POGOVOR Z MIROSLAVOM SAMARDŽIJO
Delegatski sistem -hrbtenica skupščine
Za nami je prvo mandatno obdobje novega skup-ščlnskega in delegatskega sistema.
O prefeklem In bodočem delu občlnske skupščine smo se pogovarjali z Miroslavom Samardžljo, novo Izvoljenlm predsednlkom skupščine občine Center.
Dogovori: »Kako ocenjujete                                                ¦
uveljavljanje delegatskega si-stema v občinski skupščini?«
Miroslav Samardžija: »Vse-kakor so bili pri uveljavljanju novega delegatskega sistema doseženi veliki uspehi. Sistem sam je postal hrbtenica celot-nega • delovanja občinske skupščine in delo v delegaci-jah, komisijah in odborihpote-ka zelo intenzivno. Kljub temu pa so se v teku preteklega man-datnega obdobja pokazale do-ločene pomanjkljivosti, ki jih bomo seveda skušali v seda-njem mandatu odprlaviti. Ta-ko smo na primer ugotovili, da so posamezni delegati prema-
10 povezani s sredinami, ki jih zastopajo, inpremalo obvešče-ni o stališčih delavcev in kraja-nov, ki so jih volili. Tako se je dogajalo, da so prihajali dele-gati na seje, na katerihbi mora-
11  sprejeti določeni odlok ali predlog, z neizdelanimi stali-šči, in tako niso mogli ustvar-jalno poseči v razpravo.
Poleg tega se je dogajalo tudi to, da so delegati v imenu de-lovne organizacije soglasno sprejeli določen sklep ali dogo-vor, potem ko bi morali dolo-čen sklep, dogovor ali spora-zum realizirati, pa se je ista delovna organizacija do spre-jetega sklepa vedla skrajno ig-norantno. Delegati bi morali v bodoče vplivati na sredine, ki jih zastopajo, da bi sprejete in podpisane sklepe in dogovore tudi izvajale. Samoupravljanje
se ne konča s podpisom na papirju ali z dvigom roke pri glasovanju.
Celoten politični sistem v občini je treba vzeti pod lupo in izdelati temeljito analizo, na podlagi katere bomo izpopol-nili delegatski in skupščinski sistem v skladu zzaključki kongresa ZKS in izhodišči za kongres ZKJ. Nekatere stvari bo treba tudi formalno - prav-no urediti.
Sedaj delamo predvsem na ustanovitvi družbenih svetov, ki bodo povezovali znanstvene delavce z različnih področij in jih pritegnili v delegatsko od-ločanje. V preteklosti je bila
ena naivečjih pomanjkljivosti pri odločanju v občinski skup-ščini ravno nepovezanost in nesodelovanje s strokovnimi, znanstvenimi in raziskoval-nimi delavci.
Posebno pozornost smo po-svetili tudi nekaterim delega-cijam, ki so preveč pasivno spremljale družbeno dogaja-nje. Analiza o delu vpreteklem mandatnem obdobju je poka-zala, da nekatere delegacije v vseh štirih letih mandata niso dale niti ene pobude za raz-pravo.«
Dogovori: »Dnevno se sre-čujete z delegatskimi gradivi, dnevni redi in gradiva za seje zborov občinske in mestne skupščine se objavljajo celo v sredstvih javnega obveščanja. Kaj menite o kvaliteti in obšir-nosti teh gradiv?«
Miroslav Samardžija: »Pre-pričan sem in to skozi lastno izkušnjo, da so delegatska gra-diva preobsežna, nemalokrat strokovno slabo pripravljena in včasih celp nerazumljiva. Si-cer redko, vendar dogaja se, da dobijo delegati gradivo za sejo na mizo šele na seji, karvseka-kor negativno vpliva na delo delegatov. Delegatom bi mora-li nuditi kratko, jasno inpopol-no informacijo pravočasno, da bodo lahko določeno pro-blematiko ali predlagani akt predebatirali v sredini, ki jo zastopajo in na podlagi mnenj in dejstev potem odločali v skupščini.
Toda to je širši družbeni pro-blem, ne samo problem naših, občinskih gradiv. Na nivoju občine se ne da doseči bi-stvenih sprememb, če se ne izboljša celoten sistem dele-gatskega obveščanja.«
M. S.