1 kg 7.80 din. — Načernik. Cen« konjem znatno poskočile. Konjske cene uravnava|o za celo S1oy. Stajersko, znameniti sejmi y Čakovcu. Na zadnjent konjskem sejmu y Cakovcu y petek, ki je bil zelo dobro obiskan, so se dvignile cene 1000—1500 D pri enem komada. Vzrok temu znatnemu dvigu tiči y tem, ker je konjski kontingent za domačo uporabo popolnoma izčrpan. Iz Slovenske Stajerske ne izTOzimo y inozemstvo že več let niti encga konjskega repa, ampak se uporabijo živali doma. Konjske cene so bile v zadnjem času na Slovenskem Štajerskem tako nizke, da niso hoteli konjerejci in kmetje pripuščati kobil, ker so bila žrebeta preveč poceni. Kmetu se je nepripuščena kobila bolj izplačala pri delu nego odreja žrebeta, ko je treba kobilo čuvati pred težkim in preveč napornim delom. Radi prenizkih konjskih cen se je tudi razmnožitev konj na Slov. Štajerskem zadnje dve leti močno skrčila in postala letos na pomlad tako občutna, da ne krijemo več niti domače potrebe. Radi pomanjkanja konj so se konjske cene tako mogočno dvignile. Ravno zadnji narastek konjskih cen v Cakovcu bo dal našim kmetom in konjerejcem spodbudo, da bodo kobile zopet pripuščali in da se bomo y par letih dokopali glede konjereje vsaj do one višine. da bomo zopet krili domačo potrebo. Čebelarako društvo za Slovenijo priredi y nedeljo, dne 2. maja, ob 10. uri y III. deški šoli na Ruški cesti, Maribor, tečaj o kužnih boleznih za vse podružnice mariborske oblasti. Ta tečaj je izredne važnosti za vse čebelarje brez izjeme,, ker nam preti vsled čebelne gnilobe in kuge največja nevarnost za obstoj čebelarstva sploh, ako ne napnemo v zadnjem trenutku vseh sil proti usodepolnemu razširjanju teb kužnih bolezni. Seznanili se bomo o vzrokih, poteku in posledicah, o zabranjevanju in pobijanju najhujšega sovražnika čebel, pa tudi o pravilnem razkuževanju panjev in drugih potrebščin. Zato se naj udeležijo tečaja Ysi čebelarji, ki jih ne ovira njih služba. •Cebelarski shodi t mariborski oblasti: 1. Sv. J a n ž na Dravskem polju dne 2. maja ob 8. uri dopoldne v šoli. — 2. MalaNedelja dne 9. maja ob 8. uri dopoldne v šoli. — 3. Sv. Benediktv Slov. gor. dne 13. maja ob 3. uri popoldne v šoli. — 4. Podružnica Kapela-Radenci dne 16. maja ob 2. uri popoldne. — 5. S v. U r b a n pri Ptuju dne 24. maja ob 3. uri popoldne pri čebelnjaku g. Potrča. — 6. S1 o v e n ij g r a d e c dne 30. maja; čas in kraj se še posebej objavi. Čebelarski celodnevni tečaj za ptujsko okolico se vrši dne 9. maja t. 1. Predaval bo g. potovalni učitelj Okorn iz Ljubljane. Začetek ob 9. uri dopoldne pri čebelnjaku g. Kanclerja na Spodnji Hajdini. Vabljeni so tudi nečlani čebelarskega društva. Iz laškega okraja. Najboljši vir dohodkov kmetom našega okraja je živinoreja, v zadnjih desetletjih pa tudi les. Zadnji čas so cene živini, kakor tudi lesu prav občutno padle. Prigodi se tudi, da razni trgovci kmeta ogoljufajo pri merjemju lesa. Pred nekaj tedni je kupil neki trgovec iz Laskega brestov les od kmeta v Rimskih toplicah. Kupil je kubični meter po 375 dinarjev. Pri prevzemu lesa na dovlačilnici na Gračnici je dotični trgovec les zmeril. Kmetu-prodajalcu se je zdelo, da les premalo meri, in je dal les vnovič zmeriti po strokovnjalku. Razlika je znašala 3 kub, m in 64 kub. cm, in pri skupni množiiui lesa, katerega je bilo, okrog 14 kub. m. Kmet bi bil, ako bi bilo pri prvem ostalo, oškodovan za okroglo 5000 kron. Iz tega se vidi, da bo treba pri haših društvih vpeljati tečaje o kubični meri, ker v časih, ko pravijo, da je vera privatna zadeva, mora biti človek vedno oprezen, da ga ne oskubijo do kosti. Sejmi od 1. do 10. maja so: 1. maja na Ljubnem in pri Sy. Filipu y Veračah; sy. Filipa dan na Hajdini, pri Sy. Barbari y Halozah, na Muti, y Velenju; o Križevem v Podsredi, pri Sv. Roku (pri Ptuju) y Sevnici in Jarenini. 2. maja y Peklu pri Poljčanah. 3. maja v Loki; križev pondeljek y Rogatcu in Velenju, na križevo sredo v Konjicah; sy. Florjana dan v S1oy. Bistrici, St. Jur ob južni železnici, Sy. Lovrenc, y Svečini, Gornjem Gradu, pri Sv Trojici y Slov. goricah; pondeljek po sy. Florjanu v Brežicah; drugi dan po sy. Florjanu pri Sv. Barbari, drugi pondeljek y mesecu y Ptuju (za živino). 5. maja y Trbovljah (za živino in blago). 7. maja y Spodnji Kostrivnici. 8. maja na Polju; sy. Pankracija dan y Lembergu, na Planini, y Slovenjgradcu in Teharjih. Mariborski tržni dan dne 24. aprila 1925. Na tem trgu je bilo videti, da so slaninarji pojenjali, bilo jih je namreč samo 26 z 68 zaklanimi svinjami, ki so prodajali meso po 12.50 do 27 D na drobno in po 15 do 17 D y celih komadih, slanino pa po 20 do 25 D kg. Domači mesarji so ostali pri svojih dosedanjih cenah, le kra^je in ovčje meso je bilo cenejše, namreč 10 do 12 D kg. — P e r u t n i n e je bilo okoli 200 komadov. Cene so bile piščancem 50 do 60 D par, kokošem 35 do 75, racam, gosem in puranom pa 80 do 150 D komad. Jagnjet je bilo 10, cena jim je bila 80 do 150 D komad, domačim zajcem 7.50 do 40 D komad. Kozlieev je bilo 30. Cena jim je bila 50 do 100 D komad. — K r o m p i r, zelenjave, druga živila, sadje cvetlice, sadike. Krompirja in čebule je bilo 11 vozov, krompirju je bila cena 5 do 5.50 I) mernik ali 0.75 do 1 D kg. Cebula se je prodajala po 1.50 do 7, česen pa po 4 do 10 D venec; solata, ki je je bilo v veliki obilici, se je prodajala po 3 do 10 D kg, ohrovt in karfijol 10 D kg, kislo zelje 2.50 do 3, kisla repa 2 D kg, grah v stročju 10 D kg. Sadja je bilo 5 vozov, prodajala so se jabolka po 5 do 12, suhe čcšplje 10 do 12 D kg; mleko 2.50 do 3, smetana 12 do 16, oljčno nlje 30 do 40, bučno oljc 22 do 26 D liter, maslo 40, čajno 50 do 70, kuhano 46 do 48 I) kg, jajca so se poccnile 0.75 do 1.25 D komad, med 86 do 100 D kg, fižol 1,50 do 2.50 D liter, sirček 1 do 8 D hlcbček. --Cvetlice:ldoGDz lonci vred pa 15 do 50 D komad. —¦ Sadike: 12 do 20 D komad (jablani in hruške). — Lončena in lesena roba se je prodajala po 1 do 100 D komad, brezove metle 2.25 do 5 D komad. Ker se bliža košnja, se prinaša na vsak tržni dan izredno mnogo lesenih vil in grabelj. Cene so bile vilam 10 do 15, grabljam pa 8 do 12 D komad. — Senoinslamana mariborskcm tr^u. V sredo, 21. aprila so kmctje pripeljali 6 vozov sena in 4 voze slame; v soboto, 24. aprila pn 11 vozov sena, 4 voze otave in 18 vozov slame na trg. Cena je bila senu 65 do 75, ol;ivi 75 do 85, slami pa 40 do 55 D za 100 kg; slama se je tudi prodnjala po 2 do 2.25 D za škop. Mariborsko scjmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 2P>. aprila 1026 se je pripeljalo 208 svinj, 3 ovce, 1 koza; cenc so bile slcdeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 75 do 100 D, 7—9 tednov 125 do 150 D, 3-4 mesecc stari 350 do 360 D, r> 7 mescev stari 400 do 425 D, 8—10 mescev slari 550 de 560 D, 1 leto stari 1500 do 1600 1), 1 kg žiie teže 10.50 do 12.50, 1 kg mrtve teže 15 do 17 D. Prodalo se je 162 komadoY. Hmeljarji, pozor! Znano je vseun hmeljarjem, da se je 1. 1924 in 1925 pojavila na poznjem hmelju nova bolezen, peronospora, ki ne okužuje in uničuje le liste in poganjke, nego tudi kobule. L. 1924 smo bolezen opazovali šele takrat, ko je rastlina že tvorila kobule, lani pa veliko poprej, in letos se pa pojavlja, ko so poganjki komaj prirastli iz zemlje, in to daje pomisliti. Potemtakem lahko sklepamo, da bo učinek bolezni v tekočem letu še veliko občutnejši, negominula leta in še posebno, če bode vreme bolj mokrotno. G. vseučiliščni profesor dr. Škoric iz Zagreba, ki je letos konstatiral peronosporo na hmelju, priporoča v njeno obrambo vsem hfheljarjem takajšnjo škropljenje nasadov s tekočino, v kateri so se na 100 litrih vode raztopile ^ kg bakrene galice in l^ kg ugašenega apna. Hmeljarji! Upoštevajte torej ta nasvet in poročajte o učinkovanju tega obrarobnega dela — Hmeljarskemu društvu v Žalcu. I. poročilo Hmeljarskega društva o stanju hmeljskih nasadov v Sloveniji. Žalec v Savinjski dolini, dne 24. aprila 1926. Pomladanska dela v tukajšnjih hmeljskih nasadih se izvršujejo gladko. Minuli teden je to delo deževno vreme nekoliko zadrževalo. Danes je bilo lepo vreme. Prihodnji teden se bodo hmeljski nasadi očiščevali plevela in trte se bodo tuintam tudi že privezovale. Srednje rani bmelj kaže bujno in zdravo rast. Žalibog so se na nekaterih poganjkih poznega hmelja pojavdli znaki bolezni iz 1. 1924 in 1. 1925 (peronospora). Od skupne, s hmeljem zasajene ploskve zavzame pozni hmelj le 5%. — Hmeljska kupčija je nekoliko oživela, vendar prodajalci zadržujejo blago in upajo na izboljšanje cene. — Društveno vodtsvo. Vinogradniki! Gospod Franjo Gnilšek, trgovec z vinom v Mariboru, Razlagova ulica 25 ima velikansko ealogo vsakovrstnega kolja, ki ga prodaja kakor nam je enano^ po najnižjih cenah. Gospoda Gnilšeka naš list Ysera rinogradnikom najtopleje priporoča.