I Najveiji ▼ Združenih državah Velja za m leto - - - $6.00 Z* pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: C0RTLANDT 2876 NO. 5. — ŠTEV. 5. n i >u S 10 I J NARODA r list slovenskih delavcev v Ameriki« Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., und er the Act of Congress of March 3, 1879. I- The largest Slovenian Daily in the United States. b Issued every day except Sundays I and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876. NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 6, 1923. — SOBOTA, 6. JANUAtfJA, 1923. PREDSEDNIK HAB01NC NAJ POSREDUJE V BROOKLYN!) IŠČEJO Konferenca naj bi se vršila prihodnji teden v Washing- 1 CARSKE DRAGOCENOSTI tonu. — Belgija podpira Poincareja. — Francoske vo PLEMENSKI BOJI V ROSEWOOD, FLA. jaške oblasti v Mainsu so pripravljene na vse eventu- Odpreti hočejo grob ker1 Domneva se, da je bilo dose-alnosti. — Francija je sedaj neodvisna in lahko dela domnevajo, da se nahajajo . januarja. ArneriSka vlada je danes vpričo izjalovljenja konference zavezniških ininistr. predsednikom v l*arizit spajala vsa svoja upanji glede uravnave reparacijske krie / možnostjo, da bi zavezniške vlade sprejele načrt, katere*, •ra je priporočil ameriški držav-i.i tajnik Hughes v svojem govern. katerega je imel preti kratkim v New Haven. Kot alternativa pnoti jx>skuše-ntnm prisilnemu kolektiranju v Nemčiji v slučaju, da bi kriza dosegla stadij, kateremu se sedaj očividno bliža, bi se tikal predlog tajnika Hughesa reparacijskih vprašanj. predloženih v priporočilo. Ti predlogi se tičejo metode plačevanja in mednarodne ko-misije finančnih izvedencev, a — brez vsak* politične obligacije. Nobene besede ni bilo čuti danes torek in ki se bo pečala z dobavo premoga ter prošnjo Nemčije za moratorij. Ta sklep smatrajo v francoskih krogih za znak. da se Anglija ne bo vdeležila nadaljnih sej komisije in da bo zastopana le po opazovalcu. Sedanja odsotnost angleškega člana nirna nobene večje pomembnost i. DIŠAVE dE VEDNO MOČNE PO 3300 LETIH. Luksor, Egipt, 5. januarja. — Včeraj so pokazali obiskovalcem v grobišču pet vaz iz alabastra. Vroč dan je bil v dolini kraljev danes zjutraj, a vročina ni zadrževala številnih turistov, večinoma žensk, ki so stale potrpežljivo pri uhodu v grobišče faraona Tutankhamen. Howard Carter je rekel, da vsebujejo te vaze sveta olja. katera se je oeividno vsaki Rosewood, Fla.. 5. januarja. — j N*a stotine državljanov se je danes zjutraj pripravilo na obnov-vrednosti štirih miljonov dolar | naporov, Tla uničijo hari- jev na nekem brooklvnskem po-j ktMl°- 23 katero se skriva v maJi kopališču. Rekel je. da se peča v f kfH'i Petindvajset ali še več težko zadevo ruskih kronskih juvelov oborožereih črncev. I)va bela sta in da bo moral v ta namen naj bila že nbita« tr'je ranjeni, in brž odpreti neki grob. Glede na j domneva se. da je padlo nekako daljnih podrobnosti ni hotel ta dvajset črncev v boju. ki sc je SpecijaJni agent ničesar izjavit: završil v pretekli noči. ter tudi ne dati izraza svoj en rt I>ose pomožnih šerifov in dr-mnenju jrled«* povesti. ki je izšla i Pavijanov, broječe na tisoče, so v Chicago Daily News in v ka | Pri,V,t* vrHi danes zjutraj v vas. teri se je glasilo, da bodo zvezni {Avtomobil za avtomobilom, vsi tajni agenti praskali grob ame- s težko oboroženimi Ijud- riškega mornarja J unes Jonesa mi- dospel in nekateri so pri-na Narodnem pokopališču v1 šli iz razdalje petinsedemdesetih Brooklvnu, da tem notom ugoto-1 milJ- CVI° no« vzdržali mešča-ve resničnost poročila. da je bil ni> ki so obkolili kočo, močan o- PROTIVERSKO DIVJANJE RUSKIH KOMUNISTOV del ruskega kronskega zaklada leta 1920 vtihotapi jen v Združene države v krsti Jonesa. UradniKi pokopališča, ki se nahaja na Cypress Hills, priznavajo, da so pred kratkim vladne o-blasti poizvedovale glede nekega groba, vendar pa niso hoteli izjaviti, če se tiče to poizvedovanje da kako nadaljno iueijativo ob tedanjem času. Pari z, Francija, 5. januarja. — Odredbe, kot so običajne v časih kriz. so bile odrejene od (delani, fr-aneoskih vojaških oblasti v Mainzu, kakorhitro je prišla vest da se je izjalovila konferenca ministrskih predsednikov. Tako se glasi v poročilu i/ Mainza na li6t Journal. V poročilu se dostavlja, da je poslal glavni stan povelja na vse čete, naj ostanejo v vojašnicah, pripravljene za vse slučaje, in možje, ki se m ude na dopustu, so bili poklicani nazaj. Francija, ki je sedaj prosta, da postopa v zadevi reparacijskega vprašanja na svoj lastni način, se je danes lotila naloge, da prisili Nemčijo k plačanju. Francosko vlado podpira Belgija, manj gotova pa je pomoč Italije. Sir John Bradbury, angleški član komisije, se ne bo vdeležil seje, ki se bo vršila pri načelniku reparaeijrtke komisije nrihodnji lahko trdi, da je mornar, po ime-dan uoprabljalo. da so mašili telo ! nu JoneSf pokopan na tem p^ in da so sc tikala poiz-edovanja njegovega groba. gen j in večkrat so odgovarjali obleganei s salvami. Ko je napočilo jutro, so bili belci pripravljeni naskočiti kočo od vseh strani. Oblasti so sklenile izgnati črnce z dimom, če «e ne bodo preje uda-li. Zgodaj danes jutraj xu bilo mo> goče ugotoviti, koliko črncev je , , „ padlo, a koča je prevrtana od groba Jonesa. Z gotovostjo pa se krogel ^ do ^ iz ofieijelnih krogov, da namera-• kralja. Duh tega mazila je še ved- paliž5u • va vprizoriti washingtonska via- no močan, čeprav ne več tako sla- vedovanj dak kot je bil pred 3300 leti. Vaze samo predstavljajo dra-goconost. Visoke so več kot en eevHj in ročaji so umetniško iz- na pokopališču so ANGLEŠKO DELO JE POSVA RILO ISMIDA. Uradniki konštatirali nadalje, da nI bilo tekom za. januarja. Kip iz lesa, šest čevljev visuk. s >lamo v notranjusti. več kot čevelj dolgo brado, čepico na glavi" ter škornjt. Na ta način predstavljajo komunisti božanstvo m ta kip bodo zažgali Rusi kot del »vojih protiyerskih denmii>traeij na Kuski iJožič, dne t>. januarja. Sežiganje tega kipa bo le ena točka tozadevnih demonstracij. Nadaljna točka bo obstajala v cnodejanki, tmnelječi na brezmadežnem spočetju Krista in glavno ulogo bo igrala pri t»-ie f \ i-ea Marija. Komunisti ne prizanesejo nobeni veri in vršilo se 1».» sežiganje vseh mogočih sveteev in božanstev, od Klonfucija do Ado-nisa. To jc prvi poskus komunist« v, da vprizore proti-božiČne demonstracije in vsletl tega tudi ni o-paziti nobenega skupnega načrta. Vsak okraj in vsaka tvornica bo uveljavila svoj lastni načrt. V nekaterih slučajih bodo komunisti sami predstavljali božanstva, v drugih pa se bodo posluževali kipov in podob. Vojaška akademija v Krenil,',-; ima že veliko zbirko takih p-wb>!, in zmašil. ki so vsa montiran.i n:i kolesa. Po ulicah me^ta b . ! . vlekli te spake mladi možje, s -lindri na irlavi. pre lstav! : ■ či •--— kapitaliste. Vsi ti "bogovi" v raz- , ...... ... J Marion a. je izpovedal, da je ie ~ , eno avtomatično puško na trinožniku, večje ANGLEŠKI PRINC JE BAJE ZAROČEN Neki londonski list javlja, satirične verze. da se bo princ iz Walesa' • poročil z neko škotsko ple-menitašinjo. Proč s farji in rabiji! V glavnem pa bo to prn 50 centov Vpraiajte po lekarnah. Beveree Almanah u leto 1923 je natisnjen. Dobe se po vseh lekarnah zastonj, ali piiite nun. Peter Zgaga PARIŠKA KONFERENCA V Pai iz u jt» prišlo do razkola. Zgodilo se je. kar je vsak pameten rlovek pričakoval. Glavne uloge ni igralo vprašanje, koliko naj Nemeija pla<'*a. Slo jt v prvi vrsti za tem. <"o je Nemeija sploh voljna kaj plaeati, ali pa le is«"e izgovorov in izidov iz za-jrato. v katero jo je spravila versaillska mirovna pogodba. Francosko nazirauje je deloma pravilno, nemški državniki bi bili patentirani zločinci, če bi le en Iz Slovenije. Zagrebška tovarna papirja. Oudue vesfi prihajajo na dan o; rasmierah v zagrebški fovarni pa-j Vlom ▼ Studencih. V MarEboru in oSkolici se širijo pirja. Kaikor smo že poročali, so i vlomi kot gobe po dežju. V Stu-delavei v imenovani tovarni po-jdencih je vlomil neznani lopov v kradli veliko množino noveanic po 1 prodajalno konsumnega društva 25 f»ar, ka*er»' j.- tovarna prejela.; m .?ra oškodoval za 300,000 K. O-da jih uniči zaAdi neke tiskovne bilo blaga so našli zjutraj ob Dra-napaske. Ob priliki te preiskave pa ' vi. Storijoa še niso izsledili. Vlom, Da. človek je z vsem. prav z vsem zadovoljen. Samo z malim ne. * # * V Missouri živi narodni zastopnik Spencer, ki si je izmislil poseben način za izboljšanje seda-1 nje prohibtcijake mizerije _ . ^ , Možak predlaga, naj imenuje j predsednik Harding posebno ko- ^ misijo, obstoječo iz sedmih Ame- j rikaneev. Ta komisija naj bi po* j kušala vso mogočo pijačo in sproti odločevala, kaj smejo piti Ame-rikanei in česa ne. Vsak član te komisije naj bi imel ,na mesec $750.00. Za vzdrževanje tega urada naj bi bilo namenjenih stotisoč dolarjev. To je sicer pametna ideja, toda žal neizvedljiva. Prosilcev za ta odbor sedmorice bi bilo preveč. Vsak poedini suha«', bi bil voljan pokušati. Takim fjtidem ga pa sproti ne moreš nanesti, niti za poskušnjo ne. i— ifagoBimmu^ka Ustanovljena 1. 1898 XatnL 3fehnnta I Inkorponrana 1. 190 i I GLAVNI URAD v ELY, MJNN. Olavnl odborniki. RUDOLP PERDAN. MS E. IttUi St.. Cleveland. O podpredaodalk. LOUIS BALANT, Box 10S Pearl At«.. Lorals. O. Tajnik: . JOilPH P18HLER. By, Minn. t: GEO. L. BKOZ1CH. Ely, Vino. neizplačanih amrtnin: JOHN 1IOVKRN. 411 — lttfc Ave. Dulutb. Minn. Dr. JOB. T. O RAKEK. tU ■ Ohio Street. N. P»ttabur*h. P*. Nadzorni ANTON ZBA&NTK. Room SO« BakeweU Bid«., eor. Diamond and Grant Btreeta. Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. 18 Street. Chlcaco. DL FRANK SKRABEC. 483S Washington Street. Denver. Colo. Porotni odbor. ZiBONARD BLABODN7K, Bon 480, Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, Black Diamond. Wash. FRANK ZORICH. 8217 St. Clair Ave.. Cleveland. O. Zdruievatnl odbor. VALENTIN PIRC, 78« London Rd., N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC. 639 — 3rd Street. La Salle. 111. JOSIP. 8TERLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CELARC, 538 Market Strpat. Wauktgan, I1L JednoUno nradno alaeilo: "Gtaa Naroda'*. Vee atvarl tika Jote m uradnih ladev kakor tudi denarne pottljatve naj ee poftiljajo na gla.vne*a tajnika. Vse prltotbe na] se potllja na predsednika porotnega odbori. Protnje sa sprejem novih Članov In bolnllkn ■pieevala na] ee poftilja na vrhovnega sdravnlka. Jucoalovanaka Katoliška Jed nota se prlporofta vs«ni Jugoslovanom aa Obilen pristop. Kdor 'eli postati član te organizacije, naj se zglarl tajniku bližnjega, drufitva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druttev ae pa obrnite as gl. tajnika. Novo drultvo as lahko vatanmi s I Clanl sil članicami. Žive namreč po predplssu one- V Odi lil i j« mi dan' da bila to- j ki se je izvršil tu pred enim le-;-a dobrovoljčka-Slovenea. ki je vame ukradena svojedohno lmli«tom. fie tudi ni pojasnjen. f fxlgsovoril: — Jem /.«■ še. jem. Sa- , - ,. , ^ • , - • « ....... , večja. maKižiitia bankovcev po 20. ! mo pi'» se mi nikdar m- ustavi. cent vee plaeali, kot morajo plarati, oziroma kot.iih silijo i r- „. • „ „., , . . t , w . _ . . V' I '1*1 - I X' 1 1-1 ! dinarjev. Hiio jt» v tej zad<^ ar«'- Vlomilci so se vrasab. ! * * * l T, V Z i! i 't" f"rcJ- ^• ''•'l a ?-|I Vil"!» ki pri- p^jo i, Konrfja na ču.mi U„,> s., v v°Jna 111 pla«'Pvaiijc za reparacije sta uničila nem-| znali, da so pml dr« letoma pd«^*««,« ».i»vi v pi- ju s,.,v„„ ukradli za 15,0tM> Din banko vee v' Jugoslavia irredenta. >ko gospodarsko življenje. Nemški narod strahovito trpi. Xemc-iji so vsilili versaillsko mirovno pogodbo. Nemci so to pogtKlbo poilpisali, ker jim ni kazalo drugega ill ker so jim iz Bele hiše obljubljali, da ne bo vse tako hudo, kot pravijo in govore. Te obljube iz Bele hiše se pa seveda*niso izpolnile. Sov jet na vlada je smatrala sramotno brest-litovsko po-godbo za umazano cunjo papirja. Nemčija bi imela isto-tako moralno pravico strgati versaillsko pogodbo ter jo vre«'i takozvanim zmagovalcem pod noge. Škoda, da Ber-linčanom manjka te korajže. Toda kot že ref-eno, kljub temu ima Francija v gotovem ozirn prav la mislijo, da sc o i*est i , fta.rno gr. Jakila, lastnika tamkaj- Amorikanee vsak po 20 Din ter jih razpeeali. kar ^.jega premogakopa. Ker bi se tem up & takrat o«ttak> ne.»paže»o. Sumi, ime,e dTle izplačevati ■ * ■ [ »e pa, da je (bUo števjlo ukrade- ^]avske mezde. so vlomilci priča- ' nili bankovee\- mn«Mfo Weje. ^ Težka nesreča pri delu. tovf v njeno *taiH»vajije ter odne- V t™ko m«tno VMrlulšnieo nekoliko zlateniiw in drugih kra pripeljali zelezniSke^, strojevodjo"' «vari v vi^liKtst, 2-H.O hr. Marka foinandoiia, starega 24 l.J /i;mlM>u Ji icakovaji 4il»usk v svoji-m sta- 1 tHiVanja v ulici SS. Martiri st. 'JO. ^tanu.lwcpra na Op vin ah. vc-dja je prišel pri delu n:> kolo- Proti pijančevanjn. V No veni Saxlu se dodajajo že dalje easa izgredi, katere inseeni- kovali 'bogat plen. Pa so se zmotili. Vaši t niso nieesar. dvoru na ( ^pčniali me»l cxll»jja«'-n in -dobil težkf notranje poškodbe. Tako naprimer je pisal mojemu prijatelju iz domovine dra?i Poskusen samomor, rojak, naj mu preskrbi stotisoe Vkiiffne Sinka. 22 Iskrene pozdrave iz Črne gore P«^*- Ta denar je ,let st;jr ,.tailujor. v Trstu, je bil v ^ , . pošiljajo slovenski vojaki vsem I PriP"»vljen vrniti po šestih letih ^u l;re, slu.be. N'. kega rajo.pijan, ljudje, vsled ee^ar jer^(>jiui ^^^ ]n ^t^ > ^restm. vred se je opri. kot se mkol, v svo- _ tamkajtaija pobeija predlagala prai|^0 Jiuk. :t/ Min\e na Dolen j-' posojila: elektriko bo- jem življenju. Potem pa je sel k mestnemu občanskemu *vetu. da ^ Andrej'oman iz Škofje delali- i svoji P^iA&A, ki stanuje v uli- ae v um prej prepove /točenje alko- ke -m Horvat iz PtlJ ja Pa če bi delali same krone ali ci Trento. Z njo s«, je najpivo po- . bolnih pijae ookoju, i>o dol- stvo je ta predlog pozdravilo. bolezni, v starosti 7H let. Pokojnik je bil tudi v vojaški Anglija pa tega nikakor lie sme dopustiti. ;v NenuMjo potrebuje km odjemalko svojih %produktov. | carin&i uradnik Božo Vinko-j Ona ne more dopustiti, da bi njena zaveznu-a zadušila vi,'., priideljen carinskemu uradu;- j daljno mmlrost, nemško republiko ]U*i Živem telesu. Ill lie more dopustiti v Sv. Ani pri Sušaku. se je. peljal ie «ače4a «iriti v Mariboru. Da; * da bi postala Francija na ta način v gospodarskem in po-! z avtomobilom do Cemika.. V bli- se P^reCi kaka epidemija, je; lit i«* nem oziru ena največjih evropskih sil. i kraja je Vinko-; mestlia zd^tvena oblast naroei- Bonar ljaw d i Združenim In do tega bo prišlo sedaj. Xjo stane ta obisk 1ta -sta hrla aretirana na parniku •*Pilsna** .Josip Kurlanie, .star lx lei. in Bo/o Vukosie, star 22 let. kt-r sta vo/Jla brezplačno na tem pamiku. Zaprli ju. Vrnimo se k prvotnemu pomenu. V strahu pred Nemčijo in se v večjem strahu pred gostilne, krčme iti p, Rusijo bo Fiancija prenehala pošiljati papirnate note v y tem zaprti. Berlin, ampak bo poslala vojaštvo v Ruhr okraj. j Samomor carinskega uradnika. enajstimi pasti!jami sublimata. V * ' opa;=aiem vrtanju sr> ga prepeljali Prijatelj prosilcu ne bo odgOr ( v mMllo .l>o4nišn.ieo. voril. Jaz bi mu. In še dva dolar- ja lii zraven priložil, da bi se lah-suknji vedno zavedeii narodnjak.) ko odpeljal na ljubljanski Studenec ter v njeni črpal svojo Skrlatica nn- Tudi Združene države so namreč precej navezane na evropski trg. Vseh svojih industrijalnih in poljedeljskih predmetov ne morejo prodati doma. Dokler bodo ]»a kurzi evropskega denarja tako nizki kot so sedaj in dokler se bodo celo nižali, ne more biti no- Človek. katerega ljudje ne ljubijo, ljubi samega sebe tako ze- samega ljube- gnaJo v smrt, ni znano, 'doomevl! v neyxjwejdni bližini Upnikovi. Prijzen. katere mu manjka. pa jse, da je -bil motiv samomora Y^1 °^otll0b4ti r/ ^ treba j * * * šolskemu vodstvu tekom treh (bii Z bombo v žepu. finančni stražniki so aretirali v tmžaški stari prosti luki .Josipa Caha. starega 24 let, brez stalnega bivališča, ker sso mu našli v žepu bombo "sipe". U ena največjih evropskih sil. oineayenega kraja je Vinko- Wia-ST .|bijo ljubi same-a sebe ta i državam migljaj, naj izrečejo SVOJO odločilno ga ^ }H ^^ yiwkmil?a dolžni storiti zta^i vsi tisti, ki sebe nadomesti vso drugo nesrečna 1 jul>ezen. Rojaki v Aliquippi! Vaša poli- Aretacija dveh žensk. Tržaška policija je aretirala 2 •ženski: I. Krtovo, staro 24 let, in Ivanko Giraklijevo, staro 2ti let, ker sta obdolženi, da sta ukradli v Veroni mnogo blaga za obleke. Tvornica za portlandski cement ' znaniti kakovost obolenja, se o»nuje v Tjivnem v liosni. Del-' uiAka gla\*nica znaša 6 miljon. K. \ Imenovanje. . . ... , . ^ , , 4 Za ravnatelja ljubijansrke bolni- Iicnega govora o izvozu ameriškega blaga. Polegtega) ^^ ^^ v Jugoe]Ariji ee je imenovan dr. Ko«ta Jeremič, pa zamorejo evroi>ski narrnli s svojim ničvrednim denar- \>ki ameriški konzorcij je mest-; ^ & služboval doslej kot referent jem konkurirati Z ameriški industrijo. Združene države! ni občini v Beekereku predložil v zdrarv»tvenem odseku v Raraje-morajo poseči vmes če se nočejo gospodarsko uničiti. 'p<«midbo, da zgradi nekoliko veli- Jeremič je bil edini krvm- Sedanji pariški konferenci bo hitro sledila nadaljna.;tih «wl«rnJh tovarn, ki bi izdelo-; Patent za razpisano mesto. In Francija se bo z musolinsko Italijo slinila ter bhifala.! ^ razne produkte. ..... . - j . * , _ i _ • - " KOnzorfeij zahteva samo moralno ---1-1 storiti pa ne bo mogla ničesar. * ' ^ - • i t i 1 ^ . pomoč jugf>slovausikdi oblasti, po- treliaia denarna sredstva pa da ; ameriško društvo. Pri gradnji to-I vam bi bidi zaposleni jugoslovap-jMki delavci. Mestna uprava v B«*-Jcereku je \ize!a ponudbo a meri- z zdravniškim izprrvevalom na- tika ni pravi4na. Zajca loviti se Oiraldijeva je priznala tatvino; Iz Jugoslav^e. 151 gostilniških koncesij je ukinilo mariborsko okrajno -glavarstvo izza prevrata, po znotraj nap^kliijene s |>lutovino in ifiepeloui ter s«» vkleti prav lične. Dva paviljona dobi baktariobiHki zavod, štiri pa Pa-Kteurj«*v institut. Nadaljnje ]»avi-Ijone (Mm> anilitil.mee za pol»ija-n je j etike, trn hotna in lMlBi ienih lw»le/jii. in Mw-er v VLnkovei4i. leta 1«U4. padli v lx»jih za osvo-■liodittn* in ujedinjenje našega na-roda. Mitn>\-iški Sokol je prevael nalogo, da s«; postavi tem junakom primeren sjK>menik in da se uredijo njšliovi grobovi, ter se o-brača na ves narod, da s prostovoljnima prispevki pomaga pri t eni patrijotičnem delu. Borba proti dngtiji Iz Novega Sada ae poroča: V .sled določitve novih atn živ-ljenskim potrebščinam so novo-, sadski producenti proglaoUi formalen štrajk in ne prinašajo več na tag svojih pndeUaov. Tako je uovosadsko prebivalstvo izpostavljeno največjemu pomanjkanja ^ivljenkih potrebščin. Polieija je po naročilu odbora aa pobi jen je draginje stovfta sNffične korake, se prodneenti ptimorajo, dane Ponarejene novčanice. Pvdicija v Sent i je prišla na sled nevarni 1*dpi, ski je spravljala v promet ponarejene novčanice po 10 Din. l^gotovljeno je, da sta po-oaTpjalca nedor Šandor Bodor in Miliael Bodor (oha Madžara), ki *erne. Konzul Macleen se je Petnajststio dolarjev so napri- da sr> dopoldne vdrii ta- mer dali Zalazniku, da je šel v Ljubljano študirat piškotno obrt. Morda je dosti profitiral in zna dobre kifeljee peei. toda republi-1 ka se ni Se nikjer ,s kifeljci in j panceljni ustanavljala, in se men-da tudi pri nas v Jugoslaviji ne bo. Ko so sprejeli Rimljani julijan-1 friki keletlar (medel ga je .luli.i Cezar 1. 46. pr. Krist.'r.). so smatrali prvi januar za splošen praznik. Izmenjavali so darove in obiske. Te darove so imenovali i4atrenae". Ta ti&cnačba izhaja iz navade pravljičnega kralja Tati.ja. Njemu ^ t darovaJi prvega dne leta 747. pr. Kr. r. presli<^>. katero so nabrali na v.veteni grohn Stnuue. To intj' bi {Mimenihj zanj nekaj d<»brega. Pa se vrnimo k prvotnemu pomenu ("strenuus" pomeni v latinščini čil, delaven, močanl in imejmo Trinerjevo firenko Vino vse leto 102^1. To zanesljivo zdravilo bo obni) Tujezemski diplomatje lahko pijejo v Ameriki alkoholne pijače. Ameriški diplomatje v Ameri-)ki jih malo težje. Zato, ker jih zahvalil za .pozdrav ter omenil, da. ^ tožjo aobijo. je bila% Jugoslavija angleško go-' * \orečim narodom zelo malo znana, j vendar pa upa, da 1k> društvo ve-; " Maesics. liko pri|KH)ioglo, da se bodo angle- A. B., ChicafO, HI. — Ne, na-Suski list V Za|rrt>H. fško govoreči narodi seznanili z 1 »>lov jugoslovansega vladaega pri- V Zagrebu je pričel izhajati! Jug**dovani ter da se bo razvilo j seljenifikega komisarja nam ni pdd uredništvom X. K. KI i menk a medsebojno kar najboljše prija-; znan Sicer ate pa presneto neruski list " Južnoje slovo" in si-; tel>itvo. Nato se je razvila prav j umni 5e mLslite. da Vam bo od-cer spočetka kot tednik. Xovi ča-1 jetna domača zabava, pri kate- j povarjal na Vaša pisma. On je sopis ne bo v glavnem bavil z ru-'ri je prišla tudi.mladina na »voiivejjka šarža On se ne meni za aktim kulturnim žh-ljenjem. račun s jrieRom. pruštvo dr4>ro na-; malei|kostL z^j jc Mpri«er de- Drsen lopanki napad. preduje m posebno zahvalo ima| dati vr!«nu dejavnemu odboru, j Dva oboroženi razbojnika sta t posebno pa taroku Filana Hogdano-; land, katera ima vse zasluge za viea iz Lflafrviea v Srbiji, vdrla v 1 prwevit tega draštva. njegovo hišo, zve sala vne staao- > valce in oropala vso hišo. Razbojnika sta po končani oplenitvi odpeljala a sabo j tudi gospodinjo bids A jo milj artrdila. Kstboj-sla nato lopnila 'Dovoljen Tvrdka Šara bon v Ljubljani je dobila dovoljenje, da sme vpeljati ameniko moko. , Prodaja se na drobno po 23'K 50 vin. kg. set tisoč dolarjev malenkost. Ko so ga vprašali, kam jih je vtaknil. bi kmalo vložil tožbo za raz-žaljenje časti. Toliko je pa vseeno pameten, da tožbe ni vložil. Sodbi na nije jarac — pravi- hrvaški pregovor. Da res je: — Nije sudbina ja-rae, vee ni smo magarci! V JUGOSLAVIJI, ITALUI * IN ZASEDENEM OZEMLJU naše banke isrrinjejo sanesljivo, hitro in po TteaJ se hO« aafts «■ Jugoslavija: BaspoHlja na aadnje poŠta in tapUAije "Kr. pofltat Čekovni nrad ta ."Jadranska banka" v Ljubljani. 'Zaprebn. Beosradn. Kranjn, Celja. Mariboru. Dubrovnika. Splitu. BaraJavn aU drucod. kjer J« pafi sa hitro laplaSlo najugodneja. 300 kron 400 kron .500 kron .. $ 1.06 .. $ 1.40 ... % 1.75 Italija in 1,000 kron 5,000 kron 10,000 kron Opatiji fla .50 lir 100 lir 300 lir $ 3.10 % 5.90 $16.50 500 Kr 1000 lir ... $ 3.20 ... $15.50 ... $30.00 banka" t Trsta. . $27.00 . $53.00 dinarjem in liram sedaj si stalna, menja m večkrat po eeni onega dno. kd nam dospe podani denar t roka. postati aajbolja po Money Order ali pa New Tfsw York, H. T. "Kwavi Wilianson okraj." Poroča Edvard A. Wieck. (Pet mož je sedaj pred krvavo sodnijo, obtoženih umora par stavkokazov v Herrinu, tekom premogar-• nke stavke v preteklem poletju. Časopisje imenuje o-kraj "krvavi Williamson" ter označuje mesto Ilerrin kot bivališče banditov. Dejansko socijalno ozadje cele tragedije je opisano v naslednjem.) Kaj je Williamson okraj? Pokrajina. ki je pravoverna glede svoje vere, politike in unijoniz-nu; pravoverna glede svojega splošnega izgleda na življenje; pokrajina. kjer pripada vsakdo ka-kerrau verskemu izpovedanju. To je pokrajina, v kateri vladajo ntare stranke in kjer smatrajo vsako novo gibanje, kot ned«*bro-došlo in v.sle*l tejra sovražno. To število je se danes ei in njih majhno. Marion, glavno mesto okraja, nima še danes niti ene katoliške cerkve. V Wiliamson okraju je dosti ljudi, ki ne hodijo v cerkev, a nobenega ni, ki bi ne veroval. Kot v časih pionirjev, se vrše še danes razprave glede vere, prav kot v onih dneh in z isto silo in navdušenostjo. Tekom poletnih mesecev opazite lahko vsepovsod ,na praznih "lotih" tako-zvane "revival" šotore, in velike ljudske množice prisostvujejo vsaki večer pridigam in predavanjem. Predmet teh predavanj je seveda starinskega značaja. Na enem teh predavanj se je razpravljalo o vprašanju: Opica ali človek? — Za kaj se bomo zavzeli Za teorijo razvoja ali pa za Sveto pismo, ,ki pravi, da je bil je dežela, kjer so delavci orga- Adam ustvarjen iz blata? Vsi povabljeni so bili <;T,AS NAKOPA. ft. JAN. 1923 nizirani za celih sto odstotkov in kjer pometija krivoverstvo dvomiti o upravičenosti delavskega gibanja. To je Williamson okraj. Radikalne doktrine ne veljajo nič v Williamson okraju in nikjer jih ne sprejmejo z odobravanjem. Vera v tem okraju je taika, kot je bila v času pionirjev ter duhovnikov, ki »o se vozili naokrog po deželi. Delavske unije okraja pa se drže strogo vseh odlokov, katere jei zdala Ameriška delavska federacija. Kljub vsemu uveljav-ljenju industrijalizma potom premoga pa se narod Williamson o-kraja in s tem tudi celega južnega Illinoisa strogo drži običajev svojih očetov. Se dolgo pred naseljenjem prerij severnega Illinoisa so izčišče-vali pionirji, ki so prekoračili Ohio River iz Kentucky-ja, Vir-ginije in obeh Carol in, nizko ležeče. obgozdene griče na jugu. Življenje pa je bilo težko v. teh gričevjih. !ci se dvigajo pred Ozarkom. To niso bila debela in mastna ozemlja prerij, ravnih kot miza, pač pa rmenkasta in slaba zemlja, in južni ILlinois, čeprav kmalu naseljen, je polagoma napredoval glede ^ prebivalstva, čeprav so se očitale države 1'nije razvijale in širile na hitrejši način. V tem izoliranem ozemlju farm so se ohranile od generacije do generacije navade pionirjev. Nato pa je prišel premog. Izolacija je bilo zlomljena, odstranjena in pričela se je nova doba. S tem so prišle tudi železnice priGla so nova mesta in z njimi vred tuja plemena. Williamson, ki leži" v srcu tega okraja, je bil prvi, ki se je zavedel novih zahtev ter stoji sedaj kot drugi glede to naže meri šestimi velikimi. pr< mog pro izvaja j očim i okraji južnega Illinoisa. Delavstvo v premogovnikih se je rekrutiralo v glavnem iz domačinov, katerim so priskočili na pomoč sveži došleci iste vrste ij južnih držav. V manjšem obsegu so prišli v ozemlje tudi premo-garji iz starejših premogovnikov Illinoisa. Ko se je razvoj teh premogovnikov razširil, je bilo opaziti tudi nekaj priseljevanja iz Evrope, a stari ameriški "stock" je še vedno prevladoval. To je prav posebno resnično glede Williamson okraja, kjer je celih 91 odstotkov prebivalstva domačega izvora. V preteklih pet in dvajsetih letih so posejali ti delavci okraj z rovskimi "tippli" ter ga zamrežili s celo mrežo železnic. Stare naselbine so i^ini-le in pojavile so se nove. I^pt v starih časih pa se dviga v vsakem poletnem dnevu prah s cest, ki postanejo v jesenskih in zimskih dnevi pravcato morje blata. Ponoči pa visijo nad nižje ležečimi prostori megle, ki povzročajo malarijo, ttamačin je sedaj približno v istem položaju kot je bil ob času. ko je hodil za oralom ali pa izseka val gozdove. Vera je bUa od nekdaj ter je ie danes glavni faktor v življenju teh ljudi Prevladujejo baptisti .mAodjati in druga krščanska veroizpoved anja. (Zastopana so vsa protestantovska veroispo-vedanja. Katoliki ao priili a tuj- so D111 pozvani. naj pridejo hitro ali pravočasno v dvorano, ker bi drugače drugi zasedli njih mesta. Ravnatelj ljudske šole v mestu je bil določen, da ima nago vor, predno bi pričel govoriti glavni govornik. Versko navdušenje, ki očividnc prevladuje v tem okraju, je tako veliko, da je celi okraj govoril več mesecev-o pogrebni službi nekega človeka, katerega je pokopal prijatelj s primernim nagovorom, ker ni bil povabljen na pogreb noben duhovnik. mogarski baroni. Kupovanje in prodajanje zemljišč v prostih naselbinah je prineslo prosperiteto številnim lastnikom zemljišč, ki so se pred otvorjenjem rovov borili z revščino. Prejšnji lastnik zemljišča, na katerem se je nahajal rov, je postal trgovec, barantač, ki je smatral svoje interese za najvišje. Otvoritev rovov mu je prinesla dobre čase in vse, kar je nasprotovalo prosperiteti promogarjev, je nasprotovalo njegovi prosperi-teti. To pojasnjuje, zakaj podpirajo trgovci ter profesijonalci skoro kot en mož premoga rje v njih prizadevanjih in bojih. V mestih je vzrastel neki 'Main Street* razred prebivalstva, ki pa ni ločen glede slojev. Novost mest in upi i v cerkve, dejstvo, da je bila večina sedanjih trgovcev preje majnarska ter članica unije, — vse to preprečuje oster spor. Voditelji unije so obenem tudi voditelji cerkva. V manjših občinah je duhovnik pogosto premo-gar. ki dela preko tedna in ki ima v nedeljo svojo pridigo v cerkvi. Glavni predmet vseh taki^ pridig je ponavadi unijonizjm. Vsa javna delavska zborovanja, ki se vrše, so dobro obiskana ter jih ponavadi otvori z molitv Industrijalno življenje mest nudi le malo soeijalnih zabav. Seveda opazimo lahko vsepovsod muvije, ki so neprestano na delu. Ljudje praznujejo tudi Labor Day. Četrti Julij in druge praznike in povsem" naravno se udeleže tudi občinskega sejma. Najbolj veselo socijalno življenje pa je med inozemci, ki ne vidijo v plesanju, — prav kot bratje, — BELA VRANA MED KAPITALISTI. > —• 1 ter se| lit vi jo. f Henry At Dix, načelnik velike kroja.ške tvrdke v New Yorkti, je prava bela vrana med kapit alisti. Svojim uslužbencem, ki šo mu pomagali zbrati skupaj silno ln>gastvo, je podaril tovarno. ki nese na leto en miljotn čistega dobička. BALKANCI SO VOJNE j PARIŠKEMU MESTU ČEZINČEZ SITI' MANJKA POKOPALIŠČ Trupla sedemnajstih stavkokazov, ubitih tekom junija meseca njih protestantovski preteklega leta. so pokopali na ničesar zlega. Med te se mešajo pokopališču v Herrinu v navzoč-, Angleži in Skoti, katere imenuje-nosti štirih duhovnikov, ki so bi- 'jo domačini "Johnny Bulls". Pik-li vsak druge vere. Niti svojih nik na delavski dan združi vse sovražnikov niso mogli položiti k ' narodnosti v veselo celoto in o-večnemu počitku brez blagoslova | paziti ni nobene razlike, svečeništva. f V teku zadnjih sto lent, odkar Premogarji Williamson okraja niso organizirani v političnem o-ziru. Predsednik poddistriktne premogarske organizacije je državni senator iz istega okraja, izvoljen na repubLikanskem tiketu V mestih in drugih krajih so župani in drugi uradniki premogarji ali pa trgovci, katere se splošno smatra za prijatelje premo-garjev. Neodvisne pol tične stranke si niso nikdar pridobile stališča v "dobrem republikanskem Williamson okraju". Ko si je premogarska unija i Illinoisu priborila svojo pot proti jugu. je zadela le na letalo tež-koč. V težkih stavkarskih bojih krog leta 1890 so odkorakali prr mogarji osrednjega in severneg2 Illinoisa v "Egipt", kjer so se vršili sestanki ob vhodih v rove. Tam so povedali vsem navzočim celo povest njih trpljenja. Spo ročilo o unijoznimu je prišlo kot evangelij bratstva za te nove pre-mogarje, katere se izrabljali delodajalci proti stavkarjem na severu. Ta evangelij so vsled tegr sprejeli rade volje. Unijonizer se je razširil tako hitro kot se razširila industrija. Isto versko navdušenje, ki veže ta narod, ga je privedlo do tega. da se je oprijel unijonizma z navdušenjem m strastjo Križarjev. Kakorhitro je postal južni Illinois organiziran, je ostal organiziran, in le dva moža sta kršila besedo, dano svojim ljudem v teku pet in dvajse tih let premogarske zgodovine, — Leiter leta I90i in Lester leta 1922. Istočasni razvoj premogarske unije ter premogarskih polja južnega Illinoisa je nudil posebno priliko za opazovanje, kako se premogarske občine ali naselbine razvijajo, kadar so proste kom-panijske nadvlade. Pri večini rovov so zgradile kom pan i je par svojih hiš ter prodale lote v ostalih delih svoje posesti. Večina premogarjev živi v teh naselbinah ter mora potovati na milje na mesto. kjer so zaposleni S tem je bilo omogočeno ustanovi jen je večjih naselbin ter zmanjšanje osam-ljenja, ki je bilo glavni znak premogarskih naselbin. Boljše šole, večji komfort v hišah, večji stik z zunanjim sve-tom, Tie to je pripomoglo k ei- obstaja država Illinois, je prišlo iz južnih okrajev, katere se ponavadi imenuje "Egipt", le malo mož, ki bi zavzemali količkaj odlično mesto v zadevah države. Le štirje senatorji Združenih držav so prišli z tega okraja v te ku zadnjih osemdesetih let. General Johri A. Logan je častna izjema. Industrija pa je napravila konec dolgotrajnemu osami jen ju ter vlila prebivalstvu nove krvi, a prehod iz poljdelskega stanja k industrijalneonu je bil prehiter, da bi moglo prebivalstvo vzdržati korak. Unija bo ostala. Kakorhitro bo prišlo razsvetljenje ter novo spoznanje, se bo pričela nova zgodovina teh okrajev. SLOVAKI NE BODO DOBILI LASTNE AVTONOMIJE. Praga, Čehoslovaško, 4. jan. — Sldvaški element ne bo dobil avtonomije kot posebna narodna skupina, pač pa bo dobil vse privilegije samovlade kot jih dovoljuje demokratična ustava republike. To je izjavil predsednik 5lasaryk delegaciji, ki mu je pretekli teden predložila prošnjo za avtonomijo na temelju določb versaillske mirovne pogodbe. Ugotovilo predsednika Masarv-ka je napravilo konec zahtevam Slovakov, ki so postajale vedno bolj in bolj odločne od črfsa naprej, ko je bila leta 1918 proglašena v Pittsburgu čehoslovaška republika. Predsednik Masarvk je povedal delegaciji, da ni v času, ko je šel v Pittsburgh niti vojna, niti politični položaj pospeševal političnih separatističnih gibanj, posebno pa ne za Slovane, ki niso do- Ameriski poročevalec pravi, da so železnice Balkan-cem zadnja briga. Poročilo posebnega poročevalca newyorskega "Heralda". Termopile, Grška, 4. januarja. Igrišče za golf, napravljeno v kaki mehiški vasi, bi napravilo na Edin prostor, ki bi bil za na-daljno pokopališče primeren, je oddaljen nad trideset milj. — Pogrebniki v opoziciji. / * * Pariz, Francija, 4. januarja. — Parizu manjka pokopališč. Pre-fekt departmenta Sejne je izdal svarilo, v katerem se glasi, da je slehrno pokopališče v Parizu pol- Sonnino je bil velik nas protnifc Jugoslovanov. Pokojni bivši italijanski zuna- -Tako je Sonnino. ki je bil za-nji minister Sonnino je bil nctz- govornik energičnega nadaljeva-prosen nasprotnik Jugoslovanov nja vojne do popolne zmage in je in Uehoslovakov. bil vedno proti vsakemu separat- Sonnino je pripravljal dalj ča- nemu miru, neizmerno škodoval sa vstop Italijanov v vojno, iz- Italiji in zaveznikom s tem, da vedel pa je ta Čin šele takrat, ko ni hotel pripustiti sodelovanja si je zagotovil določene vojne ei- ( revolucijskih avstro-ogrskih na-lje v takozvani londonski pogol- rodov. Baš sedaj se pretresa v bi z dne 26. aprila 1015. S-tem j Italiji vprašanje, ali se ni z itali-trenutkom se pričenja temna janskimi političnimi in vojaškimi stran Sonninovega vojnega delo- hibami zmaga nad Avstro - Ogr-vanja. katero je povzročilo zavez- sko zavlekla najmanj za eno celo nikom tako neizmerno škodo. — leto? Illavaček odgovarja na to V londonski pogodbi, katero je s trditvijo, da je Sonnino s svo-sprejela tudi Francija, kakor An- jo nesrečno politiko proti Jugo-glija in Rusija, si je zasigural i Slovanom in tVhoslovakom bil e-Sonnino teritorijalne d<»bitke za den glavnih krivcev za to zakas-j Italijo po zmagonosni vojni. Ita- nelo zmago. Velik prijatelj Jugo-lija je imela dobiti šp mnogo več- slovanov Leonida Bi&solati je o-| ji kos jugoslovanskega ozemlja, petovano naglašal, da mora biti I kakor ga ima sedaj, in poleg te-1 cilj Italije popolno razbitje Av- I ga ji je imel pripasti velik trovo- j stro-Ogrske in osvoboditev 1'eho-j gelnik čistega hrvatskega ozem- Slovakov in Jugoslovanov, s ka-| lja v Dalmaciji v obsegu dveh terimi bi morala Italija sklenitr ; petin dežele. To bi bil pravi itali- prijateljstvo. VsJed tega je pri- jan.ski klin v jugoslovansko zem-1 hajal fJissolat i pogostoma v kon- II jo, ki bi bil razločil dva mlada flikt s Sonninom, ki je dne 2"». ok-| dela Dalmacije, ki bi pripadla — tobra 1917 v rimske - mparlamen- Jugoslaviji. tu izjavil to-le: — Med italijan- Glede Avstro - Ogrske je imel skimi vojnimi cilji ni poseganja svoj poseben načrt. Hotel je, da 1 v notranje zadeve sosednjih dr-bi prišla iz vojne oslabljena. — žav in tudi ne njihova razdelitev. Odvzeti ji je hotel za Italijo juž-i*— Tragična krivda te Sonninove no Tirolsko, kos Koroške,. Kranj- politike je povzročila veliko ka-ske, še mnogo več, nego je je se- tastrofo italijanske armade. Dva daj-vzela Italija, Istro in Dalma- dni po tem proglasu je prišlo do cijo, del Banata in južne Ogrske je odločil za Srbijo, Sedmograš-ko za Romunijo, Galicijo za Ru^ sijo oziroma za novo Poljsko. Na noben način pa ni hotel pripustiti razdrobitve in uničenja Avstrije, marveč oslabljena Avstrija naj bi se podvrgla področju Ita- domačine prav malo utiša kot zrejo narodi Balkana na železni- no in da se pokopališča izven Pa- j ^ ko^serVat i vee in" Iegitl ce. ki križajo njih dežele. Lre po- riza tako hltro polnijo, da je tre-' ba na vsak način ukreniti nekaj, da se reši ta problem. stajni načelnik ter lačno Izgleda-joč restavrater sta.na postajah, da sprejmeta vlake. Na nekaterih j postajah odganja pastir svojo čredo z železniških tračnic, a vsa njegova pozornost je posvečena čredi, ne pa vlaku. To je Balkan. Tekom pn-tekle-ga poletja so bile postaje nanovo zgrajene in popravili so tudi železniške mostove. Transkontinen-talni vlaki s spalnimi vozovi vozijo sedaj redno med Parizom in Carigradom ter med Prago in Atenami. Ena noč in en dan iz Belgrada ali iz Trsta zadostuje, da £ospe človek do skrajnih meja zapadne Evrope, a pot od Trsta do Aten potrebuje tri dni in tri noči za najhitrejši vlak. Lokalna služba pa je seveda še bolj počasna. Ce bi ne bilo diplomatov, ki morajo potovati na konference in nazaj ter par lastnikov koncesij, ki prihajajo na Balkan, da nadzorujejo svojo lastnino ter koneč-no par bogatih carigrajskih in atenskih družin, ki beže v Pariz pred poletno soparieo, bi ne vozili na Balkanu hitri vlaki in 1« malo počasnih. Bošnjaki, Hrvatje/ Macedonoi in Srbi so siti potovanj po železnici, katera so bili prisiljeni vprizoriti tekom vojne, tekom zadnjih deset let ter si ne žele nič drugega, kot da jih puste vsi pri miru. Nasprotje med Orijentskim ekspresnim vlakom ter domačim prebivalstvom je najbolj očividno v Macedoniji. Turki in Srbi, prav kot Bos-njaki in Hrvatje bolj proti severu, so odložili svoje uniforme ter se vrnili k svoji domači noši Domačini nočejo nositi modernih čevljev ter se zadovolje s svojimi opankami. Kmečke občine so zopet zmožne vzdrževati same se be. Kmečke ženske predejo in tkejo doma svoje lastno blago. Napol divji črni prašiča, ki predstavljajo glavni znak stare Srbije, dobavljajo meso in usnje. Starodavni plugi opravljajo svoje mist tudi nikakor ni hotel odstranitve Habsburgov v oslabljeni , Avstriji, ki na jbi bila vendar to-— Storjeni so bih poskusi, dat«.. - ju- i * -. _ 1 liko močna, da bi mogla plačati se najde novo mesto za pokopa-1T. • , - _______1 1 Italiji vojno odškodnino. K*er je lisce krog mesta, a edini primerni' o vede, da RO v Avsfriji prostor, kt je na razpolago, je od-rdarsko najsilnpjži faktor daljen od mesta nekako trideset kosk>vllške dežele, ni hotpl s te. kilometrov. Kakorhitro se stavi , , , , ga finančnega vzroka (poleg drugih) -češkoslovaške osvoboditve. On je bil dosleden neizprosen bro znani in da je bila vsled tega zveza Slovakov s Čehi v eno na- j delo kot pred tisoč leti. kajti kihet rodno državo edino uspešno sred- j nima niti denarja, niti okusa za "" moderne iznajdbe. Čeprav ni srbska armada ofi- stvo. kako doseči zaželjeni cilj. Rekel je nadalje, da je podpisal pogodbo za oba naroda, ker je dobro vedel, da bosta dobila polno zastopstvo v narodni zakonodaji. Ki "QSJM KiBODA" KAJ cijelno mobilizirana, mora vendar biti pretežni del te armade pod orožjem. Železniške postaje izgledajo kot v deželah, ki so v vojni. Vojaški vlaki vozijo v vse smeri in več ljudi v uniformah je v železniških vozovih kot pa civilistov. Neki Srb je skomignil s rameni v odgovor na moje vpra-Moje ter rekel; kakemu predmest ju predlog, naj \ se ustanovi v njegovem ozemlju j novo pokopališče, zavrnejo kra- j jevne oblasti ta pri-dlog nepo-1 sredno. Vprašanje novih pokopališč je j postalo tako važno, da je bil na-prošen občinski svet, naj skuša najti od pomoč proti temu. En predlog", ki je bil stavljen, je za-i del na opozicijo pogrebnikov ter! izdelovalcev nagrobnih kov. Predlagalo se je, da naj se sedanji sistem dajanja protivnik ujedinjenju Jugoslovanov v lastni državi. Bal se je jugoslovanske države, ki bi imela 6kupne meje z Italijo in bi obvladala vzhodni breg Jadranskega morja. Zato si je prizadeval, da bi ostala razmerno samostojna mala Srbija, kakor tudi naj bi bila samostojn aCrnagora. Jugo-spomeni- slovar„ki kraji, ki so bili do vojne v mejah velikega italijanskega poraza pri Kobaridu. Ta poraz je odprl oči mnogim talijanom, ki so do te dobe stali na Sonninovi strani in med italijanskimi prijatelji sporazuma z revolueijskimi avstro -ogrskimi narodi se je razvila veliko večja energija za delovanje v tej smeri tudi ne glede na Son-ninov odpor in tudi direktno proti njemu. NEMŠKI DAVEK NA OBISKOVALCE Anglija in Francija pripravljata novo ostro poslanico radi visokih davkov, katere nakladajo inozemskim posetnikom. .oncesij t 0Sfaii fam ge nadalje, razen o- pogrebne svrlie skrči na dobo! j , , • - j i t» i-- . „ m • nega dela. ki bi pripadel Italiji, petdesetih let Temu so naspro- j ^^^ tako svoje cilje je tovali izdelovalci nagrobnih spo-isku5al skn->i krat r*»ka najM t»-r in-iin Mar« I" r^lrni-t \L in n tm j zve/ ot ro sv»>j njej h Rv Mil •na. i mg na lSt\ rim ♦•r .kr •e poganjal k mladenič i>-to rekel, videl H v ib I r.V < t V« i ni •ni a n k I »-t. hi !•• 1»11 ^ ta- i legije so delili p<> vrsti v tri rear.« • »»••m- I de: prvo odlikovanje so imenova-model. |h> , U j-,.,} oficirja. dru«?o rerej resnk*i nje- jj red. Tiaj ho torej komander. — govn h či-r k a. * Dobro, pa .so ga napravili za ko K • 11 • 11 •. t.i ;»• davil polarni aiamlerja. Vendar so prišli po-mi-Ijilbimee mladi deklici pr. .llog, sleki. Rekli so. da je največji te-naj sklene / njim "zakon na po- danji francoski glasbenik Auber skušnjo". <"'e i n»* ho mogel v tudi kovnander in da ne gre. d* teku t rid»"'*t i h dni pridobiti nje- bi kak tujec imel isto odlikovanega sr« a. bo lahko z<»i>et o#lšlc. nje. Napoleon si ne pomišlja dol-od njega. Ma/ie je bila - tem po- iro in napravi Auber ja za velike p<>l no m a zad voljna. ga oficirja. In to je bil prvi slu- Najprvo j.- skušal mož na po-^ J* bil kak glasbenik takr skušnjo pridobiti svojo ženo z odlikovan po zmoti cesarja, n. /n .strni. S tem pa ni imel no- ^ na veliko bolj čttden način henega «is,>eha Nato |>a je >kušal df>bil kri* r'astnp glasbe. igrati ulogo |>e kb-nščka. • nik Bizpt- na tiaT1 Pred . , „ ■ . ranjem njegove "Carmen". Pri- I m*- ieic>no in r j(V -ako rad pfy>shlSal nj(>. nika ki je bil pri njem v službi, j ffOVe samosp(n-e Zadnji večer je Njegov š«»fer. neki Indijec, jo je | pa ^^ koVlVp na kolodvor baje hipoti/iral in neki nadaljni in ni irael ^beTi* pripravne ob Indijec je bil baje njen najbolj- j za nastop Ker je bii ceRar bi prijatelj. Baje s,- j«. «lala celo | ^ post^ve krtt Y\x\er, je uka slikati z njim. a ona trdi. da ni I naj mu dajo kar eno ^ nje. bila /veza med njima nič druge- povih oWek;v ^mbnici te oblega kot navadno prijateljstvo. i ke je bU pa frak viteSkega reda O Mr. Ryersonu krožijo števil j častm> lopijp yivier to opazi, vza ne govorice. L«-ta 1919 se je ločil m(% y d(fcsno roko 7 levo pa o«l svoje prve žene. ki je takrat j feažp na frak stopi prwl CPSarja izjavila. «la je povsem odkrito go-i Rp pioboko prikloni in reče: — voril o številnih «lrngih ženskah. | Hvala ^t s katerimn je v stikih in da jej Cesar se neraa]0 ^čudi, a sr dobil pisma od številnih ženskih brž potolaži jn _ Naj pr bitij, kamera je prevzela ljubezen bo, ter niso mogla slednji zadostiti. Pred par leti je v Bostonu neka Mrs. Margaret Hillor, miljonar-ska i ulova, baje zaman čakala v neki cerkvi na Mr. Rversona, ki ji je obljubil, -da jo bo povedel pred altar. Ljubezenski eksperimenti Mr. — za reklamo. Pa je šel eden k ministru in mu rekel: — Gospod minister, prosim za križ za Jurija Bizeta. — Kdo je Jurij Bizet? — Velik umetnik, ki je spisal že veliko lepih del. — Kakšna ? — Med zadnjimi omenjajo zlasti L' Arlesienne. — A. L' Arlesienne. — prav^ minister. — To je krasna knjiga, bral sem ta roman z velikim zani manjfim. Ali je mogoče, da pisatelj še nima reda? Takoj bom tired il. Tako je dobil Bizet red za rc man. ki ga je spisal Alfonz Dau- o- pere istega imena najbrž še poznal ni. Tudi znani homist Yivier j< dobil red na nepričakovan načm Ril je v kopališču Vichy, najmodernejšem kopališču Francoske Ab« tednik Angleščina brez učitelja . iuc.'rsko-ftloven&kl slava? (Dr. Kerni ........ VngrijsKr, shuba mil oaj se k sv. maši streže---- Cirilica. Navodili za Cltanje In pisanja srbščine v cirilici .... joapodiiMitvo. Praktična knjiga sa \iaSe roppodinje. Trtlo vezano ............ Bi osi rano s^. .............. iovedoreja .................... Hitri raeunar ................ 'ujoslavija. Zemljepisni i>rej;led Knjiga o lepem vedenja, 1'r zv, Gozdarjev sin ........ .30 7. sv. Prihajat .............. .60 S. zv. Tasjeglavei ____-v..............1.00 t), zv. Kako sem se Jas likal, ffirencelj) ........—............1.00 10. sv. Kako scas se jas likal, (Brencelj) ................................1.00 11. sv. Kaka sem se Jat likal. < Brencelj» ................ 1.00 12. sv. Is dnevnika malega po-lcdneža. trdo vezano ........ 1.09 14. zv. Ljubljanske stika. — • •• «25 j ^ »5 renče 1J) ................ .... .49>15. xv. Juna Miseria. Povest is čl«anskej;a življeaja ........ ... JJI'1»v. Ne v Ameriko. Po resnl- kako j etiili dogodkih .............. .10 5isll ljudje. Vsebuje 9 povesti. JO M .75 .19 .75 [Medved saubač. Veseloigra v 1 dejanju ...................... liaša krL Igrokaz r 4 dejanjih .60 sič otrok. Veseloigra v 1 dejanju .25 vojski. Igrokaz v 4 dejanjih .39 'ogodba. Burka s petjem 4 2 de- janjLh ...................... .30 Akbarja Velikega ............ JSS l*okojni mož. Šaloigra v l dejauju .30 zv. Marijina otroka, povest 1» kavkaSklh gora ............ 4. zv. Praški judek .......... zv. Tri Indijanske povesti .. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japonskega .... *C. sv. Zvesti sin. Povest is vlada .30 ..30 .30 il Broširano .................. Trdo vezano ................ i Mimo življenja. Zvonar jeva hči ................ .65 | Zidni dnevi nesrečnega kralja .60 I Zaklad na kozjem "etrova.....30 •3® i Zadna pravda ................ 30 .39 .75 1.25 M M 3» Zmaj iz Bosne..................1.00 Mi Iva srca. Povesti. (1. Tavtair, 1.50 zitarjevo Zlato .................zl.20 Naša Vas. 1. del vsebuje 14 ik>- 'zbirka slovenskih p«*-stl: Izvesti. (Novačan) — 1. zv. Vojnomir ali poganstvo .. JSS Vezano ...................... 130zv. Rudo brezdno .......... .35 Broširano .................... 1.00 f j „ Vesele novesti .......... .35 N'a^a Vas. l*. del vsebuje l* povesti 14 ;.v l*or^tl In slike ........ 35 VezaMO ...................... 1-30 3. zr. Student naj bo. Na4 vsakdanji kruh ................ 135 Rodoljub is Amerike. Veeloigra a Iietjem v treh dejanjih ...... .30 Itazvalina življenja. Ljudska drama v 3 dejanjih.............75 Revizor. Komedija v 5 dejanjih 1.00 Star samec. Podoba is Uvljenja v 2 dejanjih ................ .30 Starinariea. Veseloigra v 1 dejanja JO TončRove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .................. .60 Težke ribe. Veseloigra v 3 dejanjih .30 V spanju. Veseloigra v 'A dejanjih .30. Žila. Veseloigra v 1 dejanju .... JO j Za Isrii in svobod* Igrokas v 5 dejanjih ...................... .25 • Zbirka ljudskih Iger. j snopič. Kmet Herod, Vedelo* ^alka, Žtrpaa, Sardamski, dem nad petelinom in Ices ........ JO . snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje ................ JO in 8. snopič*. Sinove maščevarj* Za IrSovisče. Občin s k tepček. Dve materi. Neža s Bleda, Najdena hči .................. .60 . snopič. Na Betlehemskem poljanah, Kazen ne izostane. Očetova kletev, fašira kave .... JO 0. snopič. Ferdinando all spreohp-nenje roparja, rdeči n<"tovi .. JO Broširano i.....• JO JO J5 .60 .60 JO .75 Na Indijskih otokih .......... NSttljCIlCt oooooooeaoooooeooooe (Na Preriji .................. Nihilist ...................... Navodila Biblioteka: Amerika in povsod dobre, donr najboljše ..................... Berač ........................ I Soj s prirodo ........a....... Božja kazen .................. Babiea.......................... Beat in dnevnik ............... Črtica iz življenja na kmetih Grška Mytologija, 2 knjigi .. Kranjska čebelica. Poezije ... Nekaj iz reške zgodovine .... Napoleon -prvi .............. Rimska M.vtologija .......... Spisje. Vsebuje 11 povesti---- Svitoslav ......v............. Spisi Andrejčkovega Jožeta, — Popotni listi, nočni prehod itd V Gorskem zakotju .......... Za kruhom ................... Z ognjem in mečem.......... Narodna knjižnica: 1.00 jo; jo! .30* o .40 .40 .40 .40 .40 1J0 .70 .40 1J0 .40 .40 1.00 ahavna knjižnica: 1. zv. Pecan In LambergaT zv. Črna smrt ......... 24. TT. Zl^incl ............ .60 J>0 .50 1. snopič. Večna n<«adost in lepota, Repoštev, Preperljiva soseda JO 12 Tantnm Ergo. (Foerster) Mešani in moški zbori. (AljaS) — 1 zvezek : Domovini; Nevesti: N« zveni mi; Naša zvezda; Ujetega ptiča tožba; Soči..............40 zvezek : Pri zibelki; Cerkvica ; Ne tožim : «>j planine: Oj z Bogom ti planinski svet; Šolskodomskl mladini: Xa bregu.............40 3. zvezek: Psa I m US; Ti veselo poj: Na dan : Divna noč........40 4 zvezek; Ujetega p tick, i toiha; Za bi {»i duša: Dneva nam pripelji žar: Pri pogrebu...............40 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam prpelji žar; Z vencem tem oven«him slavo: Triglav.........40 6. zvezek: < »pomin k veselju: Sveta noč: Stražniki; Hvallto Gospoda : Oličmkl: Geslo.............40 T. zvezek: Slaveček; Zaostali ptič; Doniurodiia iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškom sprevodu: Ceslo .40 zvezek; T! osrečiti jo hoti (lue-xb. > ; 'd «»sre<"-it ijo hoti . i : Prijatelj in «enea < rnofiki zb. i : Prijatelj in senca 'raešan zb. ► : Stoj. solnčice stoj : Kmetakl klšl .........................40 9. z-. ezek : Sp«>minčice; Večerni zvon Siroti: Oče večni; Slovenska zemlja : Zlpj«;ki f!an : Večerni zvon ; Z<1 ravine I.: Zdralvce II.:<»če večni: Tone Soinco...............73 Cerkvene pesmi: Domači gJasi. Cerkvene pesmi za nie>ani zbor.................. 1-20 1J slovenskih )>esml za razue prilike tekom eerkv«»n«'ga leta. — CFWrst**r i ski slovar....................50 Slovenska Narodna mladina .... 1 — Spretna Uuliarira .............. 1.25 Vosilna knjižica .............. -50i Veliki slovenski spisovnik raznih raznih pisem, trdo vezano 1-50 Zcodovina Srbov. Hrvatov in Slo- Bilke .........................-20 Bele noči, — mali Junak JO Gad je Gnezdo —........................-40 Izbrani spisi Valentin Vodnika JO Kuhinja pri kraljici gosji notici .00 Malenkosti ....................................JO MoJe življenje. (Ivan Cankar)' .40 Pabcrki in Roža ......................-20 vencev 1. zvezek ...................-65 Ob 50 letnfci Br. Janeza E. Kreka .25 2. zvezek Razne povesti in .40 J5 .35 .40 romam: Amerika in Amerikanci, trd. vez. 4.00 Andrcjt Hofer................ Beneška vedeževalka .......... Belgrajski Biser ............ Burke in porednosti .......... iieli rojaki, trdo vezano ........ Boy, roman, trdo vezano ...... Božja pot na Bledu............ Božja pot na Šmarno Goro..... Balkanska Turška vojska...... Cvetke ......••.-......•••••• (iganova osveta .............. Čas je zlato .................. tvetina Borograjska .......... Boli z orožjem .............. Dve sliki — Njiva, Starka — ^ Mešk^ I .................. Dolga roka .................. 1 K*vira Orleanska.............. Deteljica ..................... lom in svet. Letnik 1908 .... Juhovni Boj ................ Elizabeta .................... ran Bum Trenk Fra Diavolo .................. Ciozdovnk 42 zvezka) .......... Golem roman ................. Grešnik Lenard. (Ivan Cankar) Gočevski katekizem .......... Gruda umira ................. lledvika ...................... InmoreSke. Groteske in Satire ▼brani spisi. (Dolenc.) los. Jurčič spisi: zv. Cvet in sad. Hči BroSlrano Trdo R. zv. Sosedov sin. Sin kaseOcega .40 .75 .69 .35 JO .75 .35 Namaka industrija in dogodki zadnjih dni. . Glasilo čeških intlustrijcev je prineslo v poslednji številki iz Berlina izvirno poročilo, ki se ti-Ryersona so bili mogoče zanimi-iče pripravljalnih del kooperacije vi, a uspešni niso bili na nikak j nemške indnstrije z industrijo in na£in. i finančnimi krogi drugih držav Ti ljubezenski eksperimenti so postali v zadnjom času sploh zelo priljubljeni. TaKo imamo napri-iner slučaj Guy Weddingtona ter .85 'ovestice, IcaaindranatSi Tagoro, Vsebuje & povesti ........ 'etelinov Janez, (AleSovec) — Trdo vezano ................ Broširano .................. 'ariški zlatar ................ Pasti in zanke, kriminalni roman Posljedni Mehikance .......... Povesti Maksima Gorkega .... Pod svobodnim solnrem, 2 knjigi 2J»0 Pravljice H. Maj ar .......... JO jPojesti slovenskemu ljudstvu v 751 l*011^ in zabavo ............. "jgglPatria, povesti iz irske junaške a. I dol>e ...................... JO 'Jt!'Podobe Iz misijonskih dežel .... ^t0 25 Peter Zgaga .................. JO "351 Pet tednov v zrakoplovu, trd. vez. 1J0 r Razkrinkani Habsburžani. — Moja j preteklost .................- jjO ISobinson ....................... Revolucija na Potrugalskem..... gQ Rinaldo Rinalilini ............ ' 1 Sveta Genovefa .............. Stric Tomova koča.............. lovssska knjižnica. Zbrani spi-spisi, vsebuje 10 povesti .... 2 00 uneški invalid ................ Skozi širno Indijo .............. Spake, satire in homoreske .... 'Sanjska knjiga .............. 'Sanjska knjiga, velika ........ jj Sanjska knjiga, nova velika Razne povesti in zabavne knjige za mladino: Bob sa mladi zeb, pesmice .... JO Dedek je pravil, pravljice .... .40 Mladim srcem J5 Narodne pripovedke, 3. zvezek.. .40 larodne pripovedke, 4 sveaek.. JO ; 'ravljice in pripovedke sa mladino: .70' 1. zvezek ................... JO .40! 2. zvezek ..................... JO .40 Slavček, zbirka šolskih j>esml .25 vončekL Zbirka pesmi za mladino: ,40 trdo ve«ano ................ 1-00 .40 Zbrani spisi za mladino: .40 • sv., trdo vezano. Vsebuje 15 3 JO povesti......................................JO z v., trdo vezano. Pripovedke in pesmi .............................Ji0 zv. trdo vezano. Vsebujte 12 po- VeStl ooooooaoooooooooooooeo zv. trdo vezano. Vsebuje S povesti ...................... JO zv., trdo vezano. Vinski brat JO iv., crdo vezano. Vsebuje 10 povesti ...................... JO metnlške knjige s slikami: Mlada greda; pravljica a slikami JO Pepelka; pravljica s slikami 1.00 Rdeča kapica; pravljica s slika 2. snopič. Izgubljen sin, V Ječi, pastirlcl In kralji, Ljudmila, — Planšarica .................. 3. snopič. Vestalka, Smrt Marije Pevice, Marijin otrok ...... 4. snopič. Junaška dekllra. Sv. Boštjan. Materin blagoslov .. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ........ ft. snopič. Mojstra Križnika, _ Božični v*čei, SvojegTavna Min- 7. snopič. Dimež, strah kranjske dežele; Oh ta Polona, Posiljen stan Je zaničevan ............ 5. In 19. snopič. Pijavka, Skrivno zaklad. Rešitelj. Kmet avtomat: Dekla B«žja; Junaške Elejke .................... 0 snopič. Sv. Just; Ljubezrj Ma- * rijinega otroka .............. J0| JO .00 .59 .69 .00 .50 12 Tantum Krgo. an zbor JO j 3 spremljavo orgel. (l.aharnar) 30 i Note za tamburice: Slovenske narodne pesmi za tainbu- raškl zbor in i>etje. (llajik) .. 1.30 j Bom šel na planinre. Podpurl siov. nar. pesmi. (1'ajuk) .... 1.00 j Na Gorcnskem Je fletno. (1'ajuk) 1.00 ;Note za citre: .60 Pesmi in poezije: Cedeč; poleg narodnih pravljic o Vrbskem jezera. (A. Fun tek) Trdo vezano ................ .75 Moje obzorje. En«?. Gangel. poezije Trdo vezano ................ 1.25 Narodna pesmarica.............. JO Balade In romance. (A. Aškerc) Trdo vezano ................ 1.25 Broširano ...................75 Pesmi. (Simon Jenko) .........45 Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini.................... 1.25 'oezije. (Simon Gregorčič) — trdo vezano ................ JO 'iiolica. Pesmi za mladost.....60 lovenska Narodna lirika. Poezije JO Sarafan. Ruska pesem .......... Bari pridejo, koračnica.......... Slovenski citrar. G najbolj priljubljenih slov. pesmi prirejenih za j cltre z besedami .............. 'Ndte za gosli: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pe^mi —1 iM>t« ugank. (Oton Zupančič). — 1111 oaoooooooooeeoooeeoooooo 1*WV I • Sneguljčica: pravljica • slikami 1.00 j poeziJ® .................... JO Trnoljčite, pravljica a slikami 1.001 _ . , Knjige za .likanj«: rešim z notami: Mladi slikar ................ .79' .40 -30 JO "5 S^ike fa pravljic ............ njige za slikanje dopisnic popolna z barvami in nr.vodilom: Mladi Ganetnfk ........... Otroški vrtec Za kratek čas Zaklad za otroke ......... Razglednice: .75 1.20 1.20 1.20 121 JSS abavne. Različno, ducat ...... %ew Vorške. Različne, ducat .. JO Velikonočne, božične In novoletne .50 ducat ..................................25 .30 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40 .45 " Bratje! Slovenci smo. 'JJ* (Premrl) .......... " Orel. Koračnica (Jaki) .Vojaški valček........ veMrtb .............. 1H 1»' Abraeev •ja itd. Broširano ...... B SWwb*I pisatelji: Trdo vezano .....'.-------- lJ9il. »v. Jas. Jurčič 9. zv. • Dr. Zeber, roman. ,t-r. tragedija v 5. dejanjih. Broširano ................ Trdo vezano .............. UN Kralj Matjni .............. JO IfiMfhr povesti, trdo vezano. Vsebuje 7 novesti .............. JO Kraljica Močoaicm. trdo vezano JO .50 Posamezne po .......... .40 Narodna noša, ducat...... .60 posamezne po ........ Planinski pozdravi, ducat . JO j posamezne po......... JO Panorama mesta New Vork JO Prerokovalne karte JO . jo Ig r e: 100 Ce sto dva. Sala v 1 dejanju .. JO Dokter Robin. Igra v 1 dejanja JO ijSi arabska.....................2.00 Dolina Solz. 3 enodejanke: Dr» '25 Šopek samotarke, trdo vezano .. JO svetova, ded »čina, trpini .... t* 30 Strelec ....................... JO >ivjl leve«. Narodna Igra s pet- 35 Stezosledec .................. J9; jem v 4 dejanjih ............ JO M &tri povesti: Nagla beseda; Tujče- >nevnlk. Veseloigra v 2 dejanjih JO va oseeta; Gospod Grahar; List I "ndodejaake. Vsebuje 0 iger .... JO j Papirja ...................... -30 landraains Komedija v. 4 dejan- ^ Sveto Genovefa.................. JO jih ........................ J® 75! usedov sin, (Jurčič) ..................Gospa ki Je bila v Pariza. Veselo- " J51 igra v 3 dejanjih .......... J* JO Išče se edgojnik. Igra v 2 dejanjih JO KrivopriseialL Igra o petjem t ! rt dejanjih ................ J® 1J0 Ko varstvo in ljubezen. Žalol*ra ta meščanskega življenja v ft dejan-IJ9i jih ..».••».........»........• J9 splat. Mati. Drama v 3 dejanjih...... -75 Cvetje v jeseni. VisoSka kronika 2.99 t Jih pUmtrnove "h«radkai 3Je2 Dve boiičnici: Svetonočno zvone-nje. Čuj premlla. Za dvoglasna ženska zbora s klavirjem ...... Gorski odsevi. (Laharnar.) Zbirka moških zborov in čvetero spevov. 1. zvezek ............. 2. zvezek ..................... Narodne vojaške. (Ferjančlč)____ Narodne pesmi. (Marolt) ....... Naši himni; Lepa naša domovina; „ , _ , 77, ,-1 \ o.iaska koračnica 1 Bože pravde. (Marolt).........15 I PomladaAski odmevi. Pesmi sa ao- ran. alt In bas 1. zvezek ..................... i zvezek .................... Pianinke. (Laharnar. 1 Pesmi spran, alt, tenor in bas: 1. zvezek .................... Z. zvezek .................... Slovenska zdrav ice. (Flelscbman) 1. zvezek..................... »• ZVeXelC •»ooeeeeeoeeeeeeeae Zdravice, za petje ln klavir — (Parma) .................... Ž irovni k narodne pesmi: 1. zvezek ................... 2. zvezek..................... C. zvezek..................... Vojaške narodne pesmi. (Kosi 1 . Orlovske himne. (Vodopivee) ... Lira, srednošolska pesmarica: Note za klavir: Kot nekdaj v maju.'Valček. esmi za klavir in gosli...... 2.00 Koračnica. .05 .40 .05 .40 .05 .15 1.00 j Peš. Koračnica. (Jaki) .......... 1 Zdrav in vesel. Koračnica. (Jaki) •Vitez Herz. Koračnica. (Jaki) .. Zlata Rena Intermezzo. (Aletter) 1 Mabel. Intermezzo. (Aletter) .... (Dijaške. Intermeezo. (Aletter) ... Harfa. Valček. (.TakŠič) ......... Aditha. Intermezzo. (Aletter) ... Za naše male. (Schilai ......... Danes nam gre dobro. Koračnica. .501 , , JO! .45 .45 .40 .40 (Jaki t .35 .25 .20 .20 .20 .20 .20 .20 .20 .20 .20 .20 .20 .20 .25 ,Buri pridejo. Koračnica. (Skorpln) 751 Zemljevidi: .30; Veliki svetovni Atlas — .201 Vsebuje vse zemljevide i>osamez-.20| nih držav celega sveta, trdo v .30 platno vezan ................ 5.00 L20 Združenih držav, veliki...........40 i Združenih držav, srednji........ JO 1. zvezek .................... 1.20 Združenih držav. Mali 2. zvezek ..................... L20 Slovenija ............ Priložnostne pesmi za izven cerkve- 1 Nova Evropa ........ ne in društvene slavnostl— ......'zemljevidi: (13 meSanlh in 3 moški zbori) 1.10 Alabama, Arkansas. 1.25 .10 J5 JO 1J9 1 sv Vsebuje 35 povesti j?, zv. Joe. Jurčič .75' Vsebuje 7 povesti .. zv. dr. Ivan Tavčar Nočne pesmi. (Adamič) Kupleti. (Grom) — 1. Kranjske Sege in navade .... -25 2. TTčeni Mihec; Slabi Časi---- -35 3. Nezadovoljne!; To zares užit-kami ........................ Slovenski akordi. (Adamič) — .................. JO Zbirke 22 mešanih in m očkih zbo- Igrokaz v 5 dejanjih JO rov: Arizona, zv. Martin I j j an jih Drama v petih de- 1. zvezek ... JO i 2. zvezek ..................... Velika stenska Colorado. Kansas. Kentucky la Tennessee, Oklahoma* Ohio, Indiana, Montana, Mississippi, New Vork. Washington. Wyoming — Tttkl PA oosoooooeoaoaoeoooea -35 Zemljevidi" Illinois. Pennsylvania. Minnesota, Michigan, THscoosin, Weal Virginia — vsaki po .................. .75 fcVTCpO 200 njegove žene Marjoeie. Že vei liko koristi. Češki listi opozarjajo javnost, da^ naj skrhno zasleduje te dogodke, češ, da bo imela češka industrija pri njih. pravem razumevanju ve- Naro&lom j« priložiti denar, bodisi ▼ gotovini, Money Order ali poitne auamka po 1 ali 2 cente. 6e pofljete gotovino, rekomandirajte pUn«a. "GLAS NARODA" (Slovenlc Publishing Company) * .9 New York: Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. Kako uničuje Helija Raku. V t lojflasTH'in lom Ionske nil pak-1 lžpremene sedanja čustva Reča-tu, ki ga je skoval ranjki itali-j nov z bajoneti in sipami. Ihruga jan>ki zunanji minister Sonnino, j ovira tiči v volji drugih velesil. zlasti Amerike, ki hočejo Reko o-hraniti svobodnemu mednarodnemu prometu in pustiti Reki. da bo služila za izhod na inorje raznim zalednim deželam, ne pa da pa bi ostalo še nadalje pod sv- j bo veljala za zadnje pristanišče stro-ogrsko oblastjo. Računal je, j Italije. Končno obstoji še tretja ni bila zapi>ana Reka. Sonnino namreč ni hotel. da bi Avstro-Oprr-.ka popolnoma propadla, mar več nameraval jo je le okršiti v prid Italije in Srbije, vse drugo da bo mogla taka Avstro-Ogrska plačati Italiji mastno v rt j no odškodnino. Da bi taka država živela, hi potrebovala seveda tudi izhoda na morje, in ker je imel Trst pripasti Italiji, je morala ostati H»-ka za načrt zmanjšane Av-»tro-Ogrske. Sonnino je še pol leta po slavni pri Vittoriu ovira. Mussolini daruje .Jugoslaviji neko mesto, ki je last druge dežele in s tem ne zasleduje samo pridobitve Reke. marveč tudi spore s strani Hrvatske in Klove; ni je napram ostali Jugoslaviji. Mussolini se laska Srbiji in jo vodi proti Egejskemu morju, kakor da bi pozabljal, da bi z anek- Venetu pošiljal na Hrvaško ita ^sijo Reke k Italiji hrvatski in slo- ljanske lire, in sicer na niiljone. da bi dohro podprl protisrbsko in habsburško gibanje ter skrpaJ novo avstro-ogr»ko držav«, ('as pa je tekel drugo [*►», kakor mu jo je hotel diktirati velemožni Sonnino. Jugoslavija se j«» uirje vala in radi Keke jn ?rska čigava naj bo? Italija je h- kmalu čutila, da ji bo v Se vernem Jadranu delal velike pre glavice že Trst, zato se ni nagi bala k Reki. Govorilo se je o sa moodločbi vn K«*ko in itnljansk? vlada je dolgo časa toplo p<»dpi r.ila to misel. Samoodločba It«k j** priznala najjyvo v Parizu kjer se je reklo, da naj bi se iz razila njena tozadevna volja po t o m plebiscita ob kontroli vele sil, definitivno pa s»- j»- razglasila njena svobo<» fašisti kateri imajo n.i svoji vesti v m ogromno italjansko gonjo na Re ki in v s« i velikansko škodo, ki s« jo napravili mestu in pristanišču s svojim kričanjem. Italija je ^ svojimi četami in s jtotuho. ka tero j«- dajala fašistom, prepre čila delovanje zakonitih zastopni kov reškega ljudstva. H«-* je ve liko potrošila, toda ne za Reeam in ne za Keko, marveč za bedaste jxilitiko I >' Anrutnzija in njego vih fašistov. Zato pa tmli ne nio re ničesar zahtevati od Reke, ka t'*ra nikdar ne povrne Italiji nje ni h'lir. vrženih proč za vzdrževanje stanja, ki je oviralo Reki po do novega življenja na svobodnih njenih tleh. Sedaj s** znova oglašajo razn. pribegli sumljivi elementi iz Ita lije, ki 1 M>čejo še nadalje mešati da bi se vzdržali pri dobrem kru liti še kolikor mogoče dolgo. Po m a ga jim tudi, morda nehote sam ministrski predsednik M us solini, kateremu roji po glavi misel, da bi s,» dala R.-ka zbaran lati za Italijo, a^- . bi Jujpnslavija dobila kos solunskega pristanišča. To ni nič driijpefta nejro novo zavlačevanje rešitve reškega vpra-šanja. 44 La Difcsa" pravi na to, d« . stoje proti Mussolinijevem name-iiu tri velike ovire. Prva tiči v volji Reč a nov. Mussolini bi vendar že moral vedeti, da Rečani nimajo nikake volje za to, da bi sc Roka priklopi]* k Italiji. Ako bi se izvršil sedaj na Reki v zakoniti obliki plebiscit, za aneksijr Reke k Italiji, bi niti 3 odst. vo lileev ne volili na anriesijo. Mussolini in vsa ksljainska javnost naj si zapomnijo, da so Italjan' iz kraljestva v sad njih treh letih italjanskega režima ubili med reškim ljudstvom »»e zaupanje do Italije in do njenih institucij. Varajo se v Rimu, ako mislijo, da venski deli Jugoslavije izgubili vsako zvezo z morjem. *'La Dife-sa" pravi upravičeno, da se čudi. da Mussolini, ki hoče biti resen politik, sploh pride pred Jugoslavijo s takimi željami. Iz mnogih razlogov se v .Jugoslaviji smejejo temu rimskemu početju, katero je že naprej obsojeno, da propade in na katerega mesto mora stopiti lojalna izvršitev ra-pallske pogodbe. Dobra služba. Leta 1853 pride bogati Škot Tom kins, posestnik več ladij, ^ pisarno svojega prijatelja Jurija Lindsava v Londonu. Ker tega ni bilo ravno doma, pošljejo Sko ta v sprejemno sobo, naj tam počaka. Pri neki mizi v sobi je sedel srednjestar mož; pri vstopu §ko-. ta je mal-o počakal, pa takoj začel zopet pisati. Skot je šel par-jrat po sobi gorindol. potem se pa ustavi tik pred mizo in pazljivo gleda. Vprašujoč ga oni gospod pogleda. Tomkins mu pa prikima in blagohotno reče: — L*»po pisavo imate. — Veseli me, da to opazite, odgovori neznanec smehljaje. •— Res lepo pišete, tudi vaše številke so razločne. Ravno take ra bi jaz potreboval. — Kako tot — V pisarni nimamo nobene ga pripravnega človeka. Vi bi bi li kot nalašč zame. Dam vam 12C funtov na leto. pojdite z meno; na škotsko. — Za tiste čase je bila to krasna plača. f»osjM>d se lepo zahvali za ponudbo, pa pravi, da mora vendar popreje še vprašati Lindsava za svet. Tedaj vstopi Lindsay in Tom-kinsa prav prijazno pozdravi. — Gospod od mize pristopi in mu pove. kako sijajno ponudbo da ima. — Prav, — reče Lindsay in čisto nič ne izpremeni obraza, — stoindvajset funtov na leto je lepa plača. Dobili boste v mojem prijatelju T^mkinsu dobrega gospodarja. ki je včasih sicer tako malo preveč domač, a ima zlato srce. Sicer pa mislim, da je najbolje, da gospoda drug drugemu predstavim, prej ko se spoznata, bolje je: — Gospod Tomkins — gospod {Gladstone. kancelar njenega veličanstva kraljice. Škot je malo začudeno gledal in v zadregi je bil. potem se je pa ravno tako glasno in srčno smejal kakor Gladstone. Ta je pri Lindsavu ravno zbiral podatke ra. proračun glede mornarice. Pozneje je bil dolgo let voditelj angleške zunanje politike. velik prijatelj Slovanov in zlasti nepozabnega fctrossmayerja. Ali trpite vsled MURA ali POLETNE MRZLICE Gotova, pomoč. Mi garantiramo, fie vam to zdravilo ne bo pomagalo, vrnite pol zavoJCka, In mi vam bomo vrnili S1-00. PURNELLOVO zdravilo katacja ln poletne mrzlice vam bo odpravilo trpljenj«. Za dosego boljših uspehov jej treba. pr.(*ti z zdravljenjem takoj. t»e • ozirajte p • na letni čas. ter nadaljevati. dokler niso bacili Cisto uničeni. Cena 91.OO NaroČite dane«—ne pottjite denarja Plačajte pismonofii. PURNEITS CATARRH TREATMENT 35 W 33rd St.. N«w York City iQnSS KXROT> A. 6 .T AX 1-r Raznwsljffliost, Royal Mail Viapre] plačane vožnje. Kretanje parnikov - Shipping News Znam i ruski general Benken-, . IHUIIiipUUilK HUHUS.- 10. januarja: ,3. februarja: dorff ie bil eden najbolj raztre- i 1 President Monroe. Cherbourg; Orduna.( Zeeland. Ciierb..uri: in Antwerp senih ljudi. Nekoč pride v malo = Urtilf« SSdaj, urff. A meri- is«. Upniki. 8. februarja: CoInniLt«'. <;tMioa: Manchuria. Cherbourg in Hamburg: Wuerteinburg. Ohertfurs 1:1 Hamburg. 10. februarja: ' Olympic. "Cherbourg; President Wilson. Tr?l; ItfXMevelt, Cherbourg .n IJie- in 23. januarja: Pittsburgh, 26 Broadway -n i>ri kateremkoli New York potniškem agentu 25. januarja: Mlnnekahda, Cherbourg-Bayern, Hamburg. Čudna navada. Profesor matematike na univerzi v ftlasgowu, Robert Simsoii je bil eden onih profesorjev, kj ; kadiln(> sob"o; Renkendorffu > ROYAL MAIL Benkendorff! j STEAM ftACKET COMPANY _ Kako si rekel? BenkendorffSANDERSON & SONS, I<1C.? AgBlltS^ Januarja: j Š;,j res. — Xie ne odzdravi in b-j 117 w- Waahinoton St.. Chicago ( Pr«Uent V ti takoj nazaj na pošto, j Enkr&t je bil pa na bat povabljen. Vsi gostje so bili že odšli. I bila je že pozna noč. Samo Benkendorff in gospodar sta bila os--; - i tala v prazni dvorani; zdehalo Angleži in Francozi imajo dv. se jima je. zabava jima kar nič ni1 ^naki anekdoti, kako znajo neka šla. Gostitelj pravi, da gresta v bourg in Bremen. 14. februarja: Pres. Monroe, Cherbourg. 15. februarja: Mo-.mt Carroll. Cherbouig n Hamburg. an Buren. Cherbourg. In Hamburc. Podobnost in mimika. ! 17. februarja: Pres. Art'.nr. Cherl-our« in l!rem^n: 'Oiulio «>s:ir*\ f;«»tKgne In Itotterilam. 20. februarja: i 27. januarja: . • } Heusillon. Havre. President Hardinr. Cherbourg !n Bre 21. februarja: imen: K-t?»>lond. Cherbourg in Antwerp ! France. Hivrc; Kaxon:n. Cherbonrp in I President Wikum. Ti-t; I.orra ine.! Hamburg: Or.ltinn. Chert.ourg Iti lL,m- I F a vre. 28. januarja: La Lorraine. Havre. zelo skrbijo za zabavo drugih. 1 mel je tudi navado, da je zmira; štel korake, če je šel od doma: tudi če ga je kdo nagovoril in šel 7 njim, ni nehal šteti. Enkrat gre predavat: napra vil je ravno 921 korakov, ko g* sreča neki gospod. Ta je profesorja sicer poznal, ni pa vedel, kakšno navado ima. Nagovori ga ■— Eno vprašanje mi dovolite — Me veseli, ljubi moj, 921. — O. ne 921. eno samo vpraša nje, — se začudi gospod. teri svoj obraz narediti cisto po i«"«»rja: , , . , , . Torek. Hamburg, aoben kakemu drugemu. Angle-, m , ~ I K), (anuarja: je svojega i Chicago. Ilnvr^: IV-r.-n; a. «""h»T>»oor*r in Hamburg čelo nagubi. vendar gre tja: dol- ^ki slikar Hogarth go ostaneta tam, a general se kar prijatelja Fieldinga večkrat pro- S1- Januarja: noče odpraviti, g«spodar se pa j sil? "aj d* od njega naslikati. p"Ut- ««rbuor*: ortita. j Cherbourg. r e 1 f 1 Cherbourg In Hamburc; Antonla. Cher * 1 marra- seveda tudi ne upa namigniti, da 1 a vselej zastonj. Po Fieldmgov: i»ourg m Hamburg. i M nr;"ah)1:i> Ch, naj visoki gost odide. smrti je tožil Hogarth, kako trdo- _____ . .. . i 3. marc ^ele po pretek n pol ure prav5 gostitelj : — Morebiti vaša kočija še n prišla, ekscelenca? Ce hočete, p;? jam napreči svojo. v . .. „ ,r . . ... . usupel ga iiogartn gleua, mi-1 • . ■ • - — f«.«-. - - • znanci v starem kraju liurK1. I'pes. Adams. Cherbourg. 22. februarja. 1 MoT.colia. < "herlxitir^ in Il:imtiiir?: Han-! sat. Cherbourg ip Hamburg 1 24. februarja: Vf«lendam. IIoiiIo»jrie in Roltcnlnm; ;l.apla:i• nrtr in Brernen. J2S. februarja- Itnssfl, Cenoa: 1'res. \'.iti llur-t, 1. februarja: .... - . Mount Clay. Cherbourg vraten je bil ui da ga po sporni 3. februarja, nu ne more naslikati. Pričujoč:, ceorir«. wuhir.rtnn. ch-rrw.urg in Brc-igralec Uarrick pa naguba svoj ,lt"': obraz in vpraša slikarja: — Ali je bil morebiti tak-le? Osupel ga Hogarth gleda, mi- -rbourc in Hamburg Kruonland. I""b»-rb.«irtr in Antwerp Pre:?. Harding. Cherlwiurg in Brem«-ii 7. marca: P;. r.j<. Havre. Vaši sorodniki, prijatelji in lagati. — Se le sedaj se je stvai ! vih. Ilitro gr«* na delo in t<» da Prosim, pravi profesor. - ( P°jasnila" C^neral * mislil- da ? nes edina slika pesnikova. bi rad zvedel. Bili ste znani z u mrlim doktorje^ liiltonom .11 rad bi vas vprašal, če ima re.-vsaka njegovih nečakinj 900 fun tov dote. — Cisto prav, 921. Oni ga gleda, misli, da je znorel in gre svojo pot dalje. Teda; šele opazi profesor da ga gospoc skoro gotovo ni dobro razumel stopi en korak naprej, pa se obr ne in zavpije: — Ne, gospod, ne 921, samr 900! — 922. — Revež ubogi, res je znorel — si je mislil gospod. (( G O S U LIC H", Direktna služba preko - st 1 >ri bHfn'»*tn r ^er.tij ali pr PHELPS BROS. 4 CO.. c. A 4 Si N. Y. ■ kupijo vožnji listek za pot v Ame- , riko najugodneje- z ameriškimi , , ^ . i Francoska anekdota je pa ta i , , .. „ .. n ... . . . v svojem lastnem stanovanju u ^ 1 dolarji. Proti predložitvi od ame- Rhc on. * Slikar Antoine Gros je v druz . -, - , ■ , • , . : ... . ... . ., c,___ i >ni e os pod ni hotel oditi. . . za Ameriko mi lahko izplacaono _______ vam jih toliko slavil. Samo neka. i "" bi j jržavn ku VUle e ln ; • i t i i '»T^a^^ « -;--• ' 1.- , . , ■ . , , ■■ ameriški denar pri Jadranski »NAZNANILO IN PRIPOROČILO. obžaloval, da ni nobenega dobre . . - r • , . ■ „ , ^ banki v Ljubljani in v Zagrebu. -•— : ga portreta o njem. Zraven je bi- , , , i ^ . . ... ,, 7 7ktnm tiolfnirano roctfl -i Coulon osebni zdravnik I 11 1 pv^meznega od Cenjenim naročnikom *'f!lasa L ZlHIUIII HoRuVoRB EBSlll .LUU«J!'.TOSe ni 7 111 "n ; raslega potnika ne sme presegati ■ Naroda" v državi Ohio naznanja- -____Mlovika znan tudi po svo-1 francoskih frankov? to je [mo, da jih bo obiskal naš potoval- jem izrednem igralskem talentu, j protovrednw!t wl približno $-200. !nx zastopnik .. .... t , v.. . - t1*^' 'TJ'" T reČe C0n}™ V Italiji in zasedenem ozemlju Mr. ANTON SIMČIČ!. mikali, je bila cesta med Vilno in — nobena slika nima niti sledi i Ko so se leta 1812 Francozi u . . . . (pa lahko izplačamo brez izjeme k^ri je pooblaščen nabirati na- nster. njegovega duha in plemenitega , ... , » . , r . .. . ° vsakemu poljubne zneske v arac- ročnmo za naš list, zatoraj prosi- pred ; značaja. — \ tem pa je z obra . ••t. - . - , i , , , ... . • . , nsKih dolarjih. me rojake, da mu bodo koliKcr je bii | zom in govorom Villela tako do- n . . ,. . . . ...n ^ ^„ - ! . Pristojbina za izplačila do s?l0 nio^o^e naklonjeni. nATrtn T /iJfc .rt T'^/il Hl-ZkC flAmr. ■ Slovenic Publishing Co Kovnom vsa nastlana tornister orožja, voz itd. Zlasti klanec Vilno. poldrugo uro dolg. je bil i zom in govorom Villela tako do-'ako zagačen. da ni bilo možno ' bro posnel, da je vzel Gros čopič Pred praznimi sedeži. , . . . po oO«4. za izplačila od $10.— do aaprej. voz ni bilo nikamor spra- in napravil edino dobro sliko dr- ... ....... . . . „ ,.L -foO.— po -fl.—. za izplačila, ki viti. vojaki so omagovali. Da b: zavnika. . , ..... „ , . , _ _ presegajo znesek — t>o 2 cen- jih poživil, je dal maršal >žjem prosta, in marsikdo je moral odstopit. ( Ie seznam knpovalcev orožja mo sa-oj tovor zasledujoČLm kozakom , rajo voditi trgovine Da bi le-te zadržal, je dal odpre- Skoro vsak igralec rad vidi da so sedeži polni, če igra. Saj j< I ti maršal še druge sode, dobesed- j V,Ion>- Zadovoljive dobrotne učinke J ' cega slavnega vnrnepa zmanjdevalca ma? prijatelje in sovražnike. Od samo sedem. Novi zemljevid Evrope. Rad bi izvedel za naslon FRANKA SLAVEC, doma iz Kneža-ka. ki je pred kratkim pnš»-! iz >Tarega kraja v West Virgin i j o, lutein ]»a pre-selil v Veltono. Nadalje želim izvedeti tudi za FRANKA MI LAV EC, doma istotam in se baje nahaja nekje Coloradi. Prosim ju, da se mi oglasita, ali pa če kdo ve, da mi naznani njun naslov. — John Marinčič, Box 352, Bolivar. Pa. (5-6—1) Preženite bolečino! Okorelo rame, otrpljena miSica, nategnjen sklep— vse to spremlja BOLEČINA. Toda vdrgnite nekoliko PAIN-EXPELLERJA ca bolečo po^'T5ino, in bolečina bo hitro izginila. Pain - Expeller ir bolečina »ta si smrtna soTražoita. Dobito Re danes steklenico pri pvojem lekarnarju, 35c. in 70c. Glejte, da bo-na zavojčku tvmiSka znain-ka SIT'iiO. Zavrnite vae ponaredbt'. F. AD. RICKTER Ml CO. 104-114 South. 4th St. Brooklyn. N. Y. ^svetovna vojna ih Svmi*1 pOJKlhlonui izprenieriila.%j€obe spoznate, fe daste vaiemu lekarnar-število monarliij zm '<» ivpubl»i< pa znatno pomnožila. -. ___i •• __-.___- ■ lu en dolar za en zavoj ali Ce pofiliete tfevilo monarhij zman.|?>aJa. fstevi ' J - isto svoto Marmola Company. 4612 Woodward Are.. Detroit. Mich . s proAnjo. B»J . v .. "«m ooSlJeJo zavoj Marmola Prodp!fll!> Z OXi'lPf-ni 11 a'pmTSHIO III Število Tablet (Marmol.i Presrrlptlon Tablets). Najcenejši prodor. Kmet in kmetica prideta v mesto in si ogledujeta plakate za o pero. Prvi prostor 3 krone drugi prostor 2 kroni, tretji prostor 1 krono, stojišče 70 vinarjev, program 20 t in« rje v. — Ti stara, pojdiva na pro-t pnfl/valstva ima Evropa-seda j ijiet reb«sLl: Rusija. Nenieija. Anglija. Prane i ja m Italija, k.i merijo ;kupno 6,lii0.300 kvadratnih kilo-j :net>r<-»v ter imajo 21)11 milijonov prebivalcev. Latotako je v Evropi pet sml-•ijevel iki h d iv.a v: ('ešk osi ovaxk a. Fugrslavija. Poljska. Rumunska «1 Španska, ki imajo skupaj, 1.581,300 kvadratnih kilometrov pc-\-rš!ne in f»4 miljonov pr«-bival-cev. K temu pedde š»* o-*eui manjših i držav' Avstrija. Matlžarska, Bol-J gartja, Švica, Belgija, Ilolaiidska. | Grška in Portugalska, ki imajo S30.200 kvadratnih" kilometrov j površine šli 4ft miljojiov* iprebiA'al-f cev. I Nadalje severne države' Hved-! ^ka. Nr»r\'eška. Danska in Finska. ■ ki merijo Mkaipno 1.243.80C) kvadr.1 kilometrov ter štejejo le 15 miljo-1 I nov prebivalcev. Končno ima Evropa še eelo vr-' maiih drža vb: Albanija, Lu- | bemlmirit. Gdanssko. Monako. Sari Mamino. Liehteinsteiu. Andora, Jh-mebiko ozemlje in R«ka. Države Mile ant&nte imajo 707 trne*, faradrstmih kilometrov in 44 ZASTAVE! Najnovejše zastave, bandera. rf^alije Izdeluje nail ir. letfVaS rojak, piSite mu po ni-C-rte na naslov: IVAN RAJ K, 24 Main St., Conemaugh. Pa. DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. coimi ac-ovaNSKO aovoaeti zdravnik ipkcijaliit mo4kih bolezni. Meja «t>ak« J« Zdrav1>nje akutnih In kroničnih ooMznl. Jmz um trn zdravim nad 23 M ter t nam eku&nje v vmh boleznih * In kar znam riovMitko, zato vaa morem popolnoma razumeti In spoznati vate bolezen, da vaa ozdravim In vrnem mo6 In zdravje, fkrtl 23 let oom pridobil posebno afcuinje pri »zdravljenju mo*klh bcleznl. Zato ae morete popolnoma zaneetl na :nen#. moja akrto pa ja. da vaa popolnoma ozdravim. Na edlaftajta, ampak pridite etnaproja. Ja« ozdravim zastrupljeno kri. ma«utJo In lloo po tttatL. bolezni v grlu. Iz. padanja la*, baleeim v »•©ateh,etararane;oatabe«oeti*!včne bulesni v mehu-Juledlcafi. letrah. Želodcu, rmanlco revmatlzem. Vatar; zlato ftilo. naduha Itd Uradna urai V ponedeljek: aredo ln peto* od dopoldne do K. popoldae. v torek. Četrtek In pobota od s dopoldne dc I. sveder; v nedelja* ta prasnlklk od lt. dopoldne do % popoldne. ______ .. ____:_ _____aHjomr prebivalcev. _________________________________________________________ Knjiga za dolge zimske večere. Slo Tftnsko-Amcri Iranski KOLEDAR za leto 1923 192 strani povesti, poučnih člankov in razprav, pesmi, slik, šale in raznoterosti. Cena samo 40 centov. Naročite ga ie danes. slovenic publishing co. K Ccrtlandt It, ^Naw York «r Dobs ss tudi pri sastopnlldk1 (T Glas N aroda. Praktični Priročna žepna knjiiica, ki ima ▼Be kar je v kupčiji potrebno, ie natančno izračun jeno, kakor tudi m izračnnjenje obresti. Kniižica je trdo vezana, stane BLOVENIC PUBLISHDIO CO. 82 Cortlandt Street : Vew York ___ / KAPITAN BLOOD ITJBOOVA OOIIKJA Spisal Rafael Sabattoi Za "Glas Naroda" preval O. P. f«) (Nadaljevanje.) SPLOŠEN NAVAL NA ZLATA POLJA V ARIZ Phoenix, Ariz., 5. januarja. — Pustolovci, mladi in stari, moške-' ga in ženskega spola, drve še vedno proti Oatman. v Mohave okra-,u. da prospektirajo za zlatom in številni ga tudi najdejo. Oatman , . ,. ,, /Jata polja so najboilj aktivna na — Mislim, da nisem prevee predrzen. <*e stavljam predlog. — ... T, , . severo-ameriskem kontinentu in Prenehal naval se davno ni konean. Od M. de Rivarol se je ozrl nanj s strupenim pogledom, kajti; vremena in solnca razdrapani pu- domnevai je. da hoče postati kapitan Blood ironičen. Ogorelo Kce : stolovcif ki so dobili ,zadevno kapitana pa je bilo. mirno in pogled njegovih oči stalen. j vest> ko ^ kopali ter iska|i ^ato - Povejte, kar mislite, — je rekel M. de Rivarol. i v oddaljenih delih sveta, kot na- i Blood je pokazal na fort pri ustju notranjega pristana, ki je j primer v Afriki, prihajajo sem bil k'-iuaj viden nad šumečimi palmami. Rekel je. da je ta for* ; z navdušenjem mladeničev. li-i-ii »lubše oborožen t»-r opremljen /. v^ejn potrebnim kot pa zu- Stari Goldroad rov pri Oatma-najiji, katerega so ravnokar razbili bukanLrji ter ga izpremenili v nu je obnovil svoje obratovanje prah in i ♦ p«il. Na drugi .strani. sevala. pa. je dohod dosti ožji kot; 2:1 one- ki s(i spoznajo na kopa pri I ti n-a < hira. Predlagal je vsled t.-gu, naj zajadrajo fraii- panje zlata, je bila ta noviea po eosk.' ladje v zunanje pristanišče ter pričnejo takoj z obstrelje- \ membna. Pomenja namreč stalno vanjem. Medtem pa hi on izkrcal tristo bukanirjev ter nekaj arti- j taborišče kot naprimer v zlatih lerije, na iztisni strani lagune ter .skušal napasti fort od zadaj J poljih Nevade. United Easterp Napaden v istm času na obeh straneh ter demoraliziran od usode Mining Company je obnovila zunanjega, dosti močnejšega forta. hi se notranji fort brez dvoma 1 sv°ie obratovanje v globini 1300 hitro uda 1. M. de Rivarol naj bi ta opremil fort s posadko in ka- ' pitan Blood naj bi se medtem polastil cerkve Nuestra Senjora de i ^uckv Boy Mining and Milling le Poupa, ki je stala, izpostavljena pogledom vseh, neposredno iz. i Company je pričela vrtati • na-\< n nie>»!,i. na iztočni strani. Položaj te cerkve je nudil seveda ne- daljno luknjo na svoji lastnini posredne strategične ugodnosti, ker je obvladoval pot, ki je vodila ter pričakuje, da bo zadela na do-iz Cartagene v notranjost dežele. Obvlada te ceste bi enkrat za vse-; bro žil° v globini šeststo čevljev lej o ls-trani!a možnost, da hi skušali Spanci spraviti svoje bogastvo kompanija je financirana iz mesta. New Yorku in njena kampanja j zavzela velik obseg. Bonanza Placer Co. je zadela na srebrno žilo, ki daje $f>0 na tono izkopan* ga materijala. Frisco Mine Co. | pospešila svoje vrtanje ter pri- Ni nam treba slediti t»> j akciji korak za korakom. Napake, ka- j Jakuje v kratkem velikih dohič tere s.i napravili francoski oddelki. ki so se izkrcali, so zavlekle j kov. gladko izvršitev tega načrta in razvetitega je streljanje s forta Druge kompanije, velike in potopilo tekom popoldneva dve francoski ladji. Na večer pa se je fort tidal, v glavnem radi neustavljivega junaštva, s katerim so napadli hukanirji prostor s kopne strani, še predno je napočila j gočili mestih. Nedaleč od Oatma tema. je obvladal kapitan Bld s svojimi ljudmi cerkev Nuestra ia obratujejo turkizni rovi. mo Benjora de la Poupa. j joče največji v Ameriki, ki so Opoldne naslednjega dne je poslalo mesto Cartagena delega- ast *vrdke Tiffany v New Yor cijo. ki naj hi se dogovorila z M. de Rivarolom glede predaje. i lu* Ti rovi so Prvi Privabi,i Pu Napihnjen od pono.sa vsled zmage, katero je pripisoval izključno le sebi. je diktiral baron svoje pogoje. Zahteval je. da mu m-.rajo i/ročiti v so javno last ter vse zapiske glede javne lastnine. Trgovei mi i morajo izrinit i ves gotov »denar in svoje blago. Privatni prebivale.i mesta si lahko izvolijo nadaljno bivanje v mestu ali pa od p« »t ova nje. Vsi oni. ki hočejo oditi, pa morajo nil j-prvo izročiti \s.» svojo lastnino in oni, ki hočejo ostati, morajo i/ročiti polovico -.voje lastnine ter priseči, da bodo jnistali verni podaniki frarn-o>,krjra veličanstva. Rekel j»- kuntvno, da bo ccr-kvam jiri/.anes«»l. da pa morajo predložiti natančna poročila glede dragoe«*iiosi i, katere vsebujejo. Skoraj eno leto za plačevati. Kapitan Blood je dobro vedel, da bo ta argument glavni, ka-terega bo upošteval M. de Rivarol. Obnašanje barona se je nenadno i/premenilo. Postal je živahen ter takoj odobril predlog kapitana liloo la. nakar je izdal povelja, da se prične takoj z akcijo. majhne, vrtajo po zemlji od vseh mogočih strani ter na vseh mo Plačajte vsak m«*s«-<- n«-kuj. pu •■<> to prif«!i«> prhStvn Xapra^ z -štii i..glato rezan^jra trd«-pa hrasta t< r bogato. trajno zavrSeno vzoiou Izrezljana osuiuja raslonjar-^v in Mo!<.v zadajajo j;.ko «in.» Sedeži na peresa in p.. noian m, lajnm .-k:m. rjavim š|>a risk ni r.snjem. M .za in stoli so na " breišum-nili i>««11« Kah ". \ f-i k«.v .-o vel.k-, pn s ..rm in tmn'im zgrajeni. Trajali L« do It ta in l«-ta. S tf-m vam nudi pril:ka. da ioljite elegantno *p<»hi£t\<> za sp: ej«.-mnic«» po ra-rprodajni ivr.i na lahka cdplu<~ila *l <> je ena najbolj j>i ts-netljivih vrednosti, kar jih je kdaj nu«i'I Hortman. < »dpošlje se cv zalmjih raz-jeni) t a k« se. da se zmanjša prevozne stroške) iz tovarne ^ centralni Indian ali r.ka.šk>-g;i skl.idi5"-n. Naročite itv. '05ErvA1U Ct na »SC.'JS. ^oiljite $1 sedaj. Ostanek $3 mesečno. Namizna preproga zastonj RRE7PI A P M fl ^rasna žametna DII LLf L H lili (J namizna preproga. Mi hoi-emo dokazati. «'a so Ilartmanove ■ ene in p«>K«>ji najboljši. Vsledtena. ta naš poseben H« da tek. l.e pomislite—priročna namizna preproga I'nfljl.NYiM A ZASTONJ! Preproga .e iz bogatega višnjevega žameta. 48 inčev dolga in 16 inčev široka. s harmonizujočo rflžnato tapeto na koncih. Obdana je kroginkrog s posebnim starinskim zlatim robom. I'umni te. ta ponudba je omejena Izkoristite jo SEDAJ! DICITC po H&rtmanov velik 368 strani obse* a lOl * gajoč raz prodajni cen k — brezplačno. Brezplačni darovi z laročili po ceniki. tolovce iz Mehike že krog leta lo30. Zgodovina nam pripovedu je, da jc ob onem času več sto Špancev iter 14,000 Indijancev zapustilo Mehiko, da najdejo davne zaklade "Sedmih mest Oi-jole" v sedanji državi Arizoni .n da je poslal od leta 1530 pa da 15.19 Cortez štiri ekspedieije iz Mehike, kojih eno je vodil on >am. Menih Marco de Niza je prinesel .s .svojega potovanja čudovite povesti o bogastvih Cibo- Milijon, domov right ; t pionirskih doživljajev, ki se nišo izpremenili izza dni Corteza. Wood t 'ariiiv'i na je privolila v le pogoje, ker ni imela nobene druge i/bir»- m naslednjega dne. namreč ">. jiprila. je vstopil M. de Riva- ; ie ter izjavil, da jedo tam prebi r<'l \ ni< >!«» ter ^a proglasil /a francosko kolonijo. Govemerjem tc j valei vasi iz zlatih in srebrnih kolonije j.- Lnieip• \ ;d M. de «'odaniki nje-j ti dinamitii sledi munšajn žganje g»\ejra f radenskega veličanstva. Plen je bil naravnost velikan-' v družbi vseh starodavnih im-ski. V teku štgrib dni je odšlo iz mesta več kot sto mul. obloženih { pulzov, ki slede nenadnemu bo-z zlatom, p rot i čolnom, ki m» čakali, da odvedejo plen na krov za- gastvu. stavne la-lje. Kraj Oatman je bil imenovan po Rjyce Oatmanu, pionirju, ki je Osemindvajseto poglavje. i prišel s svojo družino iz Missou- rija leta 1858 ter se nastanil tam. ČAST M De RIVA&OLA. ' Stariše so mu umorili Indijanci in njegovi dve hčerki. Marv Ann Tekom predaje ter nekaj časa pozneje je zavzemal kapitan j in Olive, so mu odvedli v suženj-/. večjim delom svojih bukanirjev postojanko na višinah stvo. Marv je .umrla, potem ko Nuestra Senjora de la Poupa. ne da hi vedel, kaj se je završilolje bila prodana številnim rodo-med tem easom. Blood, čeprav je bil izključno le on odgovoren za j vom, a Olive je preživela in re-hitro zavzetje mesta, ki se je izkazalo kot pravcata zakladnica, ni file so jo ameriške čete pet let bil niti p<»zvan na posvetovanje častnikov, s katerimi je M. de Ri- pozneje. Poslali so jo na iztok, da> v*revi rapravljal o pobojih predaje. i jo vzgoje, nakar se je vrnila \ T«, j** bilo malovaževanje. katere-a bi ne bil trpel kapitan Arizono- kj**r j«* živela do visoke Rlood ob drugih časih niti za trenutek. Sedaj, ko se je za vedno starosti ter postala voditeljica v inlpovedal piratstvu. |>a se jt- »mejal podlogi franeoskejra gene-i družabnih zadevah. Vedno pa je rala z največjim zaničevanjem. Drugačnega razpoloženja pa so n<>sila v javnosti kopreno, kajti bili njegovi kapitani in Ae prav posebno njegovi navadni ljudje. | lnclijanci ^ ^ tetovirali svoje Njih Ogorčenje je nekaj čiLsa tlelo, a nato izbruhnilo, proti koncu i l)lemenske znake na obrez' tedna v i a rt a gen i, pravcat požar. Njih kapitan jih je mogel za 1 ^lat<) so na61i Pri °atmami vo* trenutek potolažiti le z izjavo, da ho prijavil francoskemu genera-1 -iaki Združenih držav' leta 1865. lu njih pritožbe. , Neki Johnny Moss je prvi zadel K,. ;„ i ; ... • l-ii ... , - na bojrat sklad. Iskalei zlata so J* tO, je takoj misel, »la txiuwe barona. . . ,. . . v. . . ; kmalu culi o tem in kmalu so pri- Nas.i je V uradu, katerega je baron ustanovil v mestu terjaj na ]icp mpsfa Georgp Heargt delu. da eekira^ kot vesten trgovec, vse trgovske knjige, ki so mul^ znanega'časnikarja. William bd, izro«*«rne. Njegov namen je b,l natančno ugtoviti, kakšne svo- } ^^ ^ parson8 le mu je treba To je bil res lep posel za generala kralje- , Joe nark d j fcJ ^ ustano. vdi artna.l na morju m kopnem. }>reki„je„je. katero je povzročil ^ prospektorski sindikat. prihod kapitana Hlooda. ga je razkačilo. „ . . ... ^j^^Mkl V letih, ki so sledila, je bilo baron. — «ra je pozdravil slednji. — govoriti mo- marsikatero premoženje dviguje ram z vami odkritosrčno. Le malo manjka in moji ljudje se bo- no zemlje. Resnični naval na do uprli. 'Oatman pa se je pričel šele leta M. de Rivarol se je ozrl nanj postrani. 1914, ko je naSla United Eastern —■——— 1 neizmerno bogat sklad, ki ne ka- ; __ . ^ IMjt prikodajfti.) - #lf j _ že ie »edij nobenega konca. HARTMAN FURNITURE & CARPET CO. Dept. 5234 Chicago, 111. rV;l<.2»n.. .loliitp .<1 Itof > nuphič-ilo. i ošljite S kosov poli .štva za sprejemnico ojisara. \ se l»,in imel 30 dni na po.sku^nji. ne bom zadcv.ljen. vam bom i <•, oldrzaI. i , m ,.l.u'al za pohif.tvo na mesec. np bo plačana polna cena j:?. ,\'kl«-r r t • n. ; 1 «.t je «r-.- IH.iii il zailr It. r. 1 ► TJO.V N.J. ali eesta in štv. . Post < >ffi< . ho«Vte imeti pohištvo ilrugam le« »t m nujete, izpolnil.- .«|>... i i , . \> na Razne vesti. Škorec in vrane. V "Kosmosu" pripoveduje neki j naravoslovec: Žrt-ti. ne požreti se pustiti. Te dve zahteve polnijo tičje možgane v zimskem času. Mnogo maaijša je njihova slirb za primcruhn premočwčem. Gosto br-šljanovo sten >, smrekov girzdiček ln tli uga fprrpravna mesta tiči dobro poznajo iu jih na večer ]>"-i^če.jo tudi iz velike razdalje. (>]»a-zil ]>a .sem. ^^a škorci prav radi NLagai-ske in dvakrat tolikšna ka-k >r pri VifetorijLnih .-slapovih Sain-•bi-zija *v Afriki. Kn«rgija slajia je i> v računana na l.'»0,(!0(> konj. sil. "Klobuk na glavi." Pod tein inumom, kakfu* jioroča ]);*.riski L'Kelair". je osnovalo v Hrusilju. To misel jt- sprožil ne-]'i ibelgijski dnenmik, k<► se je mi-lLi.^tini' L»'*on Leelerc ol> odkritju f.]>omenika pisatelju Kamilu T.e-monnieru tolikanj prehlad il, da j«' moral pustiti .svojo službo, ('emu bi s« tako krčevito ravnali po sta-drže v bližini vran. Kakor hitro r dednih iegah, osobito v mrzlih red par leti. Na sveže i režni spol. Sicer se pa tudi drugi, pognojenem pol.hi se je nahajala|.ve£ii narodi, n. pr. Romani, itak velika jata. vnui in škorcev. Kar ce je priibliš^ skobec. V hipu se dvigneta dve bojaželjni rrani. Komaj ga dosežeta, ga pričneta pcsteaao Obdelavati. Previdno se je branil ngtpaideoiec, toda dolgo ni šlo. M/-ral jf» je popihati in v t.ri-umfu so g.i zasledovale vrane. šk<»rci so se medtem skrbno držali v oHLižju vran. brez katerih bi bili na milost in nemilost izročeni xk<>l»eu. f>irlasi n.-ij se mi moj prijatelj FRAN K ZADKI .loma iz Jur-šlč list. 04 ]>ri St. P«*tru na Krasti. Pred par meseni >e je nahajal v Iiuthsdale, Westmoreland County, Pa. Tja sem in;i pis;il. pa ni nobenega odgovora. Z;iti» «ra ]>r »s rn. da mi pošlje svoj na-tančen naslov. - Anion V. i11 (rillou St. Rear. Pitts burgh. Pa. f:t-9—1 ' I'"em svo jetra brata ANTONA liOŠTJANrir, »domare |,ok-e- v iz IIorij. ter JOHNA HA-T1STA. ]»o hvaležen. ali naj s«* pa sama oglasita na naslov: -John iVištjan«**ic. Ottis Ave.. Rockdale. .7«,bet. 111. SLUŽBO DOBI SLOVENKA iza pom« č v kuhinji v kempii. K«'1-tero veseli v gozdu, naj se oglasi. Plača dolarji v. Mrs. Helena Rodili. H. I). 4. Ilox Smithport, Pa. PREHLAD MEHURJA MOŠKI! Zaščitite Proti n