Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ZA NEKAJ VEČ KOT NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izvzembi aobot, nedelj in praznikov). jI :: Citajte, kar Vas zanima :: ft i* Telephone: Cllclsea 3-1J42 Ktr.itt rift S«-rood C'la-ss Matter September 2511». 1940 at the Tost Office at New York, N. Y., under Art of Cou^reas of .Marrh 3rd, 1879. SNo. 274. — Stev. 274. NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 6, 1940- PETEK, 6. DECEMBRA, 1940 . Volume XLVIII. — Letnik XLVI1S. HITLER MORA BITI ODSTRANJEN ANGLEŠKI NAROD JE ODLOČEN I N SOLI-DAREN . . . MIROVNI PREDLOG JE ZBORNICA ZAVRNILA . . . Pregled tedenskih dogodkov proti vojni Mohandas K. (Jaudhi je naročil članom Vseindijskoga Angleška poslanska zbornica zahteva vojno do konca S HITLERJEM NEMARA IMETI NOBENEGA OPRAVKA Včerajšnja oju s totali-j "Svet se mora rešiti toga tarnimi fašističnimi državami.' človeka (Hitlerja), kajti mi- Augleški narod in vlada sta ru ne bo, dokler ga mi no na I • trdna v ovojem sklepu, da , 1<- dni kongresa, naj ne vprizarjajo preračunana na letnih s:? mili-! objavljena, javnih protestnih >kupščin pro-!jono\ ton. Zdaj znaša produkti udeležbi Indije v vojni. < V'cija 7* milijonov ton. bi bil kakšen član kongresa za- rekei . i. Le- ' Neprimerni dohodki pa poda ima milijonov A me- menijo tudi nezadostno obleko, radi tega aretirati, no sme p<> lieija aretaeije objaviti širši j javnosti. Vojni stroški Anglije Zadnji teden >o znašali vojni stroški Anglije 1H» milijonov ].'».'! t i -«h" !>."jO funtov štorlingov (približno '! milijonov o.'!o 1 i-oč dolarjev). Izza 1. aprila po dozdaj je j potrošila Anglija za vojno pri-I bližno ."»<>< H) milijonov dolar- I jev. Dotok zlata v Združene države ga konea, no glede na stroške in žrtve. Zbornica je mirno posiuša- Tekoni to debate v poslanski zbornici ni bilo ministrskega predsednika Winstona .lames Maxton, David Kirk-wood, dr. Alfred Salter in edini komunistični |>oslanoe Win. la peščico pacifistov, ki so pti-'eliilla in je mesto njega od go-poročali, tla bi Anglija posku voril varuh državnega pečatu sila pogajati se z Nemčijo za j Clement K. Attleo, ki jo reke!,! mir. Predlagali so, tla bi bile da sedaj ni še pra\i čas, da 1 i na miiovno konferenco poleg Anglija oznanila svoje vojne bojujočih držav povabljeno cilje, ter stavila svoje mirov-' še Rusija, Združene države, no pogoje ter dostavil, da se Južno ameriške, Kitajska i a j daj ni vprašanje, ali je \ojna Japonska. Predlog so stavili'ali mir, temveč sedaj je vojna poslanci, ki pripadajo ncodvi- in \ prašanje je, kakšen bo mir. sni delavski stranki in so: —j 4*Naš cilj jo skušati postaviti mir in svobodne narode,j" rekel Attlee. Predlog za mirovna pogaja-. Zaplenili so tudi najmanj 500 strojnic. Poročilo s fronte pravi, da Grki napredujejo na celi fronti, posebno pa v srednji in južni fronti. Kot pravi neko poročilo na list New York Times v New Vorku iz Beograda, so Grki včeraj proti večeru vkorakali v Po rt o Edd i. Na severni fronti okoli Korico in Pogradeca j«' bil pregnan zadnji Italjan. Včeraj >o v tem predelu ltaljani imeli težke izgube, vjetih pa jih je bilo 500. (irki, ki prodirajo dalje skozi Premedi, katero mesto so včeraj zavzeli, poročajo, da jih domače albansko prebivalstvo navdušeno pozdravlja in sprejema. Grški in angleški stnnoglavci (aeroplani, ki se z zelo velike višino kot strela spustijo v nižino, vržejo bombe ali pa stre Ijajo s strojnicami, nato pa so zopet bliskovito dvignejo v višave) obstreljevali in bombardirali italjan>ke mehanizirane oddelke ter jih večinoma uničili. Napadli so tudi laška vojaška taborišča, ki so pričela goreti. Na konveneiji <"|<> je •delavski voditelj .John I l ikancev skrčene želodce. Oči-1 slaba stanovanja t»-r pomanj-tajo mu, da je pretiraval iu d;*, kanje zdravniške o>krbo. jo število do«ti manjšo, namreč Nedavno jo poročal nevvvor-45 milijonov. N<>, tudi 45 mili- dnevnik "Times'' da na- j V tednu, ki so je končal 27. joiiov okrčouih želodcev je pre- borne komisije z .ržojo pre>c-, novembra, je dospelo v Zdrilce j. net 1 jivo veliko število rekru- /one državo za 51» milijonov ! . - u,v- dolarjev zlata. Največ ga je Najmanj petnajst odstotkov do-Tjn-lo iz Kanade in sicer za nalN.rnikov ne moivjo sprejeti r,l milijonov dolarjev, v vojaško službo zaradi laz- Kanadsko zlato prihaja sko-nih telesnih nedostatkov. jrogotovo iz vseli dolov angle- l>eset milijonov šolskih o- škega imperija ter služi za po-trok jo pomanjkljivega vida; kritje angleških vojnih naro-poidrugi milijon šolskih otrok čil. Ne samo go>podaivki izve- j iMjmanjkljivega sluha; četrt ____ «lonec, pač pa vsak razsoden ijnilijona mater nima pri poro •človek lahko sprevidi, da ta;,h, primerne zdravniško oskr-vota no zadostuje družini za ! }M. primerno in udobno življenje.) ("immanjši jo zaslužek, tt-m- Vladni izvedenei proiska več j.- vsakovrstnih bolezni. zadevi po naročilu posebne- , , , , 1 I Ko se delavec bori za nekaj centov priboljška na uro, I običajni* 1 m>: i tudi za razliko med zdravjem iu boleznijo svoje družine. cija i Nove tovarne Bethlehem j Steel bodo zgrajene najkasneje v dvanajstih mesecih. Več! starih tovarn bodo pov.sem preuredi.i, da bodo odgovarja-> le zahtevam časa. Kje name rava korporacija zgraditi novt»' naijnave. ni l,jl0 objavljeno, j Vpo^tev bodo prišli pndvxm, kraji, kjer doslej niso imeli delavci kaj prida prilike za zaslužek. Čudno priporočilo bančnega ravnatelja Božični darovi za Evropo Tz < Miieaga poročajo, da jo d. \V. Nieho a-, prod-odni!; Prve narodne banke v Kngle-vvoodu, pozval vlagatelje, naj Poštne oblasti naznanjajo, da bo moiroče poslati božične darove v zavojih < paketih) -a mo v der v Anglijo, Ir-ko, Švico, Francijo, Portugalsko, Špan ~ ko, Gibraltar, A zon*, Islandijo in na Faroe otočje. Iiciiar na darila je mogočo po-iljati v razne drugo dežele, med njimi tudi v .)ugoslavijo. Rumunska zaplenila petrolej O.I leta l!i::5 do leta VXUi j<-znašal tedenski zaslužek t roti-ne ameriških družin in posa liieznikov petnajst dolarjev. (Miur- Zaslužek druge trotine je p:>. znašal od J5 do _'s dolarjev na teden. 2rtve lova li ga narodnega odbora in dognali: — Dohodek pretežnega delaj našega prebivalstva nikakor no zadošča za zdravo življenje. Povprečni letni dohodek l.'l milijonov družin in posameznikov v najnižji skupini je bil prod petimi leti 471 dolarjev, j Več kot polovico so porabili za j hrano, pa niso bili primerno ; prehranjeni. j Zdaj so se razmere nekoliko izboljšale, dobre pa še vedno niso. Dolioilki še vodno niso primerni. Neprimerni dohodki pomenijo neprimerno prehrano, neprimerna prehrana pa I skrčene želodce. Izza otvoritve lovske sezone ' t za srnjake se je v Pennsvlva j 'Rdeča vojvodinja ni ji na lovu smrtno ponesreči-j članica, stranke lo sedelll oseb. Sest lovcev pogn so šii v severni del državo, k.j« je ponekod Zapadlo skoro šest čev 1 jev snega. a jo. Lovci, »rl>kil» l'speh v tej borlii ni važei samo za delavca, pač pa tudi za narod. Presenetljivo visoko! število zavrnitev pri naboru je ! temu dokaz. ('o je v Ameriki 45 milijonov j ali milijonov skrčenih želodcev, je naposled vseeno. Nekaj milijonov več ali manj. 'Roosevelt je lahko še enkrat izvoljen" Po enotedenskih velikih izgredih. v katerih je bilo ubitih okoli 4(>'» oseb in ravno to liko ranjenih, se je Rumunsk.: j dvignejo svoj.- vlogo in naj ji'i j nekoliko pomirila. Ministrski j predsednik general Ion Anto nesen je odločno nastopil p o li j-odi v ja niiii Aelezuim gardistom. Obenem pa je Antonescu izdal odredbo, |mi kateri so po. stale državna last vso petro -Icjske naprave: sesalke, rezer-varj:, čistilnice in napeljavo cevi. Pri toni je najbolj prizadeta Komano-Americami družba, ki jo podružnica ameriške Standard Oil Co. Vlada je tudi zaplenila vse parni ko, ki plujejo po visokih morjih, kakor tudi ladje n i 1 >onavi. parlamenta, >e je vrnila v kon Zaseženo lastnino bo T?u-servativno ti. spet 1 i'leča vojvodinja Atholi-»ivša članica angleškeir i ku v stranko jo je min. predsednik Chur- hill navdušeno pozdravil. "Rdečo 5vojvodinjo** jo imenujejo, ker j«- tekom španske državljansko vojne simpatizirala s španskimi re- Nikdar bi so pa no smelo i>o-zabiti, da povzročajo skrčene želodce, ]>a naj jih je toliko ali toliko, nizke mezde, s katerimi se ni mogočo primerno preživeti. VROČINA IN INFLUENCA V CALIFORNIA Znani socialistični voditelj Norman Thomas je rekel v Buffalo, N. Y., časnikarjem: — Co Franklin 1). Roosevelt svojo'karte prav jnjstavi, je lahko po štirih letih zopet iz-1 pnblikanci. | vol jen 'ah predsednika. To *e _ _ _ pravi, če-bi hotel biti izvoljen. Pozneje je govoril Thomas v j Agleško-španska I Rotary klubu o stališču Zdru- pogodba ženili držav napram evropski j vojni. — Edino ,prava politika za Ameriko bi bila, — je de-j jal, — da bi se v vojno ne vme-| šavala. S tem seveda ne mi i slim, da bi Angliji kar naen-Mesto Bakerfield v Ken; j krat 0o južnem vodovju si je predsednik Roosevelt oglodal mornariško bazo (tuantanamo ter razpravljal s poveljujočfmi častniki o načrtih glede razvoja te važne strateške točke. Običajno je na (luantanamo staeijon i ranili pet tisoč mornariških vojakov, ki so pa ob času predsednikovega obiska maiititvrirali t t (bližini Cule-bra otoka. urad > V Arad unije pleskarjev (AFL) v Flushingu (novvvor-ški okraj Queens) so stopili štirje neznanci, z revolverji v lezni že podleglo. vsosednjein mestu Tarzana i Trideset odstotkov \-seh šo- 9-4- stopinj. Take vročine v tem larjev v Los Angeles in nad o-ičasu ne pomnijo že ]»otintrido-somsto učiteljev je bolnih. •set let. Nove tovarne Bethlehem Steel Predsednik Roosevelt ni mogel bolj vztreči Mehiki kot ji je vstregel s tem, da jo po>lal k inavguraciji predsednika (aniacha kot svojega zastopnika novoizvoljenega ameriškega podpredsednika \Val-lace-a. Mehika se bo oddolžila s tem, da l>o poslala k tretji inavgu-i raciji predsednika Roosevelta Tz Lisbono na Portugalskem ])osebno misijo. poročajo, da so bila pogajanja _ _ _ glede trgovinsko pogodbe med j (Nadaljevanje na 2. str.) ZNAČILNO FORDOVO PRIPOROČILO Priletni industrijalec pravi, da v sedanji vojni ne bo nobenega zmagovalca. — Ce bo kdo zmagal, bo kmalu izbruhnila nova vojna. ANGLEŽI BOMBARDIRALI TURIN Kot poroča angleško zračno ministrstvo, so včeraj angle ški aeroplani zapet bombardirali veliko italjansko iudustri- i ii>L- roki ustrahovali tri unij^ke u-jjalsko mesto Turin. Bombardirali so Fiat tovarno za aero-radnike in odnesli iz blagajne plane ter arzenal. Letalci so poročali, da so, ko so bili na po Da bo ameriški jeklarski industriji mogoče izdelati zadostno število tankov, topov in vojnih ladij, mora povečati in razširiti svoje tovarne. Edward R. Stettinius Jr., ^ bivši načelnik United States1 Steel Corporation (največjega J 77 letni !jeklarskega podjetja na svetu) izjavil v Avtni magnat Henry Ford je začel priporočati veliko in močno mornarico. Mornarico, ki bo dovolj močna, da bo u-s|h?šiio zaščitila oho ameriški obali, iu ki 1«) imela primerno število matičnih ladij za leta- la. Po njegovem mnenju je to odločilni faktor ameriške na-obrambe. tri tisoč dolarjev. Rop se je izvršil nekaj ur jk> seji, pri kateri so člani viplačali * unijske prispevke. vratnem poletu visoko nad Alpami, videli v Turinu veliko požare, ki so jim razsvetljevali ozračje. Najbolj pa so angleški aeroplani bombardirali Duessol-Jorf ob Roni. Skozi 12 ur, od G. zvečer pa do (>. zjutraj, so Dasi je bila policija takoj , bombardirali pomole na Roni, skladišča, železniško progo, obveščena o drznem napadu, elektrarno in plinarno. Drugi aeroplani pa so naipadli Dort-nima o napadalcih nobenega mund, Antwerpen, Ostend, Calais in druga atlantska pri-sledu. i st&nišča, ki se nahajajo v nemških rokah. in sedanji član obrambne komisije, je izjavil, da je Bethlehem Stool Company (drugo največje jeklarsko 1 podjetje na svetu) sklenila svoje tovarne tako razširiti, da ji bo mogoče producirati na loto 850 tisoč ton več jekla. Produkcija Bethlehem Steel se je v zadnjem času poveča- imlustrijaloc je to pogovoru s kontre-ailmiralom Johnom Dovvnesom, kateremu jo dokazoval potrebno ustanovitve tehnične šole v River Rouge tovarni, ki naj bi bila nekakšna podružnica mornariške vežbalne postaje ob Velikih jezerih. Downes pove ljuje 9. mornariškemu okraju. Mladi rek rut i naj bi v Fordovi tovarni završili poseben tečaj, nakar bi se kot izvežba-ni mehaniki vrnili k mornarici. \ sak mesec bo mogoče iz-vežbati nad tristo elektličarjev, mehanikov in niašinistov. — Po mojem mnenju morem s tem največ pomagati deželni obrambi, — je rekel Ford. —> Za mornarico se zato zanimam, ker jo smatram za bistveni del našo obrambe. Naloga mornarico jo ščititi deželo. Dva oceana imamo in na vsakem moramo imeti zadostno število vojnih ladij. Glede sedanje vojne je Ford prepričan, da ne bo v nji nihče zmagal. — Ce bo pa slučajno kdo zmagal, — je dostavil, — bo imel svet kaj kmalu z novo vojno opravka. "GLAS NAROD — New York VSI ANO V L JEN L. 1893 44 GLAS NARODA" CTOIGB OF THE PEOPLE) OvMd and Published by Slunk Poblishiaf Company, (▲ Corporation). Frank Sakwr, Prastdeot; J. lapsba. Sec. — Place of basineu of tbe Ltloo and iddremi of above officers: 216 WEST 18th 8TKEET. NEW YORK, N. Y. 47th Year "Glas Naroda" la issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays. Subscription Tearly fS.—. Advertisement on Agreement. Za celo leto velja list as Ameriko In Kanado $6.— ; as pol leta $3.— ; aa Četrt leta 91 JM». — Za New York aa celo leto (7.— ; as pol leta *3.fi0. Za inosematto aa celo leto $7.—; z* pol lets $3.50. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemSi sobot, nedelj in praznikov. "GLAS NARODA." 21« WEST 18th STREET, NEW 10BR, N. Y. Telephone: CHelsea 3—1242 Novi državljanski zakon STOPI V VELJAVO 12, JANUARJA. NESREČE V INDUSTRIJAH Število defaveev, ki so se leta 1939 ponesrečili v industrijah, se jo izza leta 1930 znatno povečalo, kar dokazuje, da varnostne odredbe še zdavnaj niso popolne. Iz poročila urada za delavsko -statistiko pa posnemamo, da se je izza leta 11KM- število smrtnih »lučajev za tretjimi, število trajnih poškodb za več kot tretjino in število lahkih za več kot t|>etmo zmanjšalo. Leta 1939 m* je približno 1 f» tisoč -MMl delavcev |iri delu mrtno ponesrečilo, težko se jih j«« poškodovalo KK> tisoč, lahko pa 1 mi'ijon iJfiO tu*oč. Največ smrtnih nesreč in poškodb je bilo v stavfoinski industriji, namreč 40."i tisoč (med njimi 3<>44 potaroe.-t let, se pojavlja tudi v Združenih državah: nezaposlenost bo polagoma izginila. Ogromno število mladih mož '»o poklicanih v armado; vojna industrija bo potrelmvala milijone novih delavcev. Prva znamenja se že kažejo. Podjetniki imajo dober in že obračajo vodo na svoj mlin. Z ozirom na naraščajočo vojno industrijo skušajo obrniti scijalno-politično smer New Deala pt ri van ja. BEOGRAD ČAKA CSAKYJA Vse jugoslovansko časopisje oibšimo piše o bližajočem se obisku madžarskega vnanjega ministra grofa Štefana Gsa-kyja v Beogradu. Veliko zanimanje v diplomatskih krogih je zbudila izjava, ki jo je podal justični minister Lazar Markovič poročevalcu madžarskega lista 44Ma gy arorszag'' in ki se glasi: 44 Vsa Evropa in ves svet bosta dobila novo obliko. Naravno, da Jugolavija in Madžarska ne moreta pričakovati vodilne vloge v novem redu. toda važno je, da korakate skupaj, ne pa ipo ločenih potih v očigled novega položaja." Grofa Oakvja vsak dan jiričakujejo v Beogradu. Diplomatski krogi fco mnenja, da bo grof Osakv skirpno z jugoslo-vnnskim vnanjim ministrom Aleksandrom Cincar-Markovi-čem podpisal prijateljsko pogodbo, ki bo slična prijateljski pogodbi med Jugoslavije) in Bolgarsko. Po podpisu pogodbe pa bo grof Csakv odšel na lov s kraljevim namestnikom knezom Pavlom. ali razne stare postave so bile spremenjene, uvedene «o bie bolj točne definicije in sploh so bi!i vsi tozadevni zakoni spravljeni v -klad. Pravica do naturalizacije je bila razširjena na vse potomce turojenih plemen v Ameriki. Torej Indijanci, TCskimi in A-leutičani, ki so se rodili izven oženil ja Združenih držav, morejo postati državljani, ravno tako kot belokožei in črnci, ako odgovarjajo predpisanim pogo-jem. Važna je sprememba glede zahtevka bivanja za prosilca za naturalizacijo. Novi zakon o-mogoča. da more oseba, k; je živela šest n Mesecev v dotični drži* vi, zaprositi za državljanstvo, me-to dosedanjega zahtevka bivanja šestih ntt secev v isti County. Prvič postane zakon jasen, ker se tiče odsotnosti iz Združenih držav pred podelitvijo državljanstva: prosilec ne nine zapustiti Združene države za več kot še>t mese-(W meet dni. Dolbre so tudi spremembe glede prič in ianačenja izpitov. Zlasti važne pa so spremembe glede mladoletnikov. V temi pogledu ;ie bilo dosedaj precej zmedenih pojmov, ki jih zakon sedaj razjasnjuje. Določbe gBede državljanstva \vded dolgega bivanja v inozemstvu so sedaj mnogo bolj jasne. Zakon sedaj določa, da se državljanstvo ■zgubi vsled bivanja dveh let v prejšnji državi. kamor je naturalizirani državljan spadal, ako zakoni detične države smatrajo, da je dotičnik postal zopet njen državljan. Ako ni takega zakona, tedaj sni ' naturalizironi državljan ostati tam tri leta, ne da bi zgubil državljanstva. Po petih letih foivanja v vsaki inozemski deželi se državljanstvo v Združene države kot priseljenec izven kvote. ■Glede pristojbin je bila uvedena le ena spremi m ha. Za legaliziran je (bivanja s« bo pla-evalo $18 miesto se-demj.h $10. Peter Zgaga TEŽAVEN POKLIC: OB KONCU TEDNA — (Nadaljevanje s 1. strani.) Prvi japonski poslanik v Ecuadoru Prvič v zgodovini so bile u-stanovljene direktne diplomatske vezi med japonsko vlado in vlado republike Ecuador. Nedavno je dospel v Ecuador japonski poslanik Kogature Na gumo /ter izročil ipredsed-niku republike poverilne listine. Koga bo imenoval Ecua -dor za svojega poslanika na Japonskem, zaenkrat še ni znano. Krasna slika povdjne Nemčije Dr. Robert Lev, voditelj nemške delavske fronte, je nedavno govoril delavcem, zaposlenim v nemških municijskih tovarnah ter jim naslikal krasno sliko zamogoslavne Nem-čije. — Nemški oče, — je rekel, — bo posadil v svoj avtomobil ženo in otroke ter se oil peljal z njimi bo betoniranih cestah križem Nemčije. Po vojni bo Nemčija silno prostrana. Razprostirala se bo namreč od Ce-lovea ob jugoslovanske meje, pa do Narvika na Norveškem. — Bodoča Nemčija bo soci-jalistična. Kapitalizma in ži-dovstvu v splošnem, posebej pa vše Angliji bo izbito dno. i— Nemški vojaki nimajo le dovolj hrane in obleke, pač pa tudi dosti razvedrila. Francozi so celo dolgo zimo ipasli lenobo in se dolgočasili v Magi-notovi črti, dočim so nemškim vojakom najboljši nemški pev- BESEDA O PLESI. Ali ji* pleša koristna? To vprašanje se zdi dokaj črnino, vendar fc pa mišljeno resno. Prvi hip bi odgovorili nanj ni-kalno. Pri nas vendar ne bo nikomur prišlo na misel' domnevati, da bi se našli ljudje, ki *bi radi imeli plešaste glave. Nasprotno, vsak človek ima rad bujne lase, da se s tem poveča njegova prikuoljivost. Pa tudi plešati ljudje nami n * vidijo v pleši nobene prijetnosti ali ko-ri-ti. Šele čez več let ko ne misli jo več na plešo, jim ni več neprijetna. Ko začno človeku izpadati lasje, si navadno na vse načine prizadeva ohraniti jih. Pozneje se boji za vsak las. Čim redkejši postajajo lasje, tem dražji so človeku. Ko pa končno izpadejo človeku Vri i lasje ali v-a j tisti, ki jim je narava namenila konec, ni treba človeku več hoditi k biivcu. Stroški za striženje odpadejo in to je že nekaj. Neka medicinska revija je pa nedavno priobčila članek, v katerem pNee pravi, da ie pleša za zdravnike neprecenljive vrednosti. Marsikateri zdravnik brez dobre prakse bi plačal lepe denarce za pošteno" plešo. I Lahko se sieer vprašamo zakaj se pa ne da gladko ostriči. Dal bi no že lahko, toda to zadostuje >amo za dva ali tri dni. Plešasta glava na j bi bila znak poštenosti, verodostojnosti in marljivega duševnega dela. To velja za zdravnike. iKar pa velja za zdravnike, velja večinoma tudi za vse druge pokliee. V mnogih trgovskih podjetjih velja pleša za jamstvo bogatih izkušenj in tako privablja odjemalce. Ona utrjuje vero v filozof-k o zrelost takega človeka in vpliva na ljudi, ki sodijo človeka po zunanjosti. Rodbinski poglavar ima vedno veliko korist od svoje pleše, ( e bi imel bujne kodre, bi mnogo izgubil na svojem dostojanstvu. Vse drugače j,- seveda s plešo na tželnski glavi. Plešasto žen-ko sploh težko mi-limp in jasno je, da bi pleša pri ženski ne imela nobene dobre strani. Eden najbolj težavnih poklicev je poklicJtočyja ali bar-tendarja. Že vsaj bil je, takole pred sedem- ali osemindvajsetimi leti, ko sem bil tudi jaz član te častitljive bratovščine. Kako je danes, mi ni natančno znano, toda zdi se mi, da je temelj še vedno isti, četudi so se okoliščine precej spremenile. Bartender ju ni bilo treba posebnih študi j, toda znati je moral marsikaj in sicer temeljito znati, če se je hotel pošteno preživeti. Točenja in mešanja pijače se je kaj kmalu priučil —to je bilo pravzaprav stranskega pomena-—najtežje je bilo pa .pravilno ravnanje z denarjem. Pravilno ravnanje v bartenderskeni ipomenn besede. Ko je saloner najel barten-derja, mu je rekel: — Delal boš od poldne do polnoči. Ju žinal in večerjal boš pri nas. Vsak dan smeš vzeti zavojček cigaret. Pijača ti je na razpolago, toda Bog ne daj, da bi se napil. Na teden ti bom dal sedem dolarjev. Ko je bartender to slišal, je takoj vedel, da bo imel z denarjem opravka, oziroma «lost op do cash registra. Bili so namreč tudi taki saloni, kjer se bartender ni smel cashregi stra dotakniti, pač je bila pa to izključna pravica gospodarja in članov njegove družine. SMRT ROJAKA. Dne 27. novembra je umrl v Grmu I Haven, Mich., rojak dolin Luznar, ki je bil povožen od avtomobila '27 .oktobra. Pokojni je bil star 68 let in donija iz Selca nad Skofjo Loko, odkoder je prišel v Rock Spring-, Wyo., I ta 190r,. V Grand Haven. Mich., pa je"prišel 1. 1914. Pozdrav! — Vaš naročnik, Albert Yemc. Grand Haven, Mich. MARŠAL BADOGLIO Poročilo .iz Rima pravi, da je zaradi strahovitih porazov v Albaniji Benito Mussolini odstavil maršala Pietra Bado-glia, ki je za-Italijo osvojil Abesinijo in je bil pri Mussoli-niju do zadnjega kot najboljši la«ki strateg v najvišjih čielih. Na njegovo mesto je bil imenovan general Rodolfo Cava-gliero. ? 'GLAS NARODA \ počiijarno v staro do jj mo vi na. Kdor ga ho-I če naročiti za svoje g sorodnike ali prijate-p t je, to lahko stori. - — Naročnina za stari I kraj stane $7. — V S I talilo lista ne poii~ | i j (jamo ei in glasbeniki prirejali koncerte. Kdaj bo Nemčija zmagala, Lev nI mo^el natančno povedati, rekel je pa, da "prav kmalu." RADIJ. Svetovna produkcija radija je znašala do konca leta 1934 7MI gramov. Do tega leta so v ISt. Joachimsthalu pridobili 52.53 gramov radija. I)o leta 19.'?4 se računa, da je bilo na vsem svetu TGfi gramov radija, pri renter niso vštete izgube, ki nastajajo zaradi razpada radija, ki so pa v teh kratkih letih kolikor si? radij pridobiva, majhne, če upoštevamo, da se zaradi razpadanja zmanjša vsebina radija na polovico šele v 1580 letih. SE JE CAS, DA PRAVOČASNO PREJMEJO VASO B02ICN0 POSILJATEV, AKO POŠLJETE DAR SVOJCEM V DOMOVINO — PO KABLU K svoti, omenjeni v oglasu za požiljatev dinarjev oz. lir9 je treba dodati še posebej $1.— za pokritje stroakov za kabel. — Denar je izplačan y petih dneh do enega tedna. — Potniški oddelek Slovenic Publishing Company, 216 W. 18th St., New York V takih salonih so plačali bar-tenderju od dvajset do /petindvajset dolarjev na teden. M ed sedmimi in petindvajsetimi dolarji je bila pa tiste čase velika razlika in je še dandanes. Kakorhitro je torej rekel go-s>poam bartender, ■— mi ugovarjaš, — in boš potemtakem vedel, kako je s ta M varjo. — Priznam, da sem vedel, toda danes ne vem več, pa naj še tako napenjam možgane. Črna, tieprodirna zavesa je pokrila metode mojega takratnega u-dejstvovanja. Na tajim pa: Ce bi me danes, po tolikih letih, postavil kdo za baro, bi se -ko-rogotovo zbudili v meni »peči talenti. Eni stvari, ki je neovrgljiv fakt, se nisem mogel nikdar prečuditi. Skoro vsak saloner se razvije iz bartenderja. Že vsaj prejšnje čai>e je bilo tako. Saloner potemtakem pozna bartenderske trike, in je v sled-t ga bartenderjn težko ali pa sploh nemogoče groš ali dolar ** narediti Re« mu je morebiti znanih petintrideset trikov in načinov. Šestintridesetega pa ne ve, in baš tega se njegov bartender poslužuje. Kolikor sem poznal barten-derjev, so bili računski stroji. Izdelovalci ca sli registrov so opremili svoj izdelek z najnovejšimi ipridobitvanii znanosti. C asi i register zapisuje, sešteva, odšteva, separira denar, kaže črno na belem prejemke in izdatke — z eno besedo — cash-register je čudo moderne tehnike. Borba s takim dovršenim strojem ni malenkost. To bo potrdil vsak bartender, ki skuša kaj **narediti'\ V ta na men je treba velikega znanja, velike sposobnosti in spretno sti. No vem, kako so v tem pogledu današnji bartenderji, toda pred dvajsetimi, petindvajsetimi leti so bili neprekadjivi mojstri. Najvišje načelo tistega časa je pa bilo: cash register ne snie nikar do centa "štimati'. Noben človek ni namreč nezmotljiv, in če ni zlodej, bo že vsaj enkrat na napačen gumb pritisnil. To so gospodarji dobro vedeli in vj>oštevali ter se ponavadi niso nič jezili, če je bilo v cashregistr»u nekaj manj gotovine, kot je je bilo na ipa-pirnem traku zaznamovane. — V naglici je preveč "rin-gaP', — si je mislil gospodar, in zadeva je bila v redu. Če je pa bilo v cash registru dva ali tri dni zaporedoma več denarja kot bi ga moValo biti, je gospodar bartenderju eno stavno vrata pokazal. "O L A S N A ft O D A" - New York' Friday, December 6, 1940 VSTANOVLJEN L. 1893 ALI KAKO NASTANE KRATKA POVEST Top nosek je pokukal izza pNalne mize, za katero je sedel pi-atelj, zavit v oblake cigaretnega diuijfi. iu droben kazal-ček j«' označil bronasto gospodična zelo pomanjkljivo oblečeno, da, celo sploli ne, ki je slikovito zU knjena počivala na zelenkastem marmornem podstavku, opirajoč z diademom okrašeno glavo ob dlan. "Očka, kaj je to?" Notranje ogorčen, da ga motijo — pravkar je enako krčevito kakor brezuspešno iskal učinkovito snov za kratko pove.-1 — je odgovoril vzoren oče pri j; /no. "T tež, ljnbček moj." "'•Čakaj pa utež!" ''Reče se, č.-mu iu zakaj. Ze ime wove, da služi za obtežitev. "Za obtežitev pisem." 4'Zakaj je pn treba pisma obtožiti f" 44No, hm. dn jih veter ne od- lifse." 'Saj v i-obi vendar ni vetra." 44 ha, ž * res, totla kadar pride mamica z brisačo, napravi n- moji mizi več škode kakor tornado." "Kaj pa je to tornado?" "Tornado je silen vihar, ki divja v nekat'iih krajih Ame-i ike •* Amerika, Kje pa je to? Daleč od tod?" 'Od to.li? Da, *elo da!kč." 44 Dal je kakor do strička Otona!'* 44Tisočkrat dalje" "Ali ima striček Oton tudi utež!" "Seveda. Toda pusti me zdaj pri miru. Očka ima mnogo dela/' Čez trideset sekund. "Očka . . ." "Kaj pa že zopet?" Le mirno, mirno, oče ne sme biti samo otrokom avtoriteta, feiifveč tudi p rija tel j-in svetovalec. "Očka, ali imajo ljudje v Abe---Ame--" "Ameriki!" Ameriki tudi uteži?" "Da. Tn da se ti ne bo treba \ eč truditi, ljudje v Honolulu, •ia Sumatri. Mongoli. Eskimi, Indijanci vsi ti imajo že uteži .»'• pa jih knta'u dobe. Ali hočeš vedeti še kaj?" "'Da: ali imajo tudi lep uteži. kakor je ta tvoja?" "Morda, jaz nisem bil tam." "Toda ti to veš ti voš vse!" "Ffm, da, da gotovo, imajo prav tako lepe uteži kakor jaz in š«> lepše — toda zde j mora očka zopet delati — i ura j se lepo sam. kakor v>i pridni otroci." "Da, z utežjo, pro-int." "No. dobro, tu jo imaš, toda pazi. da ti ne pade iz rok in se ne razbije." "'Očka kakšna so pa pit-mvi, ki so ležala pod utežjo?" 44Taka pismu dobivam najpogosteje." 4 4 Kdo ti pn piše taka pisma ?' "Moji sovražniki, zdravniki, irgovci, zavarovalnice." "Ko bom velik, boni tudi dobival taka pi-ina in potlej mi daš to utež, kaj ne?" "Gotovo, sinko." "Daj mi jo takoj, očka, prodni te." '"Kaj pa hočeš ž njo?" '"Kolešček mi pritrdiš*na njo in tako dobim krasen voz." "Neumnost—koleščke na u-tn ("/.'* godrnja oče. Toda že olje. "Očka se hoče igrati z menoj, avto mi jo napravil." ■Sredi dira naenkrat ustavi in vzklikne osupno: "Toda avto vozi vendar sam, pro-im te očka, napravi tako, da bo moj avtomobilček vozil Oče lirče odkimati z glavo, mamica je to že storila, toda Darilo za PRAZNIKE I ♦ • ' / • i RAZVESELITE VAŠEGA PRIJATELJA (ICO) ZA B02lC Z DVOMESEČNO NAROČNINO NA "GLAS NARODA". STANE SAMO $1. List skušamo napraviti splošno zanimiv za vse čitatelje. Vemo, da Vaš prijatelj oz. prijateljica, ki še ni naroče(a) na Glas Naroda, bo vesel (a), da ste se spomnili za praznike. Ta ponudba je dana, da se vaš prijatelj oz. prijatelji ca seznani s tem slovenskim listom, in bo s časom redno naročen (a). IZPOLNITE SPODNJI NAROClLNI LISTEK Storite to še danes, da bo pravočasno za praznike. Mi bomo obvestili Vašega prijatelja s primerno božično dopisnico o vašem darilu. UPRAVNISTVO "GLASA NARODA" 210 West 18th Street, New York Tukaj Vam pošljem $1.—, za dvamesečno naročnino za I m e................................. Naslov.................. List naj pošiljamo pričenši z dnem oje ime in naslov je: ............ j -M oje n Proslava 1. decembra 1940 Prvi december tega leta se je. svojih odgovornih hrvaških ča sinko se ne da kar tako odpra- kot pr^!av] jal z kreiioj sopi.-ih. Ves hrvaški tisk je poudarjal, da se je dne 2<>. avgusta 1939 prišlo do sporazuma Hrvatov in Srbov in da je na ta način 1. december postal praznik tudi Hrvatov, kakor Srbov in Slovencev. viti. "Kaj ne očka. da boš napravil to. saj ti znaš vse." Ali more biti človek tako krut, da bi odbil to trdno vero v očetovo vsemogočnost, ki tale o jasno odseva iz žareči h otroških oči f Ne! In tako ure očka*, ta dobri zlati očka. ki vse-zna in prinese likalno desko. Položi jo z ravnmi koncem na tla, 7. okroglim pa na >tol. Hm, poševna ploskev — tc- je že davno — uro • i^jlce — " nezadostno" — sedaj bi ga mora) videti njegov bivši nrofesor! navdušenostjo in zadovoljno->tjo sirom .Jugoslavije. Razume Sk', da to razpoloženje ni bi o tako živahno kot bi i.-.oglo biti \" mirnih časih. Jugoslavija se nahaja na Balkanu, kjer vodi eden od nje- Ko so se Hrvati izrazili za nih sosedov veliko borbo za o- to, da polože svojo usodo v ok l'te ž. najbolj lena stvar med vsemi lenimi, pod vplivom svo-j'. hranitev svoje neodvisnosti, proti pohlepnemu ugrabitelju. Jar-no je, da Jugoslavija poleg svoje najboljše volje, da bi o-hranila o objavili srbskemu,, lirvat-sk 'lira in slovenskemu narodu osnovatelji Jugoslavije. Zgodovina Srbov. Hrvatov LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . . (Finžgrar) Nove knjige slovenskih pisateljev L. Mrzel: BOG V TRBOVLJAH Zbirka pripovedk iz našega največjega premogovnega okrožja — Trbovelj. Knjiga obsega 120 strani, je trdo vezana ter vsebuje 20 originalnih lesorezov Maksi-ma Sedeja. Cena — $2. smatranja življenja, dala doka- , , . ,, . " jzov svojemu nezadovoli«tvu in.- .......• * • , lega poklica gotovo težka in o-'. . . , v m Slovencev je ena najslavnej- , i - i • i i- t ti .[istočasno pokazala, p£*«ebno si *- koma, drsi zdai doli po gladki i , . , . , v V , , v. j i - i i zadnje dni. da z> h ohraniti sv:u- ii»;ze m se z ropotom zakotali ' v ' . ' . . i. i sti samostomost in neodvis- na prag. Nie «=e m zgodilo, go- spodična še vedno leži z neko-'iko utrujenim obrazom na svo-•i trdi podlagi. Deček je silno razburjen, očka je poln strokovne reseno-sti, mamica je gonj. na. Bobik veliko žalostjo gleda raz vseh svojih mej razpadanje malih narodov in držav, ter občuduje nepopisne napore svojih sosedov za ohranit v samostojno-kar nori. Po opetovanili posku- sti, ona je še posebno letos pro- šili in najbolj pravljičnih zgodovin .Evrope, posebno Balkana. Jugoslavija se nahaja v najneprijetnejšem, položaju K-vrope.-namreč na križišču med „ . , , T , ! Izhodom in Zapadom,, kjer so Poleg- teira, da Jugoslavna zi„ j i • i •*- i-^ • ' se vedno s«. kali m prekrizavali politični in državni interesi, nost. ili je dirkalna proga narejena t ikole: od peči v jedilnico preko likalne de^ke. dalje med nogami niize s pomočjo trde lepenke čez prag v spalnico in naprej pod posteljami do končne postaje pri toaletni mtzi. Bohiku vi -i jezik iz gobčka, ko drvi sem in tja, vmes pa na vvojega narodnega hrvatskega jezika. Prihod Turkov na Balkan*po«tavlja zapreke ohema — Srhom in Hrvatom! v tem bistroumnem naporu za ustanovitev narodnih držav. Xa 'Klorovem, kjer umira srbsko cesarstvo, Hrvati združeno s Srbi branijo poslednjo balkansko samostojnost. Od tega časa Srbi in Hrvati tvorijo zasebno zgodovino. Srbi se svojiti'Ijem. a Hrvati se morajo po malem boriti proti Madžarom iu Avstriji. Ta borba z različnimi tujimi silami, ki traja že stoletja, povzroča razliko vnačinu življenja, v duševnem delovanju in družabnem gibanju. Srbi s"- neprestano borijo s -ilo, katero končno zmagujejo, or-navl/ajo v devetnajstem ■stoletju eno od prvih ^dohodnih slovanskih balkanskih držav. Hrvati se morajo nasprotno boriti z Madžari iu z Avstrijo a ne samo z orožjem, temveč predvsem z državnopravnimi sredstvi in pogodbanri. Ena in druga borba je zelo težka in spletena. Toda prvi in drugi u-sp vajo v ohranitvi svoje etične. nacionalne in kulturne u-sebnosti Slovenci, ki so najbolj izpostavljeni nemškemu vplivu, žive tako rekoč na meji pan germanskega navala. Ta mali narod. nenavadno odporen in močan. uspeva skozi -toletja. da tva proti pan- veliki atlas dobite pri KNJIGARNI "GLASA NAHODA'', 216 West 18th St., New York, bore po gorah proti turškim o- genuanr-tvu, vojska za nasledstvo a vst ro-ogrske monarhije kot so »bile balkan-ke vojske, vojne za na.-ledstvo otomanskega carstva. Veliki jugoslovanski državniki in nacionalni delavci, kot kralj Peter J, kralj Aleksander, Fran jo Supilo, Nikola Pašič, Krek. Ante Trunv bič, in še mnogi tem osnovali delo, na katerem "O od narodne pesmi, od hrvaških pesnikov na dalma tinskih otokih, pa do Vožda Karadjordja. Račkoga. Štros-majerja, GaraŠina( Ristida in drngili. delovali vsi najboljši sinovi Jugoslavije. tPrvi d -cemlber je samo zaključek tega velikega dela, katero je značilo ne sani. narodno apotezo naših sto etnili naporov, temveč je bil dokaz, da so južni Slovani spodobni. da sami sebe vladajo« ter da jim v državnem in nacionalnem pobili niso potrebni tuji gospodarji. A' teku zadnjih let se je večkrat dt/zdevalo, da -e je že pozabilo na zgodovinske slavne izvire .-»kupne preteklosti. Ali ravno ob času. k<» jei Evropa zae ia rušiti, .lugo l.ivija je bila edina izmed malih narodov tia jugovzhodu iv/ropo. katera j«* pokazala najve" ^m -Ia za svoje nacionaln življenj«'. Jugo-:avija je dižava, kateri se pieroku;e )«r»|»a-t že celil« des<*t let. X(»t»r:i»J- razmere s o napolnjevale z razočaranjem' vse prijatelj" Jugoslavije. V ču.-u s<- Janj ■ vo>k \ ko je v Kvropi večkrat prišlo do težkih spopadov, je Jugoslavija pokazala najv- o«"pora in najve<* r-|>o-^»biu»-ti za obstoj. Ona je postopala trezno, hladnokrvno in mirno, in* iskajoe angleške garancije, niti privo-livši v kapitulacijo. Ona je rešila svoj o-novni }>robiem, za kar se mora zahvalit* -lina-ti-ii in njenemu zastopniku knezu Pavlu, kateri j»- po -ni'ti kralja Aleksandra vze v svoje roke t žko nasled-tvo. Dobro re zavedajoč, da le v slogi ie moč, rešila je najprej svoj notranji problem, namreč sporazum nled Srbi in Hrvati Kakor hitro je bilo rešeno to vprašanje, ona je mogla mirno gledati razvoj dogodkov v Evropi in v svetu, bran č Balkan od vojske. Ko so se začeli na onjenjenem polotoku kivavi boji, zopet je pokazala mnogo smisla, da ohrani nevtralno-t in da v nepristranosti nadaljuje svojo politiko naro'iTir državne samostojnosti. To se je najbolj zrcalilo v času. ko so razni sosednji časopisi namrta-vali vprašanje zalit v -voiiii Dalje na 4. strani. | I DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO 100 200 300 500 1000 2000 5000 DIN.--- DIN.--- DIN.--- DIN.--- DIN.--- DIN.--- DIN.--- V LIRAH $ 2.20 $ 4.00 $ 5.85 $ 9.25 $18.— $35.— $85.— 50 100 200 3110 500 1000 2000 V DINARJIH LIB---$ 2JM) LIB---$ 5,— LIK---$ 9.50 LIK---$14.— LIB---$22.50 LIR---$44-— LIK---$87*— Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati »i—. Vsled razmer t Evropi ni mogote f Jugoslavijo ln Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč samo v dinarjih oz. lirah. Isto velja tudi za vse drage evropske države. SLOVENIC PUBLISHING CO. : POTNIŠKI ODDIHI » « 2X6 West IStb Street, New York t ' ) "O Tj A S NARODA" — New Yori Friday, December 6, 1940 VSTANOVLJEN L. 1893 i jif fMMMMtMrtiti Ftiiimit«}(^n-i*':ii;*!;uitiiiiiiHiEiTitxiintifiTtitiii^i!iiHHJUirFmi£Ka.i tm^'m'^^TTTMf*««*^!! mfTarmii ROMAN :—: Spisal: FRAN GOVEKAR. ^■■Mmwiiuiuiiutwuiw 1 1 KtiututuuuiHaiiiitiiiuamiiiittiiHMMM^ Urno so jo dvignila, Rožanec so jo branil, a r.i -i dala vzeti dolžnosti, \la mu postn eže Stokla je v vežo, kaplan pa je glodal za njo. Tako sveža, prožna je bila navzlic svoji debelušnosti. Polagoma so je večerilo. Solnco jo pravkar zapadlo za goro. Kaplanu se jo mudilo, da bo pred temo doma. A že >e je vračala s -tekionico in - krožnikom, za njo pa je prihajal oče Rastabar. (Joiorok, le preko eno ramo i" imel ogniejen feuknjič. Pravkar se je vrnil s polja, postaren, a še krepak. Pozdravil je, priganjal kaplana, naj pije in jo govoril o rreim nu., bodoei letini, živini, a Jamnikovega spora s hčerjo ni niti omenil. (Ko pa je dejal: "Vsak pameten človek si nadene na hrbet lo toliko brcnite, ko.ikršn ozmaga, sicer po mu ljudje lahko smejejo, čeprav ro sam še tako Širokousti!" je Rožanec razumel da namiguje na starca Jamnika s premlado ženo. Poslovil so je. t:T hotel oditi. Jamu i ca pa si je vrgla robec na glavo in dejala: "Pokažem vam bližnjico povi klancem, če dovolite. Tod ste v pol uri doma." In krenila sta preko vrta. ■ Medtem >e jo l.Ho popolnoma zmračilo, me-eea ni bilo in prvo zvozile so -o u/ignle. Janmica jo gov.nila o očetovem posestvu in gospodarstvu, o bratu, ki j«* na kmetijski šoli na Grmu in ki ju prevzamee, ko so čez par ct oženi. M dtem sta dospela na malo višino, s katero je bilo le še par korakov do glavne ce-te v mesto. Tu se je u-tavila in rekla: * Ves te, gospod, četrta božja zapoved ni popolna. Govori le o dolžnostih otrok *Io staršev, nič pa o dolžnosti staršev do otrok. Meno sit moji starši vrgli v oblast moža, ki ni (bil nikoli to, kar bi mora! biti. Različna -va .-i v izobrazbi in starosti., a predvsem v značaju. Moja zvestoba je vsak dan \ečja ž;tov. Saj -i no morete predstavljati, kaj pretrpim! In tega r-o krivi moji staiši!" Zjokala se je in poihtevajoč jezna pripovedovala: ".Močna, zdrava moram prenašati sirovosti -tarča ljubosumnega, ki ni zanič a zalezuje druge žensko! Vš a bi po svetu, a zaradi otrok si ne znam pomagati." Rožanec jo jo pomirjeval: "Vsak no>i svoj križ, Jamnica!" "Ah!" jo vzklikni In. "to so samo lepe bo-ode. Kaj naj s-torini,? To mi povejte! Moje življenje jo uničero!' ' ®e-ed.a -o jo ter jokala: "Lo pojdite! No zamerite, f.pod. A nosroena som, da mi ni več živeti," je dejala. "Rog vas pomiri! Zbogom!" Razrušen je skoraj »bežal proti domu. go- liva t obet Rožam e Odhajala je pravkar v učiteljsko zbornico. jo prišel iz razreda in zagledal Olgo. snopom šol-kili zvezkov pod pazduho Stopil je za njo. Skoraj je minil te den po njunem prvem izprehodu, ki ju jo zvezal v intimnostih, e katerih ni v mestu sicer vede! nihče. A ko jo prišel v zbotnieo, jo bilo v njej več učiteljev in učiteljic. Nekateri -o se tiho pogovarjali ali eitali ali popravljali po zvezkih. Ogledujoč njih obraze, se je čudil, kako malo je bilo med n jimi svežih in zdravih, da«i večina Tli bila stara. N rvozno-t ali izčrpanost so je izražala v njih kret-Jiiah in govorici. Siva. upadla obličja, suhotna ali bolehno zabuhla telesa, ugasle oči, boina obleka: koliko trpljenja in odrekovanja. pa koliko idealizma zahteva učiteljski poklic! Tudi Olga jo hiia bleda iu suhotna. Sedla jo pred svoj snop in začela delati. Katehet ^i je poiskal na nasprotnem Kotu mizico, vzel bn vir in čital. Želel je govoriti ž njo. Morda se mu to skoro ^»osreči. ko mine priemor. Ni se varal. V desetih minutah so odšli vsi tovariši in tovarišice zopet po razredih, le Olga je ostala. Tedaj se ji je približal in dejal: "Mar jiva. — l)olo jo najboljše zdravilo, kaj ne? Loi>o x a« pozdravljam," Pogh dala ga jo z očmi, polnimi tuge a ustne so >e ji treslo ko je odgovorila: "So boli — zelo boli. A premagam' Moram premagati!" "Tako jo prav. Volja zmaguje vedno. — Imate dovolj zanimivih, dorili kn]ig na razpolago?" jo naglo okronil govor. "Nimam. Mai ji! imate vi. gospod katehet, in bi mi jih posodili T" "Ra let. Kubelik ie ibil rojen 5. julija, 1880 v Miehlo blizu Prage, kot sin vrtnarja, ki jo svojega sina prvi učil gosli. Mladi Kubelik je prvič javno nastopil, ko je bil star 8 let. Z 11 leti jo vstopil na praški konzerva tori j, katerega je dovršil v šestih letih. Leta 18!>8 je začel (prirejati svoje koncerte ter je prepotoval vso dele sveta. Kubelik je prvič priredil koncerte v Združenih državah leta 3901, nato zopet leta 1907, zatem 1924 in nazadnje leta 1935. Lota 190:» so je Kubelik poročil z madžarsko grofico Ma-rijano Czakv-Szell. Leta 1912 je Kubelik priznal, tla je do tedaj s svojimi gosli zaslužil nad $1,000,000. Leta 1918 je kupil na Madžarskem veliko posestvo kneza Otona AVindisch-graetza, moža nadvojvodinjo Elizabete, hčere nadvojvode Rudolfa. Navzlic svojemu bogastvu pa jo Kubelik leta 1932 zašel v bailkerot z dolgovi v znesku $125,000. Tedaj jo rekel, da je zašel v finančne težkoče, ker so njegovi vrednostni papirji v Ameriki izgubili vso vrednost. Zadnjih 10 let ga je zelo mučil revmatizem, toda prste je še vedno ohranil gibčne in jo prirejal koncerte, da jo mogel odplačevati svoj dolg. Kubelik je zapustil 7 otrok, ki so vsi glasbeno zelo nadarjeni. Najbolj poznan med njimi jo Rafael, ki je zelo odličen -kladatelj in kapelnik. ZIMSKO SPANJE PRI ŽIVALIH. 'si jo je v poletju nanosil, nato j zopet zaspi. Polhi so bili pri- , (ljubljeni na slovesnih pojedii- Za zivali v gozdu in na po- , . .. . * , . , nan starih Rinel lanov kot okus-ju so začno v pozni jeseni hu-' , r/ ,. .. , ne pečenko. Zaradi masti, ko- nega, če si je na jesen dovolj bogato -za ožil želodeek s želodom in bukvico. Močeradi deloma spe, deloma pa gredo pozimi v ribnike, ki navadno tudi v najhujših zimah ne zanvznejo in tam neusmiljeno love ribe in druge vodne živali. Za he nimajo lahkega življenja. Ze v polietju jih zasledujejo mnogi sovražniki: v jeseni ko zginejo majhne živalice in mrčes, .s katerim se hranijo, morajo gledati, kako bodo preživelo lakoto. Oloboko so zari-j jo v močvirje ali blato, v zo-moljske dupline ob vodah ali rekah in tam prespi jo najhujšo čase. Na pomlad se zopet prikežejo v tako velikih množinah, da so nastalo celo pravljice o dežju žab. Tudi n*nogo s' a d ko vodno ribe kot krapi, jeguljo in podobno pr -bi je jo zimo na blatnem dnu v omotičnem stanju. Nič jim ne -tri, če pri tem zamrznejo. Ko se led raztopi, so zopet sveže in čilo. . ★ knjige, ki Vas bodo J'tolminci i » v 04 44 44 44 44 ^ M Spisal Ivan Pregelj Ko je postala pest gosposke le pretežka in pretrda, so se Tolminci spuntali. V Gorico so šli oborožen*^ iu s vilami in cepci. 44 In galjotu vi 44 le v vamp!" jo bilo njihovo geslo.04 Toda punt ni uspel 40 Cena...................... $1.50J} __00 40 OPOMBA: Knjige označene z -o^ v platnu vezane. 00 zanimale! KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. gornjo knjigo l..\iik<> naroČite ipki: j 216 west 18th street new york, n- v. pozni jeseni di časi. Na dobrem so lr ])tico selivke, ki so v teh časih pre--olo na jug. < 'etveronožei Jn druge na zemljo navezano živa.i pa morajo gledati, kako bodo preživele hude zim>ke čare. Mnogim je Bog pomagal s prijetnim zimskim spanjem, katerega prebijejo v top.'h ko-žuščkih in umetno zgrajenih gnezdeči h. . •Kar se tiče zimskega spanja, je največji umetnik svib; c po visokih gorah, k« ]M>zimi spi res skoraj dobesedno -mrtno spanje. Skoro tri četrtine lota prespi ta glodalec v neke vrsto -amonarkozi. Krvni obtok so mu v tem času zmanjša, količina stopinj poveča, telesna toplota pa pade na deset stopinj in še nižje. Poldrugi kilogram masti si nabere ta žival v poletju za hranivo med zimskim spanjem. Ta mast pa je -vihcu tudi v pogubo, ker planinsko prebivalstvo visoko ceni njegovo mast kot zdravilo pro-ti boleznim, v členkih in za drugo bolezni. A' mnogih krajih i. Medvedov bratranec, siva brada jazbec PROSLAVA 1. DEC. 1940. (Nadaljevanje s 3. strani.i ' budi in zaužije neka i hrano, ki spi 2—3 niose*eo spanje pravic- I VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg uasiom je razvidno do kdaj Imate plačano naročnino. Prva številka [turnem mesec, druga dan in tretja pa lero. l>a nam prihranite nepotrebiiegh dela ln stroškov, Vas prosimo, da skuhate naročul-no pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravno«: nam ali Jo pa plačnjre naftemu zastopnice v Vadeib kraju ali pa kateremu izmed •astopnlkov, kojih lmeua so tiskana s debelimi črkami, ker ao upravičeni obiskati tUMi druge naselbine, kjer je kaj iaSih rojakov naseljenih. Zastopojk bo Vam i«ročU potrdilo ca plačano naročnino. CAL.1FOUNIA: San Francisco, Jacob Lauahln U0L0RA1>0: Pueblo. Peter Cul Ig, A. SaftU Walsenburg, M. J. liajuk INDIANA: Indianapolis: Frank Zupančič 'LLINOIS: Chicago, J Cicero, J. Bevčlt Fabiaa X Nadaljevan je pnhodnjž&l (Chicago, CiMro ln Illlnoia) Joliet, Jennie Bamblch La Salte. J. Spellch Maacoctah, Frank Angus tin North Chicago lu Waukecan. CfarM Vi ARI LAND: Kltzmiiier, Fr. Vodoplve* mcniGAN: Detroit. L. Plaakar tf INNE80TA: Chisholm, J. Lukanlcb Hly, Joa. J. Peahel Eveleth, Louis Ooafla .Gilbert, Louis Vessel Hlhblfiie. John PorSe Virginia, Frank Hrratlcb MONTANA: Roundup, M. M. Panlaa * ' Washoe. L Champa NEBRASKA: j Omaha, P. Broderlck WDW YORK: ^ Brooklyn. Anthony Svet Oowanda. Karl IM^m ..Little Falls, PMi HmM ^ ■„ » OHIO: Bar her t on, Frank JYofca Cleveland. Anton Bo be k. linger, Jacob Kesnlk, J o h •• sis pni t Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant. Jobn Kumis Youngstown, Anton KlkolJ OREGON: Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jerolkar Conemaugh, J. Brezove« Coverdale La okoUca. Mrs. Ivaaa Kapnik Export, LoaSs C^fwrfii Farrell. Jerry Okurn Forest City, Math Kwis Fr. Blodnlkar Greensburg, rrank Novak Homer City. Fr Ferenchak Imperial, Vence Palcieh Johnstown, John Pol ants Krayn, Ant. Tauielj On »erne, Frank Balioch Midway. loud Žust Pittsburgh In okolica, Philip Progar Rteelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. SeUfrer West Newton. Joseph Jovan...... WISCONSIN. Milwaukee. West AUls, Fr. Sheboygan, rivendikacij. Proti tem neopravičenim rivendikacijam >o |e srbski in hrvaški ti>k odločno vzdignil, priporočiljoč vza-jonmost celo zemlje. Xi dela jugo>lovan»«ke zemlje, ki no bi bil enako svet Srbom, kakor Hrvatom ali Slovi ncom. Jasno je dane- vsem, da Jugoslavija noče piistati na nikaka rojenja katera bi značila kapitulacij«?, ampak, da se bo branila z vsemi silami, ako bi kedaj utegnila biti ogj-nzena njena državna ali nacionalna individualnost. Tfrvati. Srbi in Slovenci so zavedajo enega pozitivnega in irlavn ga dej-tva, namreč: da jim ni obstanka, niti napredka, ni blagostan ja nikjer, kakor v ze« M njen i očetjavi. kraljevini Jugoslaviji. Zato. dokler narodi propadajo, državo i'/.gitiia-io. cesarstva so spreminjajo. Jugoslavija ostaja vodno čvrsta. zedinjena. in danes močnejša kakor še kdaj poprej, nn splošno iznenadrnje -volih no-piijateljev in na polno zadovoljstvo vseh svojih prijateljev in vsega naroda.. WYOMING: Rock Spring*. Lani« DiamondvUle, Joe Bolltfl h pnjoL VIATi J6Ltt 4ABOOI' DEŽNIK KOT LUKSUZ. Dežnik je imel prvotno nalogo varovati človeka samo pred solncem. Njegova domovina je Ouont, kjer jo pa smel nositi dežnik samo kralj in šo to ob svečanostih. V Evropo je prišel dežnik šolo sredi lfi. stoletja. Prinesli so g-a italijanski in špan-k i pomorščaki. V Parizu so jo pojavil kot senzacionalna modna novost lota 18(>2. Takratne dežnike so izdelovali Iz voščenega platna in šele pozneje iz svile, ki so jo napenjali na ribje košcice. Ta dežnik pa seveda ni nič kaj dobro varoval prod dežjem. Bil je bolj za okras in dokaz, da ima njegov lastnik dovolj denarja. Dežniki so bili namreč v starih časih zelo dragi. Preteklo je mnogo vejde, predno >o lahko kupovali dežnike tudi manj premožni ljudje. Najbolj so se otepali te no-votarije v Angliji, v deželi, kjer intajo največ padavin in kjer torej dežnike najbolj rabijo. Konservativni Angleži so se upirali dežniku k;ikor so upirajo vsaki novotariji. Dežnike so propagirali takrat ^a-mo kavamarji, ki so jih v deževnem vremenu posojali gostom, če ni bilo mogoče dobiti kočije ali nosilnice. Kočija-ži in nosači so se pa -čutili s tem prizadete in napovedali so neizprosen boj dežniku, Češ. da je smlešen in neokusen. Večkrat se je pripetilo, da so iz-voščki ali nosači neusmiljeno pretepli človeka, ki so ga zalotili na ulici z dežnikom. Sčasoma so se pa tudi Angleži privadil dežniku in zdaj je v Angliji še posebno v časteh. Zadnje čase pa eteznik vedno bolj izpodriva dežni plašč. i rnriff ywhf Vw-if g-f -i-.Vii-r Virf ^ — — ^ j www% ■ p L , TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar Burroughs. (294 strani) Nadaljevanje **Tarzana,,T ki je že vsaj po imenu znan vsakemu omikancu. l>a-si je snov povesti neverjetna, lahko čita in se človek pidagoma tinli v neverjetnost vživi. Cena ...................... 85c. AGITATOR. Spisal Janko Kersnik. ('Jl> strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega Agitatoria" bo sleherni čital z užitkom. Cena...................... $1.00 MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. Marryat. (1113 strani.) V* duhu či-tatolja oživi romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje. — ('asi, v katerih sla spretnost in gibčnost odločevali. Cena ...................... 8.~>c. MORSKI VOLK. Spisal Jack London. (32.S strani.) — Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pi-satelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman jo zanimiv od prve do zadnje strani Citatelj ga ne bo odložil, dokler ga ne bo preči tal do konca. ©Cena ......................$1.25 SAMOSlLmiv.. opisni Anton Navačan (153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil 5 svojo zbirko "Naša va>." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske. Cena......................$1.50 ZADNJA NA GRMADI: Spisal Franc Jaklič. (268 strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imnla svoj čarovniški proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje "čarovnic," ki so bile sicer povsem nedolžne ženske. Cena ......................$«.00 UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Vaste. (220 strani.) Roman iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal. Cena......................$2.50 HČI CESARJA MONTEZUME. Spisal M. Rider Haggard. (383 strani.) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman z užitkom prečital od začetka do konca. Cena...................... $1.50 KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST 18th STREET HEW YORK