Priprave novih srednjeročnih planov je potrebno pospešiti
Na oanovi sprejetega terminskega plana Izdelave plansklh dokumentov 1981-1985 bl v tem času prl-prav novih srednjoročnlh planov že moral potekati prvl krog usklajevanja elementov za prlpravo samo-upravnlh sporazumov In dogovorov o temeljlh plana. Ker so nekaterl noallcl planlranja Iz objektivnih In subjektlvnlh razlogov kaanlll prl sprejemanju smernlc In opredeljevanju elementov, je v zaostananju tudl faza usklajevanja.
Pregled sprejetih smernic nosilcev planiranja v naši ob-čini do konca meseca marca kaže, da so TOZD s področja gospodarstva le-te sprejele 75%, organizacije združenega dela s področja družbenih de-javnosti 65% in krajevne skupnosti 100%. Samouprav-ne interesne skupnosti s po-dročja družbenih dejavnosti so po izdelavi analiz razvojnih možnosti z elementi za pripra-vo samoupravnih sporazu-mov *te posredovale vsem TOZD - uporabnikom in izva-jalcem - ter krajevnim skup-nostim. Trenutno je čutiti zao-stajanje pri sprejemanju plan-skih dokumentov na področ-jih infrastrukture in stano-vanjskega gospodarstva. Prve ocene sprejemanja smernic in opredeljevanja ele-mentov kažejo, da so smerni-ce TOZD v večini primerov zelo splošne, bolj ali manj opi-sno ponavljajo že sprejete družbene odločitve in tudi sprejete so bile največkrat formalno. Kjer so usmeritve
konkretizirali in jih podprli z ustreznimi kvantifikacijami, je bil interes delavcev večji. Ze v usmeritvah bi morali bolj izstopati konkretni ukre-pi za dosego predvidenih ci-ljev, potrebe po medseboj-nem usklajevanju planov TOZD in njihovo dohodkov-no povezovanje v celotnem reprodukcijskem procesu.
V krajevnih skupnostih je bil pristop k sprejemanju smernic in elementov bolj enoten, v smernicah so ra-zumljivo izraženi ožji interesi posameznih krajevnih skup-nosti, pomembna pa je ugoto-vitev, da se v oblikovanje planskih dokumentov vklju-čuje vedno širši krog kraja-nov.
To so med drugim ugotovi-tve skupne seje predsedstva in komiteja občinske konfe-rence ZKS sredi marca 1.1., na podlagi katerih so bile opre-deljene tudi nadaljnje naloge nosilcev planiranja in drugih. O teh vprašanjih je razpravljal tudi koordinacijski odbor za
družbeno planiranje in razvoj pri OK SZDL na 8. seji, 26. -. marca.
Naloge, na katere bi morali biti v sedanjem obdobju zlasti pozorni, bi lahko v kratkem opredelili z naslednjimi ugo-tovitvami. Takoj je potrebno pristopiti k izdelavi planskih dokumentov tam, kjer s tem še niso začeli. Pri pripravi vseh planov je potrebno bolj razmišljati o bistvenih sesta-vinah plana, kot so družbeni proizvodi, načrtovanje upora-be ustvarjenega dohodka, za-poslovanja, zagotovitev krite-rijev za investicijske naložbe, prostorski pogoji, sočasno vgrajevanje elementov var-stva okolja, povezovanje plan-skih dokumentov z razvojem stanovanjske izgradnje, pro-meta in <drugo.
Odbor je opozoril na odgo-vornost tistih subjektov pla-niranja, ki bodo nosilci gospo-darskega   razvoja   občine   in
podpisniki dogovora o teme-ljih družbenega plana občine. Ob tem so izpostavljene nalo-ge gospodarskih zbornic in združenj kot mest za pobude, usmerjanje in strokovno po-moč pri širšem dogovarjanju v združenem delu. Opozoril je tudi na dejstvo, da v polovici TOZD in v samoupravnih in-teresnih skupnostih in krajev-nih skupnostih ni ustreznih služb za planiranje, zato bo v teh primerih potrebno v bo-doče bolj kot doslej zagotoviti kar najtesnejše sodelovanje strokovnih sLužb in upravnih organov občine, predvsem pa ustreznejši način in intenziv-nost vključevanja. Zavoda za družbeni razvoj Ljubljane, Izredno pomembna je tudi aktivnost družbenopolitičnih organizacij pri pripravi in us-klajevanju planskih doku-mentov, zlasti pri vključeva-nju nosilcev planiranja v do-govorjene roke.
Pomembna kvaliteta, ki bi se morala odražati v novih planih, je povezanost plan-skih dokumentov s programi raziskav in obstoječimi razi-skavami, ki naj bi jih nosilci planiranja izkoristili pri opre-deljevanju nadaljnjega ra-zvoja.
Odbor je tudi opozoril na potrebo o stalnem in ustrez-nejšem informiranju delavcev in krajanov ter delegatov o postopkih, naporih, proble-mih in poteku planske aktiv-nosti pri opredeljevanju in us-klajevanju našega nadaljnje-ga družbenega razvoja in o tem, v koliko smo pri oprede-ljevanju in usklajevanju pro-gramskih interesov in možno-sti že prišli do realnih plan-skih dokumentov nadaljnjega skladnejšega ekonomskega, socialnega in prostorskega ra-zvoja.
J. Š.