VESTNIK Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja vCeiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. n LETNiK XXXtX. CELOVEC, PETEK, 13. JANUAR 1984 ŠTEV 2 (2157) Imenovan nadzornik za manjšinsko šoistvo Reševanje mimo manjšine pomeni vsiljevanje diktatov V pogovoru z jugoslovanskimi novinarji je kancler Fred Sinowatz pred svojim bližnjim obiskom v Jugoslaviji (tam se bo mudil od 24. do 26. januarje — op, ured.) med drugim zavzel sta--išče tudi k manjšinski problematiki. Na vprašanje zastopnika ljubljanskega Deta, kakšne ukrepe predvideva letos avstrijska vlada za zagotovitev čimprejšnje dejanske enakopravnosti koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov, je kancler odgovoril: -Enakopravnost manjšin zagotovijo že naša zakonodaja. Kajti manjšine so za nos dragocene in mi smo nanje ponosni. Toda, kar je razumijivo, se kar naprej pojavljajo zahteve in težnje, o ka-terih se je treba pogovarjati. Mi smo zmerom pripravljeni na takšne pogovo- re. Kmaiu po prevzemu kanclerskega položaja sem sprejei deiegacijo koroških Siovencev. Proučili smo vsa odprta vprašanja. To je bi! čisto dober pogovor in zeio zainteresiran sem za na-datjevanje takšnih pogovorov." Tudi koroški Slovenci smo zainteresirani za pogovore s pristojno vlado — le z razliko, da mi od njih tudi pričakujemo ustrezne rešitve. Kajti odprtih je še ce.a vrsta vprašanj, ki jih je zadovoljivo reševati mogoče samo v sodelovanju s prizadeto manjšino. Ravno za takšno reševanje pa na pristojnih mestih očitno niso zainteresirani oziroma pripravljeni. To potrjuje tudi najnovejši primer: imenovanje nadzornika za manjšinsko šolstvo! Deželni šolski svet za Koroško je namreč sporočil, da je minister za pouk in umetnost Helmut Zilk za okrajnega šolskega nadzornika za manjšinsko šolstvo na Koroškem z veljavnostjo od t. 2. 1984 da.je definitivno imenoval višjega šolskega svetnika Franca Wie-geleta, kateri je bil za vodenje teh nalog deželnemu šolskemu svetu službeno dodeijenžeod 1.8. 1983. Torej je bilo vprašanje rešeno mimo prizadete manjšine, proti njenim upravičenim pomislekom in utemeijenim predlogom. Takšno reševanje mimo neposredno prizadetih pa pomeni brezobzirno vsiijevanje diktatov in nezasiiša-no preziranje manjšine kot subjekta njenih teženj in zahtev. Takšno ravnanje je v kričečem nasprotju zosnovnimi načeli demokracije in enakopravnosti. Odgovorni dejavniki na deželni ravni, ki so za -izvršena dejstva" poskrbeli že pred meseci, kakor tudi na zvezni ravni, kjer so se zdaj očitno uklonili pritisku Koroške, so s svojim ukrepanjem zadali nov udarec mednarodnemu ugledu Avstrije, obenem pa ponovno izpodkopali naše zaupanje v pripravljenost naše države, da skupaj z nami reši odprta vprašanja. Samo lepe besede o zainteresiranosti za nadaljnje pogovore nam tega zaupanja ne bodo mogle vrniti — za obnovitev tega zaupanja bodo potrebna dejanja. Se najmanj primerna in obetajoča pot pri tem pa ie sedanji poskus likvidacije še zadnjih preostankov dvojezičnega šo.stva. Radi bi verjeli, da je bila na torkovi seji izrečena obsodba tozadevne aktivnosti FPO mišljena iskreno — toda izkušnje iz preteklosti so našo vero zrahljale. Zato se tudi v tem primeru bojimo, še posebej zaradi stalnega sklicevanja na trostrankarski pakt, da gre spet enkrat samo za preizkušeno taktiziranje med Celovcem in Dunajem, kjer se potem prej ali slej izkaže, da ta tradicionalna protimanj-šinska igra privede do -rešitev", ki so navadno povsem v smislu zahtev tistih nemškonacionalnih krogov, ki se še vedno niso odrek.i svojih načrtov za tako imenovano -dokončno rešitev" manjšinskega vprašanja na Koroškem. Pred temi dejstvi ne smemo zapirati oči — ne Slovenci sami, pa tudi ne demokratične sile večinskega naroda, od katerih pričakujemo, da nas bodo podprle v boju za obstoj. ZSO protestira proti nedemokratičnemu ravnanju oblasti ..Dokončno imenovanje novega nadzornika za manjšinsko šolstvo iegeieta mimo in proti utemeljenim argumentom slovenske narodne skupnosti na Koroškem in dvojezičnim pedagogom pred državnim o rskom avstrijskega kanclerja Sinowatza v Jugoslaviji brez dvoma zavestno zaostrovanje odnosov med manjšino in vlado. " Tako je rečeno v izjavi, ki jo je dala Zveza slovenskih organizacij na Koroškem ob najnovejšem diktatu avstrijskih oblasti proti koroškim ovencem. Pri tem ZSO ugotavlja, da nova vlada očitno še vedno ne uvidi nujnosti enakopravnega dialoga med slovensko narodno skupnostjo na Koroškem in pristojno vlado, s tem pa izziva nove zaostritve v deželi. ,,V luči te nedemokratične odločitve mislimo," je dalje rečeno v izjavi ZSO, „da se zvezne oblasti ne zavedajo nevarnosti takega ravnanja za nadaljnji razvoj dogodkov na Koroškem. Kajti že površno poznavanje zgodovine potrjuje, da so imele take in podobne odločitve dolgoročne posledice." Ob koncu ZSO protestira proti takemu samovoljnemu diktatu ter izraža prepričanje, da bo kompleksno manjšinskošolsko vprašanje moč reševati samo v trajnem in konkretnem sodelovanju med osrednjima organizacijama koroških Slovencev, dvojezičnimi pedagogi in pristojnimi šolskimi oblastmi. S posebno izjavo je proti nedemokratičnemu ukrepanju oblasti v zvezi z imenovanjem novega nadzornika za manjšinsko šolstvo protestiral tudi Narodni svet koroških Slovencev. Sproščeni 33.Slo venski ples Tradicionalni Slovenski ples je bil ludi leto: velik družabni dogodek koroških Slovencev na začetku novega leta. Zastopniki Slovenske prosvetne zveze so v celovškem Domu sindikatov pozdravili številne rojake iz vseh južnoko-ških dolin ter mnoge vidne predstavnike družbenega življenja iz Slovenije. Primorske in Kanalske doline ter Koroške. [O prireditvi obširneje poročamo na 3. strani.) Slovenija zaskrbljena Sestal se je kontaktni komite Slovenije in Koroške V sredo se je v Ljubljani sestai kontaktni komite za sodelovanje med Slovenijo in Koroško. Koroško delegacijo je vodil namestnik deželnega glavarja Erwin Friihbauer, slovensko pa Jernej Jan, član izvršnega sveta skupščine SR Slovenije in predsednik republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje. V razgovorih sta med drugim sodelovali tudi članici izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Majda Poljanšek in Julka Žibert, s koroške strani pa namestnik deželnega glavarja Stefan Knafl in deželni svetnik Jorg Haider, prisostvoval je tudi avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. Georg Weiss. Pogovori so potekali v prijateljskem in delovnem vzdušju. V konkretnih in odkritih pogovorih so obravnavali vrsto vprašanj dvostranskih odnosov in sodelovanja. Slovenska delegacija je izrazila zaskrbljenost, ker se položaj slovenske narodnostne skupnosti na avstrijskem Koroškem ne izboljšuje, in opozorila na še posebno pereča vprašanja manjšinskega šolstva. Poudarila ie nujnost konkretnih ukrepov za uresničevanje 7. člena avstrijske državne pogodbe in v tem smislu za neposredne pogovore med predstavniki deželne vlade in obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev. V pogovorih so obravnavali napredek v sodelovanju med Slovenijo in Koroško. Beseda je tekla o sodelovanju na področju gospodarstva, prometa, energetike, kulture, zdravstva, izobraževanja, turizma, varstva okolja in športa. Ugotovili so, da se na vseh teh področjih sodelovanje dokaj uspešno razvija. Delegacija Slovenije je obrazložila predlog za sklenitev sporazuma o obmejnem gospodarskem sodelovanju med SFR Jugoslavijo in Republiko Avstrijo ter menila, da bi sklenitev omenjenega sporazuma veliko prispevala k hitrejšemu gospodarskemu razvoju obmejnih območij in h krepitvi gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Koroško ter Jugoslavijo in Avstrijo. Koroška stran se je strinjala, da se to vprašanje prouči iz gospodarskih in ustavno-pravnih vidikov. Posebna mešana delovna skupina, v kateri bi bili tudi predstavniki gospodarskih zbornic, naj bi podrobneje proučila osnove in možnosti za pripravo takega sporazuma. PREBERITE na strani 2 Ob težavah v podjetju Steyr 2 Slovenci v Benečiji terjajo enako zaščito 4 Pestra dejavnost Avstrijsko-jugoslo-vanskega društva na Koroškem 5 Nagrade za naše ugankarje 5 To in ono iz pliber-škega območja 8 Novoletni namiznoteniški turnir v Borovljah 8 Turneja treh dežel — Wiege!e in Wallner med prvimi Podpora kulturi! Ob občnem zboru Slovenske prosvetne zveze 5/ovtm:ba prosvfžTM zveza je bot strešna organizacija s/ovembib prosvetnih Jraštev vsehahor eden najpomembnejših bK/fKrMo-poZ/ričmb iiejavnihov meti boro-šhimi Siovenci. Težbo je na bratbo pisati o organizaciji, bafere čiani adejstva;e;o na vseh področjih ba/tare, pisati o organizaciji, bi ztiražaje (jaafi najraziičnejših pogietiov, bi je vež z matičnim narotiom, bi bijabaje raznarotiovainema pritisba, bi je šo/a in bi tiahovno bogati ijatii. Zato bom naniza/ (e nebaj osebnih misii ob t/anaš-njem občnem zbora Siovensbe prosvetne zveze bot ztira-ženja ba/tarnib zagnancev na Aorošbem. Močni in zastrašajoči protisiovensbi pritisbi so vseba-bor povečaii ba/tarno tieio, pozivih' nebaj t/raštev, bi so že t/eset/etja mirovaia, in — bar je najbo/j pomembno — obrepiii so našo narotino samozavest. Uspehi, bi smo jih tiosega/i in jih tiosegamo, so gietie na možnosti ogromni. /Ve giejmo vet/no tieio otibornihov in čianov tiraštev samo v števiia nastopov in potiobnih abcij, temveč tatii v gospotiarsbih in poZitičnih pobatiah. Marsibateri novonastali gospot/arsb/ astanovi in obnovitvi marsibatere posojiinice a/i zat/rage je botrovaia vnema prizat/evnib ba/tarnib t/eiavcev. Vsi ti so se zavet/a/i in se zavet/ajo, tia je samo gospot/arsba pot/Zaga jamstvo tatii za ba/tar-no-po/itični napret/eb. Prav tabo si brez t/raštva marsi-bje ni možno pret/stav/jati t/e/ovanja s/ovensbib občin- sbib ot/bornibov. Mis/im, tia je ma/obje t/ragje tabo tesno povezano ba/tarno t/e/o z gospot/arsbim in po/itičnim, bot je to ravno pri nas. Mnogi pevci, zborovot/je in zbori tiraštev ohranjajejo in gojijo trat/icijo s/ovensbega petja v cerbvenib zborih. Vit/imo torej, tia je ba/tarno tie/o mnogo širše, bot ga včasih priznavamo a/i se ga zavet/amo. A/jab aspehom, bi smo jih tioseg/i z zgratiitvijo t/veb ba/tarnib tiomov, s posodobitvijo nebaterih t/raštvenib sob, z astanovitvijo g/asbene šo/e, s sta/nim povezovanjem z matico in 5/ovenci v /ta/iji, s širjenjem bnjižnic, z izdajanjem p/ošč, baset in bnjig, s babovostjo igra/sbib in pevsbib nastopov, z revijo „Pobaži, baj znaš", s prireditvami „Dober večer, sosed" in z /iterarnimi dosežbi, pa ne smemo obstati, ampab bomo mora/i v bodoče naše abcije še bo/j smotrno načrtovati in jih aresničevati. Treba bo do/goročno in bonbretno g/edati v prihodnost in tema pri/agoditi načrte. Nove na/oge nas čabajo in se ponajajo v brajib Zi/je, Gar, Poža in Podjane. Za borošbo deže/no ozračje pa bi si že/e/, da bi nem-šbi sodeže/ani sbapno z v/adnimi brogi bončno razame/i, da je treba od/očno podpirati in ohranjati tadi s/ovensbo ba/tarno de/o. Če bomo še preosta/i 5/ovenci na tem boščba zem/je izgabi/i svojo identiteto, bo tadi vsa Po-rošba ba/tarno osiromašena. Jožko Hudi Val procesov proti koroškim Slovencem Že pred nekaj časom smo zabeležili, da grozi nravi val sodnijskih procesov proti pripadnikom slovenske narodne skupnosti na Koroškem. In se je dejansko že začel. Vrh strankarske troedinosti toži podpredsednika Zveze slovenskih organizacij Kukovico; pred sodiščem v Wiener Neustadtu je bi) po šestih letih obnovljen proces proti koroškemu Slovencu, ki se je leta 1977 udeležil demonstracije za dvojezične napise v Pliberku; v Velikovcu pa je bila v sredo prva obravnava proti slovenskim mladincem iz Železne Kaple, ki so se pred sodiščem znašli zaradi „napisne akcije", s katero so hoteli med lanskoletnim volilnim bojem protestirati proti koroški FPO in posebej njenemu takratnemu kandidatu Haiderju, ki je šel na lov za glasovi z očitnimi poudarki na narodnostni, se pravi protimanjšinski politiki. Obravnava pred velikovškim sodiščem, na kateri je bila javnost Izključena, je bila preložena, ker bodo zaslišane še nadaljnje priče. OB TEŽAVAH V PODJETJU STEYR: Proizvodnja orožja in tankov Na obzorju se kažejo optimistični znaki za gospodarstvo, najhujša kriza je že prestana, v ZDA se je industrijska rast povečala, vse to pa bo vplivalo tudi na evropsko gospodarstvo in s tem tudi na Avstrijo — tako in podobno so zveneli komentarji avstrijskih politikov vseh barv ob prestopu v novo leto. Morda se bo gospodarstvo dejansko spet okrepilo; gotovo se bodo povečali dobički podjetij in podjetnikov, kajti vedno hujša racionalizacija v industrijskih obratih se mora prej ali slej pač ..izplačati". Toda širokim plastem prebivalstva in zlasti delavcem se tudi v tem letu ne obetajo zlati časi. S tem pa se potrjuje tudi staro pravilo, da gospodarska rast še nikakor ne pomeni tudi avtomatičnega izboljšanja pogojev za delavstvo. To smo v Avstriji opazili že kar 2. januarja, ko smo za domala vse stvari široke potrošnje morali plačati več kot še dva dni prej, saj je zvišanje davka na višjo vrednost podražilo vse — od mleka do obleke. Takšen „ recept" je pripravila koalicijska vlada z zagotovilom, da bo tako obvarovala Avstrijo pred še večjo brezposelnostjo — treba je samo počakati, da bodo začeli učinkovati tako imenovani „paketi ukrepov". In so tudi že začeti učinkovati, toda na drug način, kot nam je vlada obljubljala, kajti druga novica avstrijskega gospodarstva v tem letu namreč ne obeta nič dobrega: industrijsko podjetje Steyr je za začetek februarja napovedalo odpustitev 900 delavcev! Z utemeljitvijo, da menda nima dovolj naročil in zato premalo dela za vse zaposlene, torej jih mora delno odpustiti. Za javnost je bila ta napoved pre- Slovenci v Benečiji za enako zaščito in pravice Minulo nedeljo je bit v Čedadu spet tradicionalni „Dan izsetjenca", vsakoletna osrednja narodnopolitična in kuiturna manifestacija beneških Slovencev. Letošnji, po vrsti že 21. dan izsetjenca, je bil še posebno pomemben, saj je potekal v okviru široke razprave, ki jo trenutno vodijo Siovenci v Italiji o vprašanjih zaščitnega zakona, s katerim naj bi jim Italija končno zagotovita enakopraven položaj in razvoj na celotnem ozemlju njihove avtohtone naseiitve. In nedeljska zaključna prireditev je izzvenela prav v odločni zahtevi Slovencev videmske pokrajine po enaki zakonski zaščiti, kakršna naj bi veljaia tudi za Slovence na Tržaškem in Goriškem. Tozadevno so izgiasovali posebno resoiucijo ter s svojimi težnjami in zahtevami seznanili vodstva poiitičnih strank in vladne organe. V okviru teh prizadevanj je brez dvoma zanimiva in pomembna tudi zahteva videmskega nadškofa Batistija s podpisi večje skupine duhovnikov, ki se prav tako zavzemajo za to, da je končno treba uzakoniti pravice Slovencev. Pomen takšne podpore boju Slovencev za dosego narodnostne enakopravnosti je toliko večji, ker so na drugi strani na delu sile, ki bi hotele preprečiti vsako pravično rešitev življenjskih vprašanj siovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V najnovejšem času se je v tem smisiu posebno „odiikovat" bivši tržaški župan Cecovini, ki je v svojem gla-siiu objavil predstave glede reševanja problema zaščite siovenske manjšine. Ob prebiranju teh misli in stališč ima človek vtis, da se je Cecovini v stremijenju za čim večjim izničenjem manjšinske zaščite zgiedova) po „vzorni" sedmojulijski zakonodaji pri nas v Avstriji, medtem ko si je za svoje tozadevno argumentiranje gotovo marsikaj izposodil iz besednega zaklada koroških domovinskih klicarjev. Eno in drugo pa samo dokazuje, da po tej poti tako kot pri nas v Avstriji, tudi v Italiji ne bo možno priti do rešitev, ki bi bile sprejemljive za prizadeto narodnostno skupnost. Zato je tudi razumljivo, da so Slovenci v Primorskem dnevniku na tako „pobudo" odgovorili „z jasnim in odločnim NE". WIESENTHAL O MANJŠINAH: „Najprej poglejte v lastni hiši, kaj se dogaja s Slovenci" Zagrebški tednik Danas je objavil daljši pogovor z znanim „lovoem na nacistične zločince" Simonom Wie-senthalom, ki je — kakor smo poročali tudi v našem listu — pred nedavnim obhajal svojo 75-1-etnico. Iz omenjenega pogovora objavljamo odlomek, kjer je govora o manjšinski problematiki in še posebej o položaju koroških Slovencev. — Spoznal sem nekega tridesetletnega Avstrijca, ki nikoli ni slišal za Mengeleja (Mengele je bil zloglasni SS-ovski zdravnik v koncentracijskem taborišču in je Wiesenthal odkril njegovo sedanje skrivališče v Latinski Ameriki — op. ured.). Ali se vam ne zdi, da v vaši državi tako malo vedo o vašem delu? „Nemci vedo več. Pri njih se mladi bolj zanimajo za zgodovino. Avstrijci so večji individualisti." — Ali ni k temu prispevalo tudi stališče bivšega kanclerja Kretskega? „Pri mnogih ljudeh na Koroškem še prevladuje duh iz leta 1943." — To najbolj občutijo koroški Slovenci? „Res je. To sem Kreiskemu najbolj zameril. Svobodna država, v kateri je nameščanje dvojezičnih napisov državni problem, se ne bi smela toliko ukvarjati z drugimi svetovnimi pro- blemi ... Kreiskemu se ni bilo treba ravno toliko zavzemati za palestinsko vprašanje. Najprej naj bi uredil vse stvari doma. tako da nihče ne bi mogel reči, da manjšina nima svojih pravic, ki jih je država priznala s pogodbo." — Zdi se mi, da je vajin spor nastal ravno zaradi Palestincev. Krei-skega, ki je Zid prav tako kot vi, ste obdolžili za Izdajo stare domovine? „Ne drži. Njegovo zavzemanje za Palestince je odpiralo nove probleme. Avstrijci na Južnem Tirolskem v Italiji zdaj trdijo, da so v enakem položaju kot Palestinci na zasedeni Zahodni obali. Res je, da sta obe ozemlji izgubljeni v vojni in da imata homogeno prebivalstvo. Kar je dobro za Palestince, mora biti dobro tudi za Južne Tirolce. To sem govoril tudi Kreiskemu in zunanjemu ministru Pahru: sami si ustvarjate probleme. Najprej poglejte v lastni hiši, kaj se dogaja s Slovenci. No ja, ne rečem, da nekatere manjšine niso še v slabšem položaju. Nekaterih sploh ne priznavajo. Primer so Makedonci v Bolgariji in Grčiji. Glede na način, kako jih preganjajo, me spominjajo na Kurde ... Samo v Jugoslaviji so doživeli popolno nacionalno in kulturno identiteto ter avtonomijo." še nikdar ni trajno zavarovala deiovnih mest senetljiva še zlasti zaradi tega, ker je podjetju Steyr (kljub zelo netak-tični politiki trgovinskega ministra in podpredsednika vlade Stegerja) prav v tem času uspel skok na kitajski trg. Ljudska republika Kitajska je namreč pri podjetju Steyr naročila veliko število tovornjakov in je bilo še pred mesecem dni, ko je javnost izvedela o tem naročilu, slišati izjave, da so s tem zagotovljena delovna mesta pri tem podjetju. V pristojnih političnih krogih so bili seveda bolje poučeni in so baje že dalj časa vedeli za špekulacije okoli množičnih odpustov delavcev. Dovolj „pereče" pa je vprašanje postalo šele zdaj, ko je bilo s strani vodstva podjetja nedvoumno povedano, da je edini izhod menda v odpustitvah. Sedaj se je oglasil kancler Sinowatz in obljubil, da si bo prizadeval za to, da ukrep ne bi prizadel tako velikega števila delavcev. Govora je o skrajšanju delovnega časa, pri čemer naj bi sredstva, ki bi bila potrebna za tako reševanje, prispevali trije: prizadeti delavci, podjetje in vlada. Temu problemu je vlada v veliki meri posvetila tudi svojo delovno sejo, ki jo je sklicala prav v Steyr, da bi delavcem ..obrazložila" trenutno gospodarsko stanje. Vendar od samih obrazložitev in diskusij prizadeti (trenutno še delavci, v kratkem verjetno že brezposelni) ne bodo imeli dosti kaj, če ne bo uspelo, da bodo besedam sledila ustrezna dejanja. Ob problemu Steyr se je javila k besedi tudi ljudska stranka, ki pa je tudi ob tej priložnosti potrdila le pravilnost znanega latinskega pregovora „si tacuisses, philosophus mansisses" (ko bi bil molčal, bi bil ostal filozof). Predsednik Mock je namreč dejal, da je zaostritev položaja pri podjetju Steyr kriva v prvi vrsti prepoved izvoza tankov v Južno Ameriko (zlasti v Čile), kajti sedaj je videti, da manjka denar iz take kupčije. Neodvisno od tega, da Mock s tako argumentacijo vsaj posredno podpira fašistično hunto v Čilu, je njegovo argumentiranje tudi zgolj na gospodarski ravni popolnoma zgrešeno: Argentina, kamor je Steyr že prodal svoje tanke, doslej še ni plačala niti enega; Čile, kamor podjetje zaradi ogorčenih protestov velikega dela avstrijskega prebivalstva svojih tankov ni več moglo prodati, pa je trenutno v takih gospodarskih težavah, da prav tako niti groša ne bi mogel plačati za tanke, ki pa bi jih gotovo uporabil proti lastnemu ljudstvu. Spoznanje iz zadeve Steyr je torej ravno obratno. Če bi bilo to podjetje pravočasno ukinilo proizvodnjo orožja in se preusmerilo na izdelavo civilnih dobrin, bi lahko že mnogo prej prišlo do gospodarskega sodelovanja npr. z LR Kitajsko, pa tudi z drugimi državami socialističnega deta sveta (s Sovjetsko zvezo), ki se močno zanimajo za vi-sokokvalitetne izdelke tovarne Steyr, seveda na civilni podlagi. Enako velja za izdelavo avtobusov, kjer je podjetje Steyr prav tako prepozno spoznalo nujnost za prisotnost na tem tržišču, kar ima za posledico, da vozijo zdaj tako v Linzu kot v Celovcu avtobusi za-hodnonemške produkcije namesto iz domačega podjetja. In nauk iz tega: Proizvodnja orožja še nikdar ni resnično in trajno zavarovala delovnih mest — in to bo moralo zdaj na lastni koži občutiti 900 delavcev podjetja Steyr. jra-Jer. Zveza slovenske mladine ob vstopu v novo leto Ob začetku novega teta je izvršni odbor Zveze siovenske miadine sprejet posebno izjavo, v kateri je predstavi) nekaj mnenj in težišč deiovanja naše miadinske organizacije v ietu 1984, ki bo — kakor je rečeno v izjavi — „brez dvoma ieto važnih odiočitev, ki bodo bistveno vpiivaie na živijenje siovenske narodne skupnosti na Korošem". V ospredju bo brez dvoma šoiska probiematika, kjer bodo sprejeti skiepi neposredno obiikovaii nadaijnji razvoj naše narodne skupnosti. Pri tem ZSM opozarja na ravnanje nekaterih koroških poiitikov in strank ter posebej zavrača kot nesprejemijive-ga prediog Haiderja o središčnih šoiah. „Ta prediog", pravi ZSM, „ni nesprejemijiv samo zaradi tega, ker je izraz in zahteva KHD, ampak ker preko tega predstavija grobo kršitev naših pravic, zajamčenih v čienu 7 avstrijske državne pogodbe. Poieg tega je še močan asimiiacijski dejavnik. Mi miadi, vkijučeni v Zvezo siovenske miadine, takšne in podobne predioge ostro zavračamo, ker vidimo v njih med drugim tudi izpoinitev zahtev nedemokratičnih sii na Koroškem." Pri tem pa ZSM opozarja, da to ni prva in edina akcija teh sii. Zato je še toiiko boij potrebna povezava in akcijska enotnost z nemškogovorečimi demokrati. Za tako enotnost se zavzema miadina v vseh aktuainih vprašanjih avstrijske družbe (ki pa mora upoštevati siovensko narodno skupnost kot subjekt in sestavni dei te družbe), kot so na primer mirovno gibanje, ekoioško gibanje in antifašizem. ZSM ugotavija, da je bito z njene strani na teh področjih dosiej brez dvoma premaio udejstvovanja. V okviru sodeiovanja med miadimi pa še posebej poudarja tudi važnost medregionainega sodeiovanja v okviru Aipe-Jadran. in ob koncu nagiaša ZSM še prepričanje, da je v prvi vrsti važno sodeiovanje in akcijska enotnost vseh siovenskih organizacij na Koroškem. Padle so zadnje pregrade med EGS in EFTA Začetek leta 1984 bo v zgodovini Evrope in njenega gospodarstva gotovo ostai zapisan kot pomemben datum: po desetih ietih postopnega zniževanja medsebojnih carin sta namreč dve veliki evropski gospodarski združenji — EGS in EFTA — odpravili še zadnje omejitve v medsebojnem trgovanju z industrijskim blagom. S tem je v zahodni Evropi nastala največja prosta trgovinska cona na svetu s skupaj 312 milijoni potrošnikov. Ko pa se bo predvidoma leta 1986 EGS pridružila še Španija, bo ta „skupni trg" zajemal celotno zahodno Evropo s skupno 350 milijoni potrošnikov in bo torej še večji od skupnega trga Združenih držav Amerike in Kanade. Jugoslovansko gospodarstvo v letu 1983 Po dosiej znanih podatkih za leto 1983 je jugoslovansko gospodarstvo v minulem letu kljub vsem težavam zabeležilo tudi nekpj pozitivnih sprememb. Pri tem najprej poudarjajo, da je lani Jugoslavija vrnila in uredila vse dospele tuje obveznosti, plačilni primanjkljaj pa ne bo večji od 150 milijonov dolarjev. Uvoz je bil lani manjši za 1,9 odstotka, medtem ko se je izvoz poveča) za okrog 1,4 odstotka; tako je izvoz pokril 80 % uvoza. Na drugi strani pa se je gospodarska rast lani še bolj umirila, kar je povzročilo, da se je družbeni proizvod realno znižal za 1,3 %. Kmetijska proizvodnja je v primerjavi z letom 1982 nazadovala za 2,1 %, gradbeništvo pa je imelo kar za 14% manj deta kot v letu 1982. Število zaposlenih se je v družbenem sektorju povečalo za 2 %, vendar se je delovna storilnost znižala za 3,4 %. Na delo je Ioni čakalo za 5,8 % več ljudi kot leta 1982, obratno pa so se potrebe po delavcih povečale za okrog 4 %. Lani je bilo v Jugoslaviji 6,23 milijona zaposlenih, od tega 6,1 milijona v družbenem sektorju. V gospodarstvu je bilo zaposlenih 4,95 milijona oseb, od tega 2,37 milijona v industriji, v negospodarskih dejavnostih pa 1,03 milijona (med njimi 422.000 v izobraževanju in kulturi). Osebni dohodki so se povečali realno znatno počasneje kot cene in življenjski stroški, tako da so bili realni mesečni prejemki zaposlenih kar za 12 odstotkov nižji. S sedanjo odstranitvijo še zadnjih omejitev je bil dosežen eden poglavitnih ciljev, ki si jih je pri svoji ustanovitvi leta 1959 začrtala EFTA. Takrat je bilo Evropsko združenje za prosto trgovino, katerega članica je tudi Avstrija, ustanovljeno kot gospodarska protiutež Evropski gospodarski skupnosti, njegovi poglavitni nalogi pa sta bili ukinjanje omejitev v medsebojni trgovini in obenem recipročno odpravljanje restrikcij v trgovinskih povezavah z EGS. Kolikšnega pomena in kakšne razsežnosti je novo ^skupno tržišče", pove dejstvo, da je vrednost trgovine med EGS in EFTA v letu 1982 dosegla 105 milijard dolarjev. Pri tem odvisnost med obemi združenji seveda ni uravnovešena, kajti delež EFTA v trgovini z EGS dosega polovico vrednosti celotne trgovine, medtem ko delež EFTA v skupnem uvozu in izvozu EGS ne presega petine. S sprostitvijo trgovanja med obemi združenji se bo razumljivo marsikaj spremenilo v njunem nadaljnjem medsebojnem sodelovanju. Z začetkom leta 1984 uveljavljeni ukrep bo po eni strani gotovo blagodejno deloval na razmah medsebojne trgovine. Predvsem je računati s hitrejšo rastjo uvoza EFTA iz EGS, kar pa bo seveda zaostrilo tudi konkurenčne pogoje domačega gospodarstva. Na drugi strani pa je še precej negotovo, kako se bo sproščanje trgovine v industrijskih državah zahodne Evrope odrazilo navzven, se pravt napram ostalim delom sveta. Izkušnje vsekakor kažejo, da je šlo usklajevanje znotraj katere od gospodarskih skupnosti razvitega sveta navadno na račun odnosov z drugimi državami. Čeprav je po pravilih mednarodnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) eno od temeljnih načel v svetovni trgovini prednostno obravnavanje držav v razvoju, so razvite države v teh odnosih obdržale pravico do tako imenovane zaščitne klavzule, ki jim dovoljuje količinsko omejevanje uvoza, izravnalne carine ali celo prepoved uvoza, če presodijo, da le-ta ogroža njihovo proizvodnjo. To klavzulo so v zahodni Evropi, zlasti V zadnjih recesijskih letih, brez predsodkov široko uporabljale pri zaščiti svojih nerentabilnih industrij in s tem onemogočale naglejši razvoj perspektivnejše proizvodnje drugod po svetu. Sedanja liberalizacija v Evropi, ki se manifestira z odpravo zadnjih pregrad med EGS in EFTA, utegne take težnje le še okrepiti. 33. Slovenski ples Slovenska prosvetna zveza je pripravila tudi 33. Slovenski ples tako, da nam bo ostal v spominu kot eden najzabavnejših in najveselejših. Recept je bit enostaven: Igrala sta podjunski ..Planinski sekstet" s pevcema Marico Kušej in Pavletom Sternom ter narodno zabavni ansambel MODRINA iz Kranja, svoje k zabavnemu večeru pa sta prispevala tudi španski pevec Alberto in znani animator RTV Ljubljana Mi-to Trefalt. Planinski sekstet, ki ga naši tjudje v tej mladi zasedbi poznajo že od številnih lokalnih plesov, je s polkami, valčki in domačimi melodijami mlade in mladostne plesalce in plesalke spravil na parket. „Mo-drina" iz Kranja, ki v poletju zabava ob jadranski obali domačine in tuje turiste, pa je z moderno glasbo vabila k plesu. Pop- in jazz-glasbo pa je s svojimi napravami predvajal plesalcem v prvem nadstropju Gregej Krištof. Prav posebno pa je zabaval goste na Slovenskem plesu Mito Trefalt, ki ga marsikateri poznajo iz radijskih oddaj RTV Ljubljana, in s svojimi idejami si je na Koroškem pridobil gotovo še vrsto ljubiteljev njegove smešne umetnosti. Tako je povabil na oder nekaj vidnih zastopnikov osrednjih slovenskih organizacij ter zastopnike družbenega življenja iz Slovenije, ki so ob zvokih muzike v taktu morati snemati sosedu klobuk z glave in ga posaditi na lastno, dokler nekomu izmed njih ni podletela napaka. Kdor pa je napravil napako, je izgubil svoj stolček in moral zapustiti prizorišče. Marsikatere oči so ob smehu postale solzne. Zmagovalec v tem krogu je postal podpredsednik SPZ Tomi Ogris, ki je odnesel veliko praktično nagrado Se v vrsti drugih sličnih družabnih iger so sodelovali mladi in starejši obiskovalci Slovenskega plesa in dobro počutje in vzdušje se je konzerviralo do zgodnjih jutranjih ur. Saj pravijo nekateri, da ob treh zjutraj še nikoli ni plesalo toliko ljudi na Slovenskem plesu kot tokrat. Tudi ob teh plesnih prireditvah opažamo močno tendenco k regionalizaciji, vedno več je lokalnih plesnih prireditev, kot npr. zadnji novoletni ples v Borovljah, večjo privlačnost za dijake in njihove starše pa dobiva tudi Gimnazijski ples, tako da Slovenski ples ni več tista edina in največja družabna prireditev ob začetku leta, ki je nekoč bila. Ob tem 33. Slovenskem plesu pa lahko rečemo, da se je ponovno pomladil in uveljavil, tako da se bodo tudi še v bodoče združevali na njem v družabnosti naši rojaki izi Zilje, Roža, Podjune ter Slovenije in Italije. Zastopniki Slovenske prosvetne zveze so v celovškem Domu sindikatov pozdravili tudi številne čast- ne geste, med njimi celovškega župana Leopolda Guggenbergerja, avstrijskega konzula v Ljubljani dr. Georga VVeissa, generalnega konzula SFRJ v Celovcu Marka Kržišnika s soprogo in člani konzulata, predstavnike krajevnih in narodnopolitičnih društev in gospodarskega življenja koroških Slovencev. Med častnimi gosti pa so zastopniki SPZ z veseljem pozdravili tudi zastopnike republiških upravnih organov, organizacij in gospodarstva Slovenije, med njimi Majdo Gaspari, Milico Ozbič, Jožeta Kneza, Štefana Cigoja, Jerneja Jana, Marka Bulca in Jožeta Koruzo. OBVESTtLO SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE Občni zbor Slovenske prosvetne zveze bo danes petek, dne 13. januarja 1984 ob 19. uri v novem dijaškem domu Slovenskega šolskega društva, Mikschallee v Celovcu. Upravni odbor predlaga naslednji dnevni red: 1. Otvoritev 2. Poročila 3. Razrešnica 4. Volitev novega odbora 5. Slučajnosti V smislu § 22 pravilnika Slovenske prosvetne zveze ima vsako včlanjeno društvo glasovalno pravico (en glas) na občnem zboru. Upravni odbor Umetniški jubilej Maria L.Vilharja S svojo 60. umetniško razstavo v zagrebški galeriji „Dubrava" je skleni) slovenski slikar in kipar Mario L. Vilhar svoj 40. letni umetniški jubilej. Mario L. Vilhar, ki je znan tudi po Avstriji, saj je že razstavljal v Beljaku, Lienzu in Dunaju, je poznan tudi po svojem tridesetletnem grafičnem oblikovanju in medaljer-stvu ter kot novinar. Mario L. Vilhar je začel svojo umetniško pot leta 1955 v Zagrebu in je razstavljat izven domovine tudi še v Italiji, Švici, na Nizozem- skem in na Danskem. Leta 1956 je uvedel v kiparstvo tehniko metali-zacije. Njegova najbolj pomembna kiparska stvaritev pa je 7 metrov visok spomenik prvi partizanski čet! na Slovenskem, ki so ga odkriti v Ljubljani v krajevni skupnosti Za-dvor (1971). Umetnik, ki živi v Ljubljani in Piranu je doma in na tujem prejel številna priznanja. Zagrebška kritika je zelo dobro ocenila tudi njegovih 25 slikarskih in kiparskih del, ki jih je predstavil v galeriji „Dubrava". Novoletni zimski „M!adi rod " Z novim tetom se je v šoiskih razredih ogiasi! spet novi „M)adi rod". Barvasti „E.T." na nasiovni strani vabi šoiarje na sprehod med zimske pesmice, mimo sneženega moža, do veseiih pustnih mask, za katere najdemo tudi navodiio kako jih sami naredimo. V svet naših čutov (vonj) in na „Koroško pred davnimi teti" spremijata naše šoiarje dva zanimiva čianka, v šoio pri Božjem grobu in v Šentprimož v Podjuni pa nas pripeijeta dva druga prispevka. V svet zimskega športa pa vodijo miadino prispevki o miadih smučarjih iz Šentjanža in o oiimpijskih igrah. Prvi nam predstavi več kot 30 iet staro športno društvo iz Šentjanža in njegove današnje aktivnosti, ostati čianki pa predstavijo oiimpijsko mesto Sarajevo, zgodovino oiimpijskih iger ter raziožijo vse otimpijske discipiine. Južnotirolski študentje v Avstriji Avstrija ima pri izobraževanju južnotirolskih študentov pomembno vlogo, je te dni poudaril avstrijski minister za znanost Heinz Fischer, saj se 75 % južnotirolskih študentov izobražuje na avstrijskih univerzah. Trenutno študira v Avstriji skupno 1850 južnotirolskih študentov, od teh 1500 v Innsbrucku in 350 na Dunaju. Kot poroča APA bo v teh dneh začela veljati pogodba med Avstrijo in Italijo o sodelovanju univerz. Zato bo v bodoče mogoče v Innsbrucku študirati tudi italijansko pravo; pet profesorjev univerze iz Padue je v ta namen dobilo učno pravico v Innsbrucku. Avstrija tudi s štipendijami podpira študij južnotirolskih študentov. A vrnimo se k ritmični Lipuševi 9ovorici, ki pa temelji na resda zanimivo obvladanem narečnem izhodišču; precej izobraženem, ni kaj reči. Le malce potruditi se je treba, če so človeka preveč navajali in vzgajali v papirnati vsakdanjosti ta-imenovane knjižne slovenščine in to v toliki meri, da je že zgubil smisel za jezikovno sočnost. Zato pogumno naprej k Pevcem 'n pogrebcem (li). Še naprej se bra-iec hkrati čudim in zabavam ob včasih rahlem in drugič spet ostrem zasmehu, ki mu pravimo sarkazem. O pevcih spregovori pisatelj čisto izvirno in izvleče na bolj osvet-ieno plan z resnično nakionjenost-io in hudomušnostjo tega posebne-93 slovenskega podeželskega človeka, steber vaškega prosvetaštva (25) z njegovo nepogrešljivostjo na Pevskih vajah; odkriva nam prav-^atega slovenskega koroškega mo-iskarja, ki po vajah poplakuje v go- stilni prah pevske sobe iz svojega grla in ki spominja kot tak na pra-pevovodjo, na samega lavantinskega škofa Slomška, ki je že zdavnaj pred našim časom „o!iko gor da bi prisluhnili vsemu, kar so nabrali po večerih pevci in pevke — od Leder- Lesičjaka do Kernjaka in naprej. O pogrebcih se prebere kakšen „de)odajaika cerkev, ta nepopust-ijiva čtovekova osrečevatka" (13). Skratka takole se sklenjeno glasi pisateljeva filozofija in duhovni nazor, njegovo spoznanje: „Zadet (za- ROK ARIH Pripovedi o odstranjujočih in odmirajočih vaseh postavtja! za omiko" (26). Če vse te noči bolj ali manj osvetljene od lunine svetlobe pa se v „prekratkih lavantinskih nočeh" odigrava petkovo ljubljenje, v katerem še v jutru odzvanja vaščanova hvaiežnost va-ščanki z žebranjem (molitvijo), ..žegnana si med nogami". In ker so dnevi natrpani s pevskimi nastopi, pa vajami in pesmijo ob pogrebih, so to ..naporni dnevi". Takrat vaščani izmozgani popadajo v postelje in mrak se spušča po lavantinsko nad škofijo" (27). Ob branju pomnim nekdaj nizke dvoranice, kjer so se zbirati ljudje, stavek slej ko prej kot utrinek črnega humorja, saj opisani celo ugibajo, bo množičen pogreb ali ne in „ako je pogrebec jasnovidec, sam zna misii brati in pogreb v dobro žaiost viti" (37). Ob tovrstnih iskricah pa razgrne pisatelj že na začetku svoje odporniške poglede do cerkve in boga, saj prva ob mrtvecu „praznih rok ostati noče" (11) in „tik pred jamo, je treba župnika vkijučiti iepo povrsti, da boga iz mathe vzame, iz zakupa" (12). Cerkev in njega strežniki „boga brez privoiitve uvede". Človeku „boga vsiiijo v stanju nemoči" in to tegadelj) te odvisnosti, ker boga potrebuje, je cerkev nepopoina. Ker pa tudi bog sam cerkev potrebuje za svojo iastno uresničitev, je ne-popoin tudi on ... Resničen bog ne more biti nepopoin, resničen bog ne potrebuje nič, ne češčenja ne moiitev, cerkve ne, vernih ne, ničesar ne, od vseh in vsega je neodvisen, skratka v vsem do zadnjega popoin, resničen bog je. Cerkev je v nepopoinosti resnična, bog krajši konec poteguje, a ta konec cerkev zamegijuje." (13) Avtor je ponekod še bolj odprt in določen, ko označuje vas „g!o- boko v katoiištvu bredočo" (69) in se mimogrede spominja peči, v katerih so v nedavni preteklosti zažigali ljudi, a premisli, da so to mogli „izumiti ie katoiiški možgani" (18). V mislih pač ima sadove še danes prevladujoče ideologije v Evropi in po širnem svetu, zavrača jo najbrž še posebej ob njeni vplivnosti na koroški vasi. To kar smo napaberkovali in predstavili v skrčeni obliki pisatelju hudo zameri koroški kritik J. Ferk in se zdijo javne grožnje v književni kritiki s paragrafi avstrijskega kazenskega zakona izpod peresa pisatelja drugemu pisatelju tako presenetljive, da se kot naključni bralec pač nisem mogel izogniti omembe vrednega dogodka, s katerim so prekršena davna nenapisana pravila vedenja pisateljskega ceha (glej kritiko v Die Brucke, 3/1983). (Dalje prihodijič) Sentprimož - novoletni koncert Kot po navadi je Slovensko prosvetno društvo „Danica" v Šentvidu v Podjuni spet vabilo na že tradicionalni novoletni koncert, ki se je odvijal v kulturnem domu Danica v Šentprimožu. Poleg domačih pevcev „Danice" (mešani pevski zbor) so tokrat popestrili to podjunsko družabno prireditev tudi pevci in pevke zbora „Rož" iz Šentjakoba v Rožu, kvartet Kluba slovenskih študentov v Gradcu in recitajska skupina iz Šentjakoba v Rožu. Zbrano publiko je v polno zasedeni dvorani pozdravil predsednik „Danice" Stanko VVakounig, nato pa je prireditev otvoril domači me- šani pevski zbor „Danica", ki ga vodi prizadevni dirigent Hanzi Kežar, s pesmijo Slovenec sem. Povezavo je imel dr. Mirko VVakounig. Nato so zapeli graški študentje pod vodstvom Stanka Polcerja in šenjakob-ski pevci, ki jih vodi priljubljeni pevovodja Lajko Milisavljevič. Šentja-kobčani so bili tokrat prvič na gostovanju pri „Danici". Do tega je prišlo tako, da je lansko leto bila „Danica" gost Šentjakobčanov„ tokrat pa jih je Danica povabila na protiobisk. Oba zbora slovita po tem, da sta izredno kvalitetna in to sta tudi ponovno dokazala na novoletnem koncertu. Zelo pozdravlja- mo, da je v zadnjem času opažati med Rožem in Podjuno več skupnega sodelovanja in da je ta razvoj vsekakor razveseljiv in koristen. Tudi mladi graški zbor (kvartet) je ponovno pokazal, da so graški študentje tesno povezani s petjem in to tudi z zelo zahtevnim. Želimo jim pri njihovem prizadevanju še mnogo uspeha. Neke vrste posebnost na novoletnem koncertu pa je bila recitacijska skupina iz Šentjakoba, ki je imela povezavo na temo mir, ki jo je pripravil študent Marjan Sticker. Po prireditvi je bila vesela družabnost, v okviru katere so imeli gostje in gostitelji lepo priložnost še bolj intenzivirati medsebojne prijateljske stike. Publika je bila zadovoljna, kar je smisel takšne prireditve. Ljudje so odšli domov z željo, da bi se v podobni obliki še večkrat srečali. Slovenci na Antarktiko Dobro se še spominjamo lanskoletnih dia-predavanj Janeza Bizjaka o Grenlandiji, na katera je vabilo Slovensko planinsko društvo Celovec. Janez Bizjak je bil kar dvakrat na Genlandiji — enkrat kot vodja odprave, drugič pa kot spremljevalec. Slovenski planinci so v Grenlandiji dosegli lepe uspehe - odkrili nove ledenike in preplezali celo vrsto novih deviških vrhov. Grenlandija je bila nekakšna generalka za naslednji podvig, ki velja tokrat Antarktiki. V prejšnji številki našega lista smo poročali o uspešnem plezalnem podvigu slovenskih alpinistov v masivu Fitz Roy-a v Južni Ameriki. V okviru te odprave je sodeloval tudi alpinist Jo-co Balant, prijatelj Janeza Bizjaka, z namenom da razišče možnosti in da vzpostavi stike za izvedbo prve jugoslovanske alpinistične odprave na Antarktiko. Joco Balant, ki je v zadnjem trenutku zamenjal Janeza Bizjaka, ki iz službenih vzrokov ni mogel na pot, je to zahtevno nalogo uspešno opravil. V odpravi je Joco Balant pomagal pri transportu opreme pod Fitz Rov, nakar je zapustil odpravo in odšel po svoje. V Argentini je navezal plodne stike. Rezultat le-teh je bil, da bo prihodnja odprava na Antarktiko slovensko-argentinska, pripravili pa naj bi jo v sodelovanju s Klubom Andino Bariloche, ki bo sodeloval z dvema članoma. Tu gre za sedemčlansko odpravo — dva Argentinca in pet Slovencev. Bodoči odpravi na Antarktiko želimo mnogo uspehov. MePZ SPD „Roi" ii Šentjakoba v Rožu Bogata dejavnost A-J društva Avstrijsko-jugoslovansko društvo na Koroškem je z zadovoljstvom izpolnilo zadani program za leto 1983, kar je predvsem zasluga neumornega tajnika tega društva Pressla, kateremu gre zato vse priznanje. V preteklem letu je društvo beležilo zelo aktivno medsebojno sodelovanje cbčin obeh dežel, tako da so se stiki še razširili, med drugim tudi na turistično občino Opatijo. Letos bo Opatija obhajala 100-letnico proglasitve za zdravilišče. Za to priložnost bo društvo posvetilo temu kraju v okviru svojega letošnjega programa še posebno mesto. Januarja bo v Beljaku zborovanje okrajne ekspoziture Avstrijsko-jugoslo-vanskega društva, na katerem bodo predvajali film „Opatija ob vsakem letnem času". V februarju bo v koroških dnevnikih kviz pod imenom „Opatija/Abbazia-quiz 1984". V mesecu marcu bo v Celovcu slavnostni večer „Opatija/Abbazia 1984", kjer bodo predstavili zdravilišče „Tha-tassoterapija" in ugotovili oziroma predstavili dobitnike ..Opatija kviza 1984". V okviru te prireditve bo nastopit tudi folklorni ansambel iz Opatije. Meseca aprila pa bo pod motom „pomlad v Opatiji" 8-dnevno bivanje v Opatiji ter ekskurzija v Istro in na otok Brioni. Kot druga leta bodo tudi letos koroški otroci letovali na Jadranu, nadalje bodo aranžirana letovanja na otoku Hvaru, razstave koroških umetnikov v Sloveniji in obratno slovenskih pri nas na Koroškem, obiski gledališča v Ljubljani in kot posebnost izlet na Gradiščansko k gradiščanskih Hrvatom. To so samo v grobem napovedane akcije A-J društva, ki mnogo prispeva k zbližanju prebivalstva obeh sosednjih držav oziroma dežel. Nove cene cestnine na Turski avtocesti za /ero 79#4 TMMjdTHo tokrat cene CMbMMC 7M gVtOCMt: ^OtZC- zzzje gozd jzzžzzo s neverno Af- sfržjo. Nove CMte $o prodzz^t ^ogdjdzz; weJ grdJ^ezzzzzz zzzzzzArrozzz Rdrfozzz $e- ^dZZZZZO ŽZZ JŽMdTZCTMMT TTZZTZZStrOTTZ zA* *. NerAerfoz?! ^dJcAerjezzz. CMZzzzfZd zd Adtegorzjo A (zzzoZorzzd z^vo^o/Md, o^eAzzz dVfOZTToMz, AozfZ^zJŽ z zzz ^rez prz^o/zcej zzzdšd zd yo/et?zž čd$ I#d šz/. zd zžzzz^ž yd 700 šžf. V TzrzMzerjdvz' z (dzz^^žzzz /etozzz ;e cestnina z% ^o^dzzzezzze o s e ^ e osht-/d nespremenjena. PozAdžz/d se je cestnina pri ^drtdA z 20 točkami (T vožnjd 2 toč^ij, ^z' zzzdšd 630 siingov ('prej 600 sij.J. Nespretnejene-zzd je ostd/d i e t n ^ ^drtd z #00 šiiingi in ^drtd zd zzzAdče (TezzzAer^drte) s 400 siiingi. Pri ietni ^drtz' in &%rti Zd nij?%če je trej?% %po-števeti, zAz t% cezzd ve/jd s%mo Zd avstrijske Jržavijane, tore; zze Zd ino- V kategoriji A se je torej poJražiia samo karta zd 20 točk, v ottdJezzz pa je tv o osta/o pri starem. č/pordAzzzAozM Tarske dvtocette te torej zze ko treka arnikah rzd totezjzzjo zvezno cesto, kot to to te prej nedavnim v psikozi Tzozfrdžztve napovedoval preTzldtezzz' dvtozrzoAžjzttz. Šentjakob v Rožu Na zadnji občinski seji v Šentjakobu v Rožu je bil sprejet proračun za leto 1984 v višini 20,1 milijona šilingov, ki je izravnan. Za letošnje leto si je zadala občina precej nalog. Tako bo dogradila gasilski dom v Podgorjah, gradila ljudsko šolo v Šentjakobu in poslopje za kmetijski strojni park. Nadalje načrtuje cestno razsvetljavo na Reki. Nova ljudska šola v Šentjakobu bo stala 28,5 milijona šilingov. K tej ogromni vsoti bosta bistveni delež prispevala deželna vlada ter fond za šolske gradnje. Na seji so sklenili tudi zvišanje cene za odvoz odpadkov in uporabo mrtvašnice. Občinski mandatarji so soglasno tudi sklenili, da ne bodo zvišali povračil izrednih štroškov (Aufvvands-entschadigung). Turistična bera lanskega leta n! bila zadovoljiva, saj je izkazala do meseca novembra, v primerjavi s prejšnjim letom, padec nočitev za 10 odstotkov. Vlečnica na Šmišelcah v Svat-nah, ki je kot nalašč ustvarjena za lažje spuste, pa kar dobro deluje, tako da je bila to pred leti kar pametna naložba. Kotmara vas Občina Kotmara vas bo imela tudi v letu 1984 izravnan proračun. Dohodki in izdatki rednega proračuna znašajo 13,793.100 šilingov (leta 1983: 11,855.500), izredni proračun pa znaša v dohodkih in izdatkih 6,095.500 šilingov (1983: 14,492.800 z dodatnim vred), skupno potemtakem 19,888.600 (1984: 26.348.300) šilingov. Večje načrte je treba spraviti v izredni proračun, kajti 95 odstotkov sredstev rednega proračuna je že od vsega začetka vezanih. Večji načrti za leto 1984 so izgradnja poti (2,669.600), zidava strojnega centra (1,453.800), razširitev vodovodnega omrežja (1,6 mio.) ter ureditev čakalnic za avtobusne postaje (160.000). V zadnjih letih je bito izvedenih več večjih načrtov (nova šola, mrtvašnica, gasilski dom, vodovodno omrežje, občinske poti), kar seveda bremeni občino, ki spada med finančno slabše. Zadolženost znaša 1.179 šilingov na osebo. Zaradi pomanjkanja osebja v občinski upravi je občina razpisala mesto; oglasilo se je 14 oseb. Ob- činski svet se je soglasno izrekel za domačina Karla VValdhauserja. Občina bo tudi nabavila tri radijske naprave za občinske delavce. Dobavila jih bo firma Storno iz Beljaka (vse skupaj z antenami in drugimi napravami vred bo stalo okroglih 60.000 šilingov). Občinski svet je tudi načelno sklenil nakup akumulatorja za pomoč pri startanju občinskih strojev. Odobril je tudi servitutno pogodbo z avstrijsko petrolejsko družbo OMV (plinovod). Po koncu dnevnega reda (seja je bila 29. decembra 1983) je župan Josef Struger prebral dva pismena predloga Enotne liste (pot za pešce ob kotmirški deželni cesti in pravočasna objava občinskega koledarja prireditev). Ob koncu so se župan in vodje frakcij zahvalili za sodelovanje v letu 1983 in želeli vse najboljše za leto 1984. Zastopnik EL Jože VVakounig je izročil tudi vsaki frakciji po en koledar dvojezične Koroške. Zaključna družabnost je bila v gostilni Singer pod humperškim gradom. PRIREDITVE GLOBASNICA 11. PODJUNSKI PLES v soboto 14. januarja 1984, ob 20. uri pri Šoštarju v Globasnici. Za ples igra ..Planinski sekstet". Nastopa mešani zbor „Peoa" domačega društva. Prireditelj: Slovensko kulturno društvo v Globasnici RADIŠE 8. RADIŠKI PLES v soboto 4. februarja 1984 ob 19. uri v kulturnem domu na Radišah. Igrajo Fantje iz Podjune. CELOVEC — ZAGREB Ogled razstave Ivana Meštroviča v prostorih gornjega grada v Zagrebu v nedeljo 22. januarja 1984. Razstava za 100-letnico rojstva Ivana Meštroviča je doslej naj večja razstava njegovih del. Na njej je zbranih 240 eksponatov, od tega 88 kipov in reliefov. Prispevek: 250 šil. za vožnjo in 70 šil. za kosilo. V Zagrebu možnost obiska maše. Odhod: 5.30 Sienčnik (Dobrla vas) 5.40 Škocijan (občina) 6.00 Celovec, Mohorjeva. 6.15 Kožentavra Prireditelja: Krščanska kulturna zveza in turistična agencija Cartrans. NAUTIC KLUB KOROTAN # Navtično potovanje „OD POREČA DO ZADRA", v velikonočnem tednu od 14. do 21. aprila 1984. Prispevek bo znašal 2000 šil. Interesenti se lahko prijavijo z vplačilom prispevka na konto 3172 Posojilnice Celovec. # Teoretični tečaj za internacionalno plovbeno dovoljenje „MORNAR-MOTORIST" (Internationales Kii-stenschiffpatent). Tečaj bo ob večernih urah v Celovcu, izpit pa bo 19. marca 1984. Prispevek za tečaj znaša 1000 šil. Interesenti se lahko prijavijo z vplačilom prispevka do 15. januarja 1984 na konto 3172 Posojilnice Celovec. ŽELEZNA KAPLA Igra z glasbo PIKO DINOZAVER v petsk 13. januarja 1984 v farni dvorani v Železni Kapli (uro pričetka boste še posebej zvedeli iz vabil in plakatov). Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Z)arja" v Železni Kapli CELOVEC REDNIOBCN!ZBOR Slovenskega kulturnega društva v Celovcu v torek 17. januarja 1984 ob 19. uri v dvorani Slomškovega doma (10 -Oktober-StraBe 25, 1. nadstropje) v Celovcu. SELE SLAVNOSTNI KONCERT ob 30-letnici obstoja pevskega društva v nedeljo 15. januarja 1984 ob 14. uri v farni dvorani v Selah. Nastopajo: mešani, moški, dekliški in otroški zbor, dekliški zbor „Oik!a-me", moški kvintet, trio Jug, trio Oraže in trio s Kota. Prireditelj: Pevsko društvo Sele SELE-ZGORNJI KOT ZDRAVNIŠKO PREDAVANJE v soboto 21. januarja 1984 ob 19. uri v ljudski šoli na Kotu. Predavatelj: dr. Tomo Hribernik Prireditelj Slovensko prosvetno društvo „Herman Velik" v Sele-Zgor-njem Kotu. Zveza koroških partizanov vabi na SPOMINSKO SVEČANOST ob 40-letnici smrti narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža in tovarišev, ki bo v nedeljo 5. feb. 1984 ob 11. uri na pokopališču v Svečah. Spored: polaganje vencev, nastop Koroškega partizanskega pevskega zbora, godba na pihata iz Jesenic, govor in recitacije. ČESTiTAMO! Na dunajski univerzi je zaključi, visokošolski študij naš rojak Peter Košutnik iz Borovelj, in sicer iz strok vodno gospodarstvo in kulturna tehnika. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in uredništvo Slovenskega vestnika čestitata! CELOVEC PODELITEV 5. TISCHLERJEVE NAGRADE MILKI HARTMANOVI v ponedeljek 23. januarja 1984, ob 19. uri v dvorani Slomškovega doma (lO.-Oktober-StraBe 25, 1. nadstropje) v Celovcu. Slavnostni govor: podpredsednik KKZ Lovro Kašelj Spored bo popestril dekliški zbor iz Sel. Prireditelj: Krščanska kulturna zveza v Celovcu. ŽELEZNA KAPLA XIV SMUČARSKA TEKMA V SMUKU v nedeljo 29. januarja 1984 pri Možganu v Lepeni. Start ob 12. uri. Tekmujejo skupine: šolarji, mladinci, moški, seniorji, mladinke, ženske. Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Zarja" v Železni Kapii. DOM V TINJAH *V nedeljo 22. 1. 1984, ob 14. uri — Jubilejno srečanje iovcev s slavnostnim sporedom. #Od ponedeljka 23. 1. od 18. ure do četrtka 26. 1. do 13. ure — Izobraževalni teden za brezposelno mladino, nem. — ..Pomoč v samopomoč". Prireditelj: Kat. deiovna mladina in Dom v Tinjah Mladinska igra MALI STRAH BAV BAV # V nedeljo 15. januarja 1984 ob 11. uri (po maši) v Kulturnem domu na Radišah. Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Radiše". *V nedeljo 15. januarja 1984 ob 15. uri v farni dvorani v Kotmari vasi. Prireditelj: Kat. prosveta v Kotmari vasi. Gostuje: oder mladje KDZ SMUČARSKI TEČAJ SLO VENSKE ŠPORTNE ZVEZE Od nedelje 12. do sobote 18. februarja 1984 bo v južnotirol-skem smučarskem središču Kronplatz-Plan de Corones smučarski tečaj Slovenske športne zveze. V ceni 3.500 šil. je zajetih 6 polovičnih penzionov, 5-dnev-na vozovnica za vlečnice in sedežnioe, prevoz z modernim avtobusom s Koroške v Južni Tirol (avtobus bo vozil dnevno tudi do smučišč). Možen je pouk smučanja in smučarski izlet. (Otroci imajo približno 25 odstotkov popusta). Interesenti naj se prijavijo z naplačilom 700 šilingov na Posojilnico Celovec (konto štev. 2911). To in ono iz pliberškega kraja Tudi letos je bilo ob koncu leta že tradicionalno srečanje predstavnikov obmejnih občin Pliberk in Ravne na Koroškem. Predstavniki mestne občine Pliberk z županom Francom Miku-schem na čelu so na Holmecu pričakali kolege z Raven. Po krajšem pozdravljanju in obdarovanju se je začel uradni del srečanja. V imenu mestne občine Pliberk je v obeh deželnih jezikih spregovoril župan Franc Mi-kusch in izrekel dobrodošlico Ravenčanom. V imenu ravenske občine pa je spregovoril predsednik skupščine občine Ravne tovariš Franc Tušek. Oba župana sta v svojih izvajanjih naglašala prijateljstvo in dobro sodelovanje sosednjih občin. Tudi libuška godba je s svojimi „vižami" skrbela, da je bilo srečanje tem bolj svečano. Na žalost pa smo v pozdravnih govorih županov pogrešali predvsem naše nerešeno manjšinsko vprašanje. Govora je bilo samo o dobrem sodelovanju na gospodarskem področju. Manjšina je bila samo drobiž, ki ni vreden, da se ga omenja. Premalo je pozdraviti tudi slovensko, vse ostalo pa je, kakor si mislijo, itak vse v najboljšem redu. Vsa povojna leta je manjšina gradila most prijateljstva med obema sosednjima državama. Tudi uradno smo stalno slišali, da je manjšina most. Izgleda pa, ko je most zgrajen, da se pusti graditelja tega mostu v senci pod mostom, kot da ne bi bil več potreben. Mi smo za dobre odnose in s tem graditelji mostu prijateljstva — mi smo živ most in ne iz betona. Zato nas trdi koraki po naših hrbtih bolijo. Upamo, da se je pri Marterniku — jamniku, kjer je bilo nato srečanje predstavnikov obeh ob-čin, v privatnih razgovorih le kaj govorilo o našem vprašanju. Tokrat sta se srečanja z avstrijske udeležila tudi okrajni glavar dr. Scheiber in deželni poslanec Josef Pfeifer. Kakor vsako leto, tako je tudi letos mešani pevski zbor „Podjuna" vabil na že tradicionalno silvestrovanje k Schwarzlu v Pliberk. Veliko ljubiteljev tega lepega srečanja ob koncu leta se je zbralo, da se poslovijo ob dobri kapljici in godbi od starega leta. In zakaj se naj ne bi srečali na Silvestra, saj je prav ob tem času priložnost, da se ozremo nazaj na prehojeno pot. Lepo pa je tudi zato, da si ob polnoči — ob prehodu iz starega v novo leto — sežemo v roke in si želimo za novo leto vse najboljše. Upajmo, da bo srečno za vse in pa tudi za ..mutaste brate". + Zelo veseli smo bili prebivalci ob meji, ko smo zvedeli, da se bo lahko v novem letu iz obmejnih občin Slovenije svobodno potovalo (brez pologov) v Avstrijo. Upajmo, da se ta „mora" med obmejnim prebivalstvom ne bo nikoli več ponovila. Hočemo odprto mejo, ki druži in ustvarja vedno spet nova prijateljstva. Kot pripadniki slovenske narodnosti na Koroškem si želimo mir in vigredno sonce, ne pa zimske mrzle noči. Tudi naši „jogri" so imeli v letošnji jeseni mnogo pogonov. Tako je lovska skupnost Blato letos spet vabila na svoj lov tovariše Lovske zveze Slovenije, da bi jim pomagali poloviti še tiste poredne zajce in srne, ki še ostanejo živi v tekmi s cestnimi vozili. Pravijo, da je bil plen bolj „jamern", da pa je bila lovska družabnost odlična. Tudi na večer, ko so se lovci zbrali bodisi s plenom ali pa brez patronov pri Ziplnu v Nonči vasi, je bdo polno pripovedovanj o lovskih doživljajih. Nekaj je že bito resničnih, a po večini so bile ..jogrske", ka- kor le-tem pravimo mi. Dobro je, da se drugi dan divjad spet pojavi na paši, pa čeprav misliš, da je vse „padlo", če ne od zadetkov pa vsaj od strahu neštetih pokov. Posebno srečo je imel v jeseni gospod Valentin Krof, podjetnik iz Nonče vasi, ki je na našem Komlju uplenil kapitalnega jelena. Nam se ne zdi prav, da je vsakemu jelenu, ki se pojavi na Komlju, usojeno kratko življenje. Bo že tako prav. Kako pa bi šli lovci drugam na jelene, če bi jih imeli doma. Lovcu Krofu čestitamo k lovski sreči. Ob koncu lanskega leta je bilo dokaj živahno in pestro v našem kraju. Lahko rečemo, da je bila leta 1983 živahna dejavnost na kulturnem, političnem in gospodarskem področju. Seveda so ob izteku starega leta bile napravljene bilance dela in uspeha. Več ali manj uspešnemu delu za obstoj našega življa pa so sledila še manjša praznovanja tako v Topšpor-tu, Zadrugi, Posojilnici in še drugod. Ob pregledu dela in načrtovanju bodočih nalog, smo si nazdravili z željo, da bi tudi leto 1984 bilo uspešno na vseh področjih našega delovanja. Sigurno pa je, da nam novo leto ne bo nič podarilo, kajti samo to velja, kar si sami priborimo oziroma pridelamo. Od nas zavisi, ali bomo uspešno gospodarili! Če se bomo tega načela držali, potem nas naj ne bo strah za naš obstoj. Vsekakor bo potrebno v tem boju za naš obstoj več akcijske enotnosti, več resnih prizadevanj in manj mlatenja prazne slame. Potrebni so nam odločni koraki in manj mev-žastega stopicanja na mestu. Čas in prihodnost sta trda in prav takšni moramo biti mi, če bomo hoteli beležiti uspehe. ikej Nagrade za ugankarje Velika nagradna križanka, ki smo jo objavili v zadnji božično-novoletni številki, je pritegnila res rekordno število reševalcev. Obenem pa so rešitve, ki smo jih prejeli, pokazale, da je bila za mnoge le malo pretežka: pri dobri polovici vseh poslanih rešitev smo namreč ugotovili po eno ali celo več napak. Najbolj pogosta napaka je bila pri odgovoru na vprašanje, kako se piše slovenski dramatik z imenom Slavko — mnogi ugankarji so ga preimenovali v Groma, pravilen njegov priimek pa je Grum (in tako so seveda iz južnoameriškega ptiča tukana napravili tokana). Druga precej pogosta napaka se je pojavila pri grelcu, ko so mnogi napisali namesto grelo napačno besedo grilo, čeprav bi morali vedeti, da udarci z nogo niso brci marveč brce. Nekaterim je delala težave angleška nikalnica not, drugim spet hrvaška pokrajina Moslavi-na itd. Skratka: napak je bilo kar dosti, pri čemer je bilo spet opaziti, da vsaj pri reševanju ugank ..skupin-sko delo" ni vedno najboljše, ker se pač rešitve enostavno prepisujejo z napakami vred. In končno še ugotovitev, da so si nekateri tudi tokrat reševanje preveč poenostavili, ko so nam kot rešitev poslali samo naše voščilo za praznike. 'f ;r -- Kt: T" 5 K A d A N A K S i MU td-L. 3 R o p!s R o P ° T s- A 3 0 P C, ) J A R E K L C E L E M E N T R 0 Si v R E,M A TAB fr H Č 0 L 0 E R jš KR i 0 M i * S o T R ML A K T:; Z' M]d ETA TOR R i s E B i R A AT ur -ar B R A N A B OjJ —..i E T a:' do s R E č E V N O V, E U V EV E R ) C A H- K A D R 0 . A A R A U P RES T ) 2 .-'CSSRR -.2.6 R E L D} i 0 R 3 P 0 D K "t: E P O R T E p d- ^ 13 A T B v i 6 T 0 T A K =2 6 2 i S K A L E C i N A 0 M A n.A B E L#R d S i '""'j T ; 0 R J L i P AiHM i M o R AT 0 R i J d- A R j M "2 R 0 A *C"T: S T A R j N A R K A R A T "Lr *"-iN 0 T J 0 P i c Er G R U M L K Bi6 R A N A d 1 K -d M O S L A V ! N A L E K A R N A R .X",. P R A V i L A AH 7 E N A } L i A D A L i R i K -R A K E V f lE !TE 0 D i M 'K A R 3 A N K A M P N A N A Kako mora izgledati pravilna rešitev velike križanke, vidite iz slike, pravilna rešitev križanke za otroke pa je naslednja: Vodoravno: 1. in 4. Novo leto; 8. osa; 10. pav; 11. rt; 12. sod; 14. ti; 15. božič; 16. et; 18. mir; 19. Ra; 20. šah; 21. sen; 22. vas 24. Anti; 25. vile. Navpično: 1. Norveška; 2. ost; 3. va; 5. ep; 6. tat; 7. oviranje; 9. rožica; 12. som; 13. dir; 17. ta; 19. re; 22. vi; 23 S(lovenski) v(estnik). Za pravilno rešitev velike križanke prejmejo nagrado: Keiich Pavia, Obirsko, Žel. Kapla Vrbinc Miha, Celovec Pavčič Tatjana, Kožentavra, Svetna vas. Med reševalci otroške križanke pa so bili nagrajeni: Hudi Samo, Nonča vas, Pliberk Cuderman Lenart, Obirsko, Železna Kapla; Krištof Niko, Šmihel pri Pliberku. Vsem ugankarjem se zahvaljujemo za sodelovanje, nagrajencem pa čestitamo in jih prosimo, da po nagrade pridejo v uredništvo. Biseromašnik Simon Kotnik umrl Prgf, ko se je staro leto iztekalo je atgastn/o v s/ovenjgraš^t bolnišnici življenje moža, skromnega in tihega po zunanjosti a neizmerne srčne venčne. Umri je starosta slovenskih da-Aovni^of, biseromašnik 5imon Kotnik v 92. leta. Rojen na Dobrijah iz znane, zavedne slovenske dražine, se je šoiai v Celovca, na Piešivca in ieta 2913 zapel novo mašo v Gaštanja (današnjih Ravnah na Koroškem). Kaplanova! nekaj let v Velikovca, se je moral kot goreč domoijab ob plebiscitnih zmedah amakniti na Prevalje, od tam bil premeščen v .Stari trg pri Siovenj-gradca in končno prevzel jaro v Podgorja. Padi okapacija ma ni prizanesla,- delil je asodo velikega števila narodno zavednih slovenskih dahovni-kov. Pii je pregnan na Hrvaško, tam težko zbolel in bil s posredovanjem iz zdravstvenih razlogov prestavljen nazaj v Slovenijo. Po vojni se je zopet vrnil na svojo jaro in takaj živel ter deloval tadi še po svoji apokojitvi. Svoje znanje in dolgoletne izkašnje pa jc radevoije posredoval tadi zadraž-nišfva in dragim astanovam. Pežko je orisati lik tega moža, še ffžje opisati njegov značaj — pač zalo, ker izhaja iz vrste tistih samorastnikov, ki deiajejo na tihem, govorijo preprosti domači jezik, jim samoza-tajevanje ni nikakršna olika marveč življenjska vsebina, ker se v svojem udejstvovanja dobesedno razdajajo do zadnje kaplje krvi. Ob teh besedah mi nehote stopi pred oči pokojnikov obraz — rahel očitek berem v očetovsko dobrotljivih očeh,-značilna kretnja njegove roke, kot bi boteia pobrisati nekaj nadležnega praha — a že naslednji hip se povrne sončna toplina v razgabano obličje — Kb, dobrohoten nasmeh, pomešan z nemalo hadomašnosti hoče reči; - - . pastimo to . . . Ob vsakem srečanja smo veliko govorili o Koroški. Njegov glas je tedaj postal mehak, nežen — kakor glas matere, ki govori o svojem bolnem otroka — otožnost je vela iz njega in pogled se ma je zgabijai nekje v daljavi. . . ^e kadar je molčal, se je dozdevalo, da astnice neslišno šepetajo; „Kadar se v srca spomnim Korotana, se mi odpre globoka v prsih rana ..." Živel in izgoreval je za slovenskega človeka. Nič ni delal razlike med enim in dragim, vero ni le kot odličen pridigar ačii, marveč jo je živel s slehernim svojim čatom. Značaj njegov klen, kristalno čist je poznal samo odkrito, iskreno besedo, srce njegovo vselej odprto vsakomar, pa naj so bili vmes svetovi. Prejel je visoka državna odlikovanja za neštete zasiage, za človečnost, za neatradijivo delo tadi še v visokih letih starosti, ki so ma bila en sam delovni dan — vendar nikoli ni govoril o njih, kakor je tekom celega svojega življenja odklanjal vsako priznanje. Ob vsem pa do svoje zadnje are ni izgabii tiste vedrine, tistega sončnega značaja, tiste, vse ogrevajoče človeške topline, s katero si je osvojil srca vseh, ki so kdajkoli križali njegovo pot. Za vsakogar je imel dobro besedo, roka njegova mehka in radodarna, kot materina dlan. Velika množica ijadi in sobratov je spremljala pokojnika na njegovi zadnji poti. Nariborski ško) Kramberger, ki je obhajal mašo zadašnico ter vodil pogrebne svečanosti, je v ganljivih besedah orisal pokojnikovo življenjsko pot, omenil velike zasiage na cerkvenem in dražbenem področja ter rajnema sobrata izrekel zahvalo v lastnem in vsega občestva imena. „Rož, Podjana, Žila . . ." pesem, zapeta ob odprtem groba, pa naj bi bil zadnji pozdrav koroških dolin njenema zvestema sina. Naj v mira počiva 5imon Kotnik v ijabijeni slovenski zemlji. F. Č. Skupščina občine Titovo Veienje izvršni svet, občani in družbenopoiitične organizacije iz Titovega Veienja dAf/iT /J? / Dobri in manj dobri učinki zdravit Navezanost na mater A/^r/ ne raznnrf, J% MjfM Jn rz; wc ofro^. A/or; jo, /?t*r Je^/e, $ /Mfcnm prežz^/jg ff-//^ Jf/ svojega ^rojfegd &M. A/^r/ rjrn^, J^ je OMw/jen4, /n z%7Her; Je^/etM, ^er j; oJr^;M;e WM. 7*oJ^ rnJ/ Je^/e je prZz%Jero. Nenehno ^e /roČMr/ ^r/fo, ^er y/ že/; /;/f/ ^Kpgj r /J;;-tow. /e narobe, če /;; /;//a raJa za ^onec feJn^ iawa z nj/fn? ;t/ar/ re/e/oy:/ra, waf/ va/;/, wat/ zahteva Jrnž/;o. /ča; /;aj .sror; Je^/e, J^ rr;a;; v wjej ne /;o v;7/e/a fe^w;ce v /