505 2020 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 631.111(23.01):67(497.452Tržič)"18" Prejeto: 20. 5. 2020 Alenka Kačičnik Gabrič dr., višja arhivistka, Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, SI–1000 Ljubljana E-pošta: alenka.kacicnik@gov.si Tržič in Tržiško na prelomu 18. v 19. stoletje IZVLEČEK V članku opisano območje Tržiča z okolico je v prvi polovici 19. stoletja kazalo pisano podobo. Predvsem zaradi težko dostopnega terena so kmetje v okolici Tržiča na svojih kmetijah težko gospodarili. Za preživetje na kmetijah, na katerih jim tudi z največjim trudom včasih ni uspelo pridelati dovolj hrane, da bi družina preživela do nasled­ nje žetve, so si s pregovorno gorenjsko trmo in zvitostjo pomagali s prevozništvom, pripreganjem, kuhanjem oglja ipd. Za razliko od agrarne okolice se je Tržič že zgodaj oblikoval v močno obrtno središče, ki ga po številu, obsegu in raznolikosti obrtnih dejavnosti težko primerjamo s katerimkoli drugim krajem na Kranjskem. Delo, ki je bilo sicer umazano, težko in mnogokrat nevarno, je bilo lahko dobiti, kmetovanje pa je bilo za večino Tržičanov le postranska dejavnost, s katero so se ukvarjali. KLJUČNE BESEDE franciscejski kataster, Tržič, Gozd, Bistrica, Sv. Ana, Sv. Katarina, kmetovanje, obrt ABSTRACT TRŽIČ AND ITS SURROUNDINGS AT THE TURN OF THE NINETEENTH CENTURY The article describes the area of Tržič and its surroundings, which in the first half of the nineteenth century exhibi­ ted a highly diversified image. Running a farm around Tržič was a challenging task, primarily due to the heavily accessible terrain. The survival of farms, where sometimes not even the greatest effort would produce sufficient crops for the families to sustain themselves until the next harvest, was ensured by the farmers’ proverbial Upper Carniolan tenacity and shrewdness as well as by also engaging in horse­drawn transportation, charcoal production, and so on. Unlike its agrarian surroundings, Tržič developed into a strong craft centre at an exceedingly early stage, surpassing all other places in Carniola by the number, the scope, and the diversity of crafts. The otherwise dirty, heavy, and often dangerous work was easy to find, whereas farming was an activity of secondary importance for most of the population of Tržič. KEY WORDS Franciscean Cadastre, Tržič, Gozd, Bistrica, Sv. Ana, Sv. Katarina, agriculture, craft 506 2020ALENKA KAČIČNIK GABRIČ: TRŽIČ IN TRŽIŠKO NA PRELOMU 18. V 19. STOLETJE, 505–530 Območje Tržiča s širšo okolico je nekdaj kazalo precej pisano podobo. Trg je bil močno obrtno sredi- šče, njegovi prebivalci pa so se v glavnem preživljali z opravljanjem katere od obrti in trgovanjem. Ne- kateri so za lastne potrebe obdelovali še kako njivo ali vrt ter redili nekaj živine in kokoši za hišno rabo. Večjih kmetij v Tržiču ni bilo. Okolica Tržiča je bila popolnoma kmetijska. Kmetje so obdelovali svoja zemljišča, s pridelki niso veliko trgovali, v gozdovih pa so sekali les za potrebe domačih kmetij in za oglje, ki so ga kuhali v kopah ter prodajali tržiškim obrtnim in industrijskim obratom. Zaradi neugodnih klimat- skih razmer kmetovanje ni bilo donosno; to je veljalo zlasti za katastrski občini Sv. Ana in Sv. Katarina, ka- terih ozemlje je segalo visoko v Karavanke. Poseben pomen je krajem dajala že v rimskih časih poznana transportna povezava iz Ljubljane in Kranja preko prelaza Ljubelj v Celovec na Koroško. Opisi t. i. jožefinskih vojaških merjenj, v drugi polovici 18. stoletja za vojaške potrebe izdelanih kart s spremnim besedilom, se obravnavanega območja razen Tržiča in Gozda niso dotaknili. Tržič je bil opi- san kot mali trg z dvema cerkvama in enonadstropni- mi zidanimi hišami, kjer se v Tržiško Bistrico izliva potok Mošenik. Oba vodotoka sta bila po oceni opi- sovalcev široka 2 do 3 sežnje in globoka en seženj,1 1 Seženj oziroma klaftra je 1,89 m. dno pa sta imela kamnito. Bregova sta se dvigova- la 2 do 3 sežnje visoko. Deželna cesta proti Koroški je bila zgrajena iz najboljših materialov in za vožnjo težkih vozov vedno v najboljšem stanju. Ostale poti, ki so vodile iz kraja, pa so imele sicer trdno podla- go, vendar so bile v vseh letnih časih uporabne le za majhne in lahke vozove. Okolica Tržiča je bila gozd- nata, polna skal in prestrma, da bi se bilo mogoče vojaškim enotam po njej premikati zunaj začrtanih stez.2 Vasica Gozd je imela od trdnih zgradb zidano le kapelo, potok Parovnica pa je bil skoraj povsem zaraščen z grmovjem in ni nikoli povsem presahnil. Širok je bil 7 do 8 čevljev in globok 1 ½ čevlja3 z bregovoma, visokima od 2 do 3 čevlje. Njegovo dno je bilo ilovnato. Vaške poti so bile tod slabe, sprane od dežja in močvirne, tako da so tudi v lepšem po- letnem obdobju po njih lahko vozili le majhni vozo- vi. Hribovito in ponekod strmo okoliško območje je bilo poraslo z grmovjem in srednje visokim gozdom, v najvišjih legah, od koder je bil širok in lep razgled, pa so bili pašniki.4 Gradivo franciscejskega katastrskega operata, na- stalega v prvi polovici 19. stoletja za potrebe določa- nja višine davčnih obremenitev, je bistveno bolj po- vedno. Največ podatkov za prikaz življenjskih razmer dajejo zapisi v cenilnih elaboratih, ki so nastali kot 2 Rajšp (ur.), Slovenija na vojaškem zemljevidu, Opisi, str. 71. 3 Čevelj se deli na 12 palcev in meri 0,316 m. 4 Rajšp (ur.), Slovenija na vojaškem zemljevidu, Opisi, str. 73. Tržič, naselje, pred drugo svetovno vojno (SEM, foto Vekoslav Kramarič). 507 2020 ALENKA KAČIČNIK GABRIČ: TRŽIČ IN TRŽIŠKO NA PRELOMU 18. V 19. STOLETJE, 505–530 del franciscejskega katastra. Obravnavano območje opisujejo kot z vseh strani obdano z visokimi hribi in strmimi pobočji, le proti jugu in jugovzhodu je te- ren nekoliko odprt; temu se je prilagajala tudi oblika poselitve. Medtem ko so bile hiše v Tržiču in nekate- rih večjih naseljih pozidane strnjeno, so se predvsem na območju visokogorskih katastrskih občin Sv. Ana (danes Podljubelj)5 in Sv. Katarina (danes Lom pod Storžičem) oblikovali samooskrbni celki, pri čemer so bili nekateri s številnimi pripadajočimi poslopji že sami po sebi manjše naselbine. Na Bistriškem je bilo pet krajev, kjer so bile »hiše postavljene skupaj«, Bistrica (Feistritz), Popovo (Pupau), Brezje (Wresie), Visoče (Wisatsche) in Vadiče (Waditsche), ostalo po- selitev so predstavljale samotne kmetije (celki),6 v katastrski občini Križe pa so po takratnih opažanjih ležali štirje kraji s skupaj postavljenimi poslopji. To so Pristava, Križe, Retnje (Rettene) in Gozd.7 Najpomembnejši kraj je bil trg Tržič, ki leži v dolini tesno ob Bistriškem potoku in ob njej vodeči celovški poštni cesti, južno »od gore Ljubelj in po- dobnih, nanj vezanih visokih gora«. Od Kranja je bil po takratnih meritvah oddaljen »eno pošto«8 proti severu in tri ure severovzhodno od mesta Radovlji- ca. Teren katastrske občine Tržič, ki se od juga proti severu širi po grabnu oziroma soteski, je bil pone- kod raven, drugje pa hribovit. Na severu območja sta ležala velika planinska travnika, namenjena tudi paši, in sicer »na Kamnik« in »Pirmance«, proti ju- govzhodu pa se je raztezalo veliko, z gozdom poraslo hribovje, imenovano Kokovnica (Kockaunitza). Za- hodno od trga se dviga hrib, ki so ga v katastrskem elaboratu imenovali Souradt.9 Klimatske razmere za- radi bližine visokih gora po mnenju opisovalcev niso bile najugodnejše, saj so sončni žarki dolino obsijali le krajši čas.10 Zahodno od Tržiča leži katastrska občina Bistrica. Po takratnih meritvah je bila od Kranja oddaljena 2 ¼ milje,11 od Radovljice, ki je ležala zahodno od nje, pa 2 milji. Proti zahodu je njen teren hribovit oziro- ma gorat, le v ozkem kosu proti jugovzhodu območja se razteza ravnina. Proti severu hribovito območje z goro Dobrča (Doberza) poraščajo gozdovi, na zaho- du pa je bila njena meja struga potoka Bistrica. Klima je na jugovzhodnem delu katastrske občine nekoliko 5 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginira- no: »Die Gemeinde besteht durchaus aus zerstreuten – zum Theil für sich abgerundeten Wirthschaftsansiedlungen, um welche die Grundstücke arondirt liegen.« 6 SI AS 176, k. o. Bistrica L 55, cenilni elaborat, nepaginirano. 7 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. 8 V poštnem prometu so razdaljo od Ljubljane do Kranja šteli za eno in pol pošte, od Kranja do Tržiča pa za eno pošto (gl. Kragl, Zgodovinski drobci, str. 273). 9 Na karti Saured, Zalirot, danes del Tržiča, http://www.sistory. si/cdn/publikacije/36001-37000/36053/Kranjska-1910.html (17. 7. 2019). 10 SI AS 176, k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 11 Verjetno dunajska poštna milja, ki je merila 7,5859 km (Vil- fan, Prispevki, str. 59). ugodnejša in primernejša za kmetovanje, sicer pa po- dobna kakor na celotnem obravnavanem območju.12 Območje katastrske občine Križe je ležalo 1 ½ ure (predvidoma) hoje severno od mesta Kranj v vzhodnem delu radovljiškega okraja in ¼ ure jugo- vzhodno od Tržiča. Od Radovljice je bilo oddalje- no 2 ½ ure proti vzhodu; ležalo je torej v severoza- hodnem delu ljubljanske kresije tik pod vznožjem gora. Klimatski vplivi so bili na ravnini oziroma na območju krajev Pristava in Križe dokaj ugodni, na višje ležečih predelih in predvsem na ravnem terenu visoko pod še višjo goro Grintavec (Grüntautz) le- žečem kraju Gozd (Goist)13 pa neugodni, saj so bili naravnim nesrečam izpostavljeni tudi posevki, ki so prinašali ekonomski donos.14 Po dolini ob glavni poštni cesti proti Koroški ozi- roma Celovcu, ki jo z obeh strani zamejujejo visoki hribi in gore, se razteza teren katastrske občine Sv. Ana. Cesta je mejo s celovško kresijo prešla na gori Ljubelj in je bila po mnenju ocenjevalcev razmer najzahtevnejša med vsemi cestami s Kranjske proti Koroški.15 Pozidano oziroma poseljeno območje katastrske občine Sv. Katarina je ležalo v severozahodnem delu ljubljanske kresije prav tako blizu hriba Ljubelj. Hri- bovit teren z ozkimi in tesnimi dolinami, po katerem si je strugo utrl potok Bistrica, je bil posejan s sa- mostojnimi kmečkimi naselbinami, le ob cerkvi sv. Katarine, po kateri je katastrska občina dobila ime, je bilo druga blizu drugi postavljenih nekaj hiš. Klimat- ske razmere so bile za vegetacijo zaradi vpliva gora dokaj neprimerne.16 Ceste Kot je bilo že omenjeno, je bila najpomembnejša cestna povezava t. i. glavna ali tudi poštna cesta od Ljubljane proti Celovcu.17 Vzdrževal jo je državni cestni sklad in je bila vedno v dobro prevoznem sta- nju. Nanjo so se navezovale okrajne ceste. Na obmo- 12 SI AS 176, k. o. Bistrica L 55, cenilni elaborat, nepaginirano. 13 Vas Gozd leži pod Kriško goro, zato je pri zapisovanju podat- kov morda prišlo do napake. 14 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. 15 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano: »[…] beschwerliche Straße nach Kärnten«. 16 SI AS 176, k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepagi- nirano. 17 Pot preko Ljubelja naj bi bila poznana že v prazgodovini, rimske najdbe pa dokazujejo njeno uporabo v antiki. V sred- njem veku je bil promet preko prelaza precej intenziven, v prvi polovici 13. stoletja pa je bilo organizirano tudi vzdrže- vanje poti in mostov ter delovanje hospicev za popotnike na koroški in kranjski strani. Konkurenca mu je bil prehod preko Jezerskega vrha. V visokem in poznem srednjem veku sta bili poti čez oba prelaza enakovredni, v 15. stoletju pa je prevlada- la pot čez Jezerski vrh. Ko je bilo treba zaradi poškodovanosti obe cesti popraviti, je bila leta 1560 sprejeta odločitev v korist ljubeljske ceste, ki je tako postala glavna prometna povezava med Koroško in Kranjsko (gl. Kosi, Potujoči srednji vek, str. 253–267). 508 2020ALENKA KAČIČNIK GABRIČ: TRŽIČ IN TRŽIŠKO NA PRELOMU 18. V 19. STOLETJE, 505–530 čju katastrske občine Bistrica je bila to okrajna cesta iz Radovljice preko Begunj proti Tržiču, ki je njeno ozemlje prečkala v smeri od zahoda proti vzhodu. Običajno je bila v dobrem voznem stanju. Del te ce- ste je tekel skozi katastrsko občino Tržič, kjer je bila tudi v dobrem voznem stanju, vzdrževana pa je bila z občinskimi sredstvi.18 Okrajna cesta, ki je preko Bi- strice, Kovorja in Podbrezij v smeri od severa proti jugozahodu vodila do beljaške poštne ceste, je bila običajno v slabem stanju; tudi to cesto so vzdrževali z občinskimi sredstvi. Poleg navedenih je bilo na bistri- škem območju še 24 poljskih in gozdnih poti, stroške vzdrževanja pa so povečevali zidani most preko Le- šnice (Löschenza) in Hudega grabna, lesena mosto- va preko Bistrice, most preko Strašnika (Braschnig­ bach) in dve brvi, ki sta prečkali kanal.19 Po ozem- lju katastrske občine Križe je peljala t. i. Gallenfelška okrajna cesta, ki je bila običajno v srednje dobrem stanju, vzdrževali pa so jo s sredstvi okrajnega cestne- 18 SI AS 176, k. o. Bistrica L 55, cenilni elaborat, nepaginirano; k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 19 SI AS 176, k. o. Bistrica L 55, cenilni elaborat, nepaginirano. ga fonda. Poleg nje je bilo tu še 19 poljskih oziroma gozdnih poti in dva lesena mostova.20 Preko ozemlja katastrske občine Sv. Ana je vodil največji del glavne celovške poštne ceste v dolžini 5760 sežnjev,21 od Sv. Ane na Ljubelj pa je bila cesta škarpirana (skarpirt)22 in na nekaterih delih utrjena ter podprta s piloti.23 Sicer pa je bilo na njenem območju le še nekaj slabo vzdrževanih in težko prevoznih povezovalnih gozdnih in poljskih poti. Preko Mošenika in Jezer- nice sta vodila zidana mostova, preko kanalov in po- tokov Mošenik, Deševna, Jezernica in Jebelca pa je vodilo 20 lesenih mostov.24 Po Tržiškem je od Tržiča 20 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. 21 10.460,960 m oziroma približno 10,5 km. 22 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat; škarpa: zid med dvema višinama zemljišča za preprečevanje vsipanja, drsenja zemlje (https://fran.si (16. 7. 2019)). 23 Mohorič navaja, da so večino mitnine, ki so jo Kranjci po- birali v Tržiču, porabili za vzdrževanje ljubeljske ceste; leta 1579 je bilo na primer treba popraviti vseh 11 serpentin na kranjski strani od Sv. Ane do vrha, ko so izruvali lesene kole in podzidali oporno zidovje (Mohorič, Zgodovina industrije, str. 304–305). 24 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano. Cesta na prelaz Ljubelj na karti franciscejskega katastra (SI AS 176, k. o. Sv. Ana, L 6, izsek). 509 2020 ALENKA KAČIČNIK GABRIČ: TRŽIČ IN TRŽIŠKO NA PRELOMU 18. V 19. STOLETJE, 505–530 preko Bistrice in Kovorja od severa proti jugu vodila beljaška poštna cesta, ki je bila po navadi v srednje dobrem stanju. Vzdrževale so jo občine. Ob njej je bilo na območju katastrske občine Tržič še 40 njiv- skih in gozdnih poti, zidani most čez kanal Zimpre v Gornjem Tržiču, leseni most čez Bistrico, dva mo- stička čez Mošenik in most čez kanal Usrank.25 Na območju Sv. Katarine so imeli le poljske in gozdne poti, preko potokov pa je bil postavljen en kamnit in 14 lesenih mostov.26 Znamenitosti Od znamenitosti so na bistriškem območju v strmem predelu proti severu ležali ostanki oziroma razvaline gradu Stari Gutenberg (Altguttenberg), za katerega po navedbah v elaboratu franciscejskega ka- tastra ni bilo znano, kdaj je bil zgrajen.27 Na območju 25 SI AS 176, k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 26 SI AS 176, k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepagi- nirano. 27 SI AS 176, k. o. Bistrica L 55, cenilni elaborat, nepaginirano. Od leta 1734, ko naj bi grad kupil takratni lastnik gospostva Tržič Adam Anton Sigfrid grof Auersperg (1676–1739), sta bili gospostvi Stari Gutenberg in Tržič združeni (gl. Smole, Graščine, str. 462). Tržiča28 in Križ zapisovalci razmer posebnih zname- nitosti niso opazili, vendar je bilo po njihovem mne- nju v Križah treba omeniti »visoko goro Grintavec nad krajem Gozd, od koder je veličasten (čudovit) razgled po Kranjski«.29 Na območju Sv. Ane so kot posebno znamenitost označili cesto preko Ljubelja proti Koroški,30 v katastrski občini Sv. Katarina pa t. i. »Teufelsbrücke« (»Vražji most«), ki je vodil preko potoka Bistrica in je bil del najkrajše poti za iznaša- nje oglja preko skalovja.31 Na celotnem obravnavanem območju je okrajno gosposko predstavljala gosposka Radovljica, deželno sodišče in deželna pravda pa sta pripadala deželni pravdi v Ljubljani, pri čemer je predhodno preiskavo 28 SI AS 176, k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 29 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano: »nur wird der hohe Punckt des Berges Grüntautz bey dem Orte Goist aus dem Grunde erwähnt, weil von da die herliche Aussicht Krains zu nehmen ist.« 30 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano. 31 SI AS 176, k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepagi- nirano. Vražji ali tudi trtast most je bil leseni most, položen in z vrbovimi trtami pritrjen na skalovje in podpornike v rečni strugi na najožjem delu soteske, kjer prostora za cestišče ni bilo, oglarji pa so do njegove postavitve oglje v koših tovorili po ozki poti čez Raten vrh (gl. Kragl, Zgodovinski drobci, str. 6). Predor, po katerem še danes poteka promet v Jelendol, je dal leta 1895 izklesati baron Julij Born (gl. Knific, Bornovi v Tržiču, str. 59, 111). Ostanki starega predora, skozi katerega je vodila stara pot po prehodu Vražjega mostu, ki so ga nosile balvanske skale v strugi Bistrice pred predorom (foto: Aleš Gabrič). 510 2020ALENKA KAČIČNIK GABRIČ: TRŽIČ IN TRŽIŠKO NA PRELOMU 18. V 19. STOLETJE, 505–530 opravljala okrajna gosposka Radovljica.32 V Tržiču, kjer je patronat pripadal gospostvu Tržič, ter v Križah in Kovorju so imeli lastno župnijo, šola pa je bila za celotno območje le v Tržiču. Vode Glavni vodotok na obravnavanem območju je bila reka (Tržiška) Bistrica, ki izvira v katastrski občini Sv. Katarina in vse do izliva v Savo obdrži svoje ime. Od slapov, ki jih naredi voda v njeni strugi, je najlepši tisti pri Dolžanovem (Vražjem) mostu v t. i. Bistri- ških tesnéh. Dolžanov most so v začetku 20. stoletja prepoznavali kot naravno znamenitost, ki so jo poleg navedenega mostu sestavljale še naravne votline in navpično dvigajoče se visoke skalne stene ob rečni strugi.33 Potok Strašnik (Braschnigbach), ki po Bi- striškem teče od severa proti jugu, ni bil posebej po- memben, saj ni povzročal škode. Tudi potok Potok34 ni delal posebne škode, saj z vodo ni bil bogat, za namakanje pa sta bila na Bistriškem primerna le Bi- strica in Strašnik.35 Na območju Križ, kjer je Bistrica v svoji »zaviti« strugi tekla od severa proti jugu, je oblikovala zahodno mejo katastrske občine, vode iz nje pa za namakanje niso uporabljali. Kadar so njene vode prestopile bregove struge, so na bližnja polja in travnike nanosile pesek.36 Po terenu katastrske občine Sv. Ana tečejo poto- ki Mošenik, Deševna (Descheuna), Jezernica, Jebel- ca (Jebelscza) in Beli potok,37 ki izvirajo v bližnjem gorovju in se na poti z Ljubelja izlivajo v Bistrico.38 Na tržiškem območju so bile vode Bistrice dobro iz- koriščene, saj so služile za opravljanje mnogih obrti, gnale pa so tudi kolesa mlina za moko. Ob višjem vodostaju je Bistrica na Tržiškem večkrat poplavila ob bregovih ležeče njive in travnike. Kadar je nanje prinesla pesek, zemljišča niso bila uporabna za kme- tovanje. Tudi potok Mošenik (Morschnigbach), ki iz- vira na območju Sv. Ane in v Tržič, kjer se steka v Bistrico, priteče s severa in so ga prebivalci izkoriščali za opravljanje obrti in poganjanje mlinov. Mošenik za namakanje travnikov po oceni opazovalcev razmer ni bil primeren, pri večjih vodah pa je preplavil ob strugi ležeče zemljiške parcele.39 Na območju Sv. Ka- tarine se v Bistrico izlivajo potoki Lomščica (Lumen­ schza), Zali potok (Salpotok), Dolžanka (Douschanka), Košutnik (Kaschutnik) in Clepaunik (Kališnik, Ste- govnik?). Vsi izvirajo v hribovju na severovzhodu in vzhodu območja ter tečejo proti jugozahodu. Njiho- 32 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano; k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 33 Orožen, Vojvodina Kranjska, str. 97. 34 Verjetno Potočnica (gl. Kragl, Zgodovinski drobci, str. 4). 35 SI AS 176, k. o. Bistrica L 55, cenilni elaborat, nepaginirano. 36 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. 37 »Bel potok«, danes v Atlasu Slovenije Tominčev potok, karta Ljubelj 52. 38 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano. 39 SI AS 176, k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. ve vode po opažanjih cenilcev niso povzročale poplav, lahko pa so jih uporabljali za plavljenje lesa.40 Prebivalstvo Po popisu iz leta 1831 je v posamezni katastrski občini na obravnavanem območju živelo: moški ženske skupaj hiše gospodinjstva Križe 220 241 461 76 116 Bistrica 180 207 387 69 87 Sv. Ana 266 274 540 62 107 Sv. Katarina 260 295 555 66 115 Tržič 860 981 1841 183 939 Viri preživljanja družin z obrtjo s kmetovanjem oboje Križe 4 78 34 Bistrica 13 64 10 Sv. Ana 8 96 3 Sv. Katarina 4 109 2 Tržič 375 3 15 Prehranjevalne navade prebivalcev so bile podob- ne kot na širšem območju, saj so enako jedli tudi v sosednjih Žiganji vasi in Dupljah.41 Najpogosteje so bili na mizi ajdovi žganci, ječmenova ali prosena kaša, različne jedi iz moke in mlečne jedi, krompir, zelje, repa ter kruh. Predvsem ob nedeljah in praznikih so jedli tudi meso, ki je bilo lahko sveže ali prekajeno, razen vode pa so zelo redko pili še kaj drugega. Spet se je od ostalih območij razlikoval Tržič, kjer so zapi- sovalci razmer meso kot prehrambni artikel omenili na prvem mestu, kar napeljuje na misel, da je bilo na mizi pogosteje kakor po pretežno kmetijski okolici trga. Med prehrano Tržičanov so bile omenjene tudi kava42 in stročnice, med pijačami pa poleg vode še vino, žgane pijače43 in pivo.44 Kmetje so za pomoč pri delu na kmetijah večino- ma zaposlovali po enega hlapca, eno deklo in mlaj- šega fanta, ki je služil kot pastir, le v občini Križe so večje kmetije zaposlovale tudi po dve dekli.45 Ponov- no se je od drugih razlikoval Tržič, kjer so le redki za pomoč pri domačih opravilih zaposlovali deklo.46 Število glav rejne živine, pa tudi število delovnih rok 40 SI AS 176, k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepagi- nirano. 41 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. 42 Čeprav danes kavo uvrščamo med pijače, so jo v cenilnem elaboratu navedli med jedmi. 43 Vse do 18. stoletja je bilo žganje praznična in nevsakdanja pijača, uporabljali pa so ga tudi kot zdravilno sredstvo. Zlasti v hribovitih in nevinorodnih predelih so se žganjarne uvelja- vile v poznem 18. in zgodnjem 19. stoletju, količine popitega žganja pa so bile sprva sorazmerno majhne (gl. Studen, Pijane zverine, str. 41, 42). 44 SI AS 176, k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 45 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. 46 SI AS 176, k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 511 2020 ALENKA KAČIČNIK GABRIČ: TRŽIČ IN TRŽIŠKO NA PRELOMU 18. V 19. STOLETJE, 505–530 je po ocenah popisovalcev ustrezalo potrebam, tako da je bilo delo na kmetijah opravljeno redno in ob pravem času. Enako je veljalo za katastrsko občino Križe,47 v katastrskih občinah Sv. Ana in Sv. Katarina pa je bilo po opažanjih opisovalcev razmer premalo tako živine kakor ljudi, ki bi delali na kmetijah.48 V Tržiču je poleg domačega prebivalstva živelo veliko delavcev, ki so bili zaposleni v kateri od obrtnih de- lavnic ali pa so se preživljali s trgovanjem, zato je bilo obdelovanje kmetijskih zemljišč za večino le drugot- nega pomena.49 Večino živine, ki so jo redili na kmetijah ter je bila v deželi poznane in t. i. običajne sorte, so kmetje 47 SI AS 176, k. o. Bistrica L 55, cenilni elaborat, nepaginirano; k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. 48 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano; k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepaginirano. 49 SI AS 176, k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. vzrejali sami. To je veljalo za konje, ki pa so jih včasih tudi kupili, najpogosteje na Koroškem,50 krave, vole, ovce in prašiče. Le v Tržiču, kjer je bilo domače živine malo, se z lastno vzrejo niso ukvarjali in so konje pra- viloma kupovali na Koroškem. Konji so bili srednje močne sorte, le v Križah so bili nekoliko močnejši.51 Enako je veljalo za vole, krave in ovce, ki pa naj bi v Križah imele grobo volno.52 Kjer so redili koze, so tudi te vzrejali doma;53 enako je veljalo za prašiče. Konje so krmili s senom, deteljo in otavo, ki so jim primešali slamo, pa tudi oves. Volom so v jasli polagali seno, deteljo in otavo, pomešano s slamo, poleti pa so jih od časa do časa54 ali pa kar večinoma 50 Po koroških ali noriških konjih, ki so sloveli že od antike, so bili znani zlasti Ziljani (Granda, Tehnološki napredek, str. 151, 154). 51 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. 52 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. 53 SI AS 176, k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 54 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. Število glav rejne živine leta 1831 konji voli krave teleta ovce prašiči koze Križe 43 22 155 96 124 200 Bistrica 30 25 150 20 176 120 Sv. Ana 49 19 149 207 50 20 Sv. Katarina 43 21 158 306 50 20 Tržič 47 4 68 50 20 »Uačule z žlefami«, otovorjene sani za prevoz blaga v snegu s konjsko vprego, Tržič, 1956 (SEM, foto: Fanči Šarf ). 512 2020ALENKA KAČIČNIK GABRIČ: TRŽIČ IN TRŽIŠKO NA PRELOMU 18. V 19. STOLETJE, 505–530 pasli. Na bistriškem območju so jim včasih, predvsem ob težjih delih, krmili žita.55 Tudi krave so krmili z različnimi mešanicami slame s senom in otavo ter svežo travo oziroma v Križah z deteljo,56 poleti pa so jih večinoma pasli. Teleta, ki jih je cenilni elaborat omenjal za katastrsko občino Križe, so v glavnem pa- sli. Ovce so pozimi krmili z različnim listjem, slamo in travo ali mešanico otave in slame,57 poleti pa so jih odgnali na pašo. Prašiče so krmili s pomijami,58 različnimi vrstami repe, na primer pivsko repo na Bistriškem59 in na območju Sv. Ane,60 zeljem61 ter drugim zelenjem, ostanki od kuhe oziroma odpadki, ob mastitvi pa s krompirjem in žiti, praviloma slabše kakovosti (Getreideschrott)62 oziroma otrobi (odpadki ali drobir). Konje in vole so kmetje potrebovali za delo na domačih kmetijah, na območju katastrske občine Križe in Tržič pa so z njimi opravljali tudi različne druge, na primer trgovske prevoze.63 Pripreganje pri prevažanju tovora preko Ljubelja je bilo omenjeno le v katastrskih občinah Sv. Ana in Sv. Katarina,64 ki ležita ob glavni ljubeljski cesti ne- posredno pod Ljubeljem. Krave so dajale mleko, ki je bilo v prehrani nepogrešljivo, potrebovali pa so jih tudi za vzrejo mladih živali oziroma za vzdrževanje števila glav domače črede. V Tržiču so s kravami opra- vljali nekatera kmečka opravila.65 Ovce so redili zara- di pridelovanja volne, ki so jo porabili za izdelovanje oblačil, v Križah pa so jih tudi klali za prehrano.66 Le za lastno prehrano pa so redili prašiče, od katerih so dobili meso in mast,67 ter perutnino. Reja perutnine za prodajo ni bila v navadi (glej zgornjo tabelo). 55 SI AS 176, k. o. Bistrica L 55, cenilni elaborat, nepaginirano: »Cerealien«, darove boginje Cerere, žit, pšenice, rži in ovsa. 56 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. 57 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano; k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepaginirano. 58 »Gespülich, Gespeilich, Spülich«. 59 SI AS 176, k. o. Bistrica L 55, cenilni elaborat, nepaginirano. 60 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano. 61 SI AS 176, k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepagi- nirano; k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano. 62 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano. 63 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano; k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 64 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano; k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepaginirano. 65 SI AS 176, k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 66 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. 67 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. 68 Ni podatka, čeprav je v elaboratu zapisano, da so na območju katastrske občine Tržič redili 50 prašičev. Obdelovalna zemljišča so bila dominikalna in ru- stikalna, oboja pa vseh zemljiških kultur in po dono- snosti vseh kakovostnih razredov. V katastrski občini Sv. Katarina so prevladovali gozdovi in pašniki,69 na obravnavanem območju pa je bilo nekaj zemljišč, ki niso bila del osnovnih kmetij.70 V naravi so bili to predvsem gozdovi in pašniki.71 Kot običajno se je od ostalih katastrskih občin razlikoval trg Tržič, kjer klasičnih kmečkih posesti ni bilo, obdelovalne povr- šine, ki so pripadale posameznim prebivalcem kraja in občini, pa so bile majhne in jih cenilci v kategorijo zemljišč z ekonomskim donosom sploh niso prište- vali. Večina zemljišč je služila za opravljanje katere od obrti; kmetovanje je bilo popolnoma podrejeno obrtnim dejavnostim. Cenilni elaborat omenja, da so bila nekatera zemljišča kupoprodajna.72 Opisovalci razmer so na območju katastrske ob- čine Bistrica v elaboratu navedli 60 oralov veliko neimenovano dominikalno posestvo, grad Ročenca (Roczenza, Rutschenza),73 razvaline gradu Stari Gu- tenberg (Altguttenberg) ter podružnični cerkvi sv. Neže (Agnes) in sv. Jurija (Georgi). Sicer pa so bila zemljiška gospostva na Bistriškem še Duplje (Dup­ plach), Preddvor (Hofflein, Hocflein), Radovljica, Kie- selstein, Golnik (Gallenfels), Podvin (Podwein), Tržič, župnija Tržič, škofija Ljubljana, Kranjska Gora (Kro­ nau), imenje Lesce (Lees), Kamen (Stein) in dežela oziroma deželani (Landschaft). Desetinska gospostva so bila gospostvo Dol (Lustenthal), župnija Kranj in župnija Kovor.74 Na območju katastrske občine Križe so stali župna cerkev in župnijski dvor, mežnarija in dominikalna pristava, zemljiške gosposke pa so bile župnija Križe, imenje Kieselstein, gospostvo Tržič in mesto Kranj, desetinsko gospostvo Tržič in župnija Kranj.75 Zemljišča na območju Sv. Ane so pripadala podružnični cerkvi,76 zemljiškemu gospostvu Tržič 69 SI AS 176, k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepagi- nirano. 70 »Überlandgrundstucke«; po S. Vilfanu dodatna zemljišča, ki so bila v pravnem prometu neodvisna od hube; izraz dobe- sedno pomeni »čezzemljo«, presežno ali dodatno zemljo (gl. Vilfan, Agrarna premoženjska razmerja, str. 426). 71 SI AS 176, k. o. Bistrica L 55, cenilni elaborat, nepaginirano. 72 SI AS 176, k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 73 SI AS 176, k. o. Bistrica L 55, karta A05, Ročenca, pristava tržiške graščine (gl. Kragl, Zgodovinski drobci, str. 91). 74 SI AS 176, k. o. Bistrica L 55, cenilni elaborat, nepaginirano. 75 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. 76 Kragl omenja, da je bila posest, ki je pripadala cerkvi sv. Ane, že leta 1795 prodana Magdaleni Korošic, posest pa je imela vknjiženo servitutno obveznost dajanja brezplačnega lesa za Povprečno število glav živine na posamezni kmetiji konji voli krave ovce prašiči Križe 2 8 8 4 Bistrica 2 8 (skupaj goveja živina) 7 2–3 Sv. Ana 2 8 (skupaj goveja živina) 30 2–3 Sv. Katarina 2 8 (skupaj goveja živina) 30 2–3 Tržič 2 1-2 ?68 513 2020 ALENKA KAČIČNIK GABRIČ: TRŽIČ IN TRŽIŠKO NA PRELOMU 18. V 19. STOLETJE, 505–530 in desetinskemu gospostvu župnijske cerkve Tržič.77 Zemljiško gospostvo so na območju Tržiča predstav- ljali gospostva Tržič, Kamen, župnija Tržič in dese- tinsko gospostvo župnija Tržič.78 Na območju Sv. Katarine sta stali podružnična cerkev in fužina, sicer pa je bila tam zemljiška gosposka Tržič, desetinsko gospostvo pa župnijski dvor Tržič.79 Pravno oblast je na celotnem obravnavanem območju izvajalo gospo- stvo Tržič. Tričetrtinskih in dvotretjinskih hub tod ni bilo. Kvaliteta stavb je bila zelo različna. Za boljša in varnejša so veljala zidana poslopja. Glede na njihovo število oziroma prevlado na določenem območju je bilo mogoče soditi o premoženjskem stanju prebival- stva in lastnikov stavb. Na območju katastrske občine Bistrica je stalo 28 prostornih in smotrno postavlje- nih zidanih stanovanjskih stavb, ostala bivalna in gospodarska poslopja pa so bila lesena. Protipožarno je bila zavarovana le ena hiša.80 Na območju Križ je bilo, večina v kraju Gozd, 27 manjših lesenih hiš in gospodarskih poslopij, sicer pa so bila poslopja dokaj prostorna in zidana; nekatera so bila celo nadstrop- na. Protipožarno so bile zavarovane tri stavbe.81 Na območju katastrske občine Sv. Ana je stalo 18 lese- nih hiš, ostale pa so bile zidane; večina jih je bila v slabšem stanju. Gospodarska poslopja so bila lesena; nobeno poslopje na območju katastrske občine Sv. Ana ni bilo protipožarno zavarovano.82 V katastrski občini Sv. Katarina je stalo 19 lesenih hiš, sicer pa vzdrževanje cerkve, brezplačnega oskrbovanja njenega cer- kovnika ter dvakrat na leto z vsem potrebnim pogostiti du- hovnika, ki pride k Sv. Ani opravit mašo. Služnost je obstajala še v prvi polovici 20. stoletja, ko je bil lastnik posesti Friderik Born (gl. Kragl, Zgodovinski drobci, str. 161, 223). 77 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano. 78 SI AS 176, k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 79 SI AS 176, k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepagi- nirano. 80 SI AS 176, k. o. Bistrica L 55, cenilni elaborat, nepaginirano. 81 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. 82 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano. so bile stanovanjske hiše zidane in v povprečno sla- bem stanju. Gospodarska poslopja so bila večinoma lesena, protipožarno pa sta bili zavarovani dve stano- vanjski stavbi.83 V Tržiču je bilo le 18 hiš lesenih, vse ostale so bile zidane in enonadstropne. Pokrite so bile s strešniki ali skodlami, večina pa je bila v dobrem stanju. 70 hiš je bilo protipožarno zavarovanih pri različnih zavarovalnicah.84 Cenilni elaborat tega sicer ne omenja, vendar je bil verjetno del hiš novogradenj, saj sta v začetku 19. stoletja v Tržiču pustošila dva požara. Najprej je leta 1806 pogorelo 13 hiš, v požaru leta 1811 pa so bila uničena vsa poslopja na desnem bregu Bistrice.85 Strah pred ponovnim opustošenjem je poleg novih predpisov verjetno v veliki meri pripo- mogel k zavedanju, da je varneje postaviti zidano hišo in jo protipožarno zavarovati. Sejmi Večino živil so kmetje pridelovali le za lastno porabo, saj klimatske razmere večjih presežkov niso omogočale. Morebitne presežke so prodajali kvečje- mu z območja katastrskih občin Tržič86 in Križe.87 In čeprav na ponedeljkove tedenske sejme v Kranj niso pogosto zahajali, so se cene kmetijskih pridel- kov oblikovale prav po cenah na kranjskem sejmu. Z Bistriškega so imeli na kranjski sejem 2 ½ milje,88 od območja Križ 1 ½ ure,89 od Sv. Ane 3 ½ milje90 in Sv. Katarine 3 milje.91 V Kranj so s celotnega obravnava- nega območja zahajali po glavni celovški poštni cesti. 83 SI AS 176, k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepagi- nirano. 84 SI AS 176, k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 85 Kragl, Zgodovinski drobci, str. 14. 86 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. 87 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. 88 SI AS 176, k. o. Bistrica L 55, cenilni elaborat, nepaginirano. 89 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. 90 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano. 91 SI AS 176, k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepagi- nirano. Kategorije kmečkih posesti po katastrskih občinah cele polovične tretjinske četrtinske kajžarji Križe 41 7 23 1 6 Bistrica 26 14 14 11 Sv. Ana 20 7 20 15 Sv. Katarina 10 19 17 5 15 Tržič Velikost posesti po katastrskih občinah v oralih cele polovične tretjinske četrtinske kajžarji Križe 9–25 8–16 5–8 3 ¼–2 Bistrica 12–26 10–20 4–10 ¼–2 Sv. Ana 12–30 8–18 3–10 ¼–1 Sv. Katarina 10–25 7–18 3–8 2–7 ¼–1 Tržič 514 2020ALENKA KAČIČNIK GABRIČ: TRŽIČ IN TRŽIŠKO NA PRELOMU 18. V 19. STOLETJE, 505–530 Na sejmih so žito kupovali tudi oskrbniki, ki so z ži- vili oskrbovali delavce pri bližnjih industrijskih obra- tih. Domačine je takrat skrbelo, da bo zaradi njihove- ga nakupa velikih količin žita tega zanje zmanjkalo, pa tudi cene so se zaradi povečanega povpraševanja takrat dvignile. Zato je marsikje prihajalo do odkri- tega nasprotovanja, saj so običajni kupci zahtevali, da se ob slabih letinah fužinarjem prepove ali vsaj omeji nakup večjih količin žita.92 Kmetijska pridelava in obdelovanje zemljišč Na Bistriškem so kmetje do najbolj oddaljenih ob- delovalnih zemljišč potrebovali eno uro, povprečno pa so bile ledine z obdelovalnimi površinami od naselij in kmetij oddaljene približno četrt ure.93 V katastrski občini Križe so bile te od krajev oziroma kmetij odda- ljene do pol ure,94 od redkih tržiških kmetij pa je bilo do najbolj oddaljene ledine do pol ure.95 V katastrski občini Sv. Katarina so obdelovalne površine sicer le- žale arondirano (v zaokroženih celotah) ob hišah, od svojih gozdov, visokogorskih travnikov in pašnikov pa so bila kmečka selišča različno daleč.96 Podatkov o morebitni dotedanji cenitvi donosov izdelovalci ce- 92 Mohorič, Dva tisoč let, str. 153. 93 SI AS 176, k. o. Bistrica L 55, cenilni elaborat, nepaginirano. 94 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. 95 SI AS 176, k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 96 SI AS 176, k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepagi- nirano. nilnega operata niso našli, le gospostvo Tržič je več let vodilo evidence, v katerih so bili zabeleženi zanesljivi in verodostojni podatki o pridelavi žit, legi in sestavi tal ter škodljivem vplivu zaradi geografskih značilno- sti in vremena na kmetijsko pridelavo.97 Med zemljiškimi kulturami je večinoma prevla- doval gozd,98 manj je bilo travnikov,99 njiv pa je bilo zlasti na visokogorskih območjih premalo.100 Zaradi tega so se kmetje za preživetje družine morali ukvar- jati še z drugimi pridobitnimi dejavnostmi, na primer rejo živine, sekanjem lesa in kuhanjem oglja. Šele z dodatnim dohodkom so lahko poravnali vse svo- je stroške.101 V katastrski občini Tržič so gozdu kot prevladujoči zemljiški kulturi po pomembnosti in razširjenosti sledili mali vrtovi, ki jih cenilni elaborati drugih obravnavanih katastrskih občin ne omenjajo, več pa je bilo še sadovnjakov. V primerjavi z drugimi zemljiškimi kulturami je bilo v Tržiču po ugotovi- tvah opisovalcev razmer nesorazmerno malo njivskih površin.102 97 »Rechnung Vormerkungen«, SI AS 176, k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 98 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano; k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepaginirano; k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 99 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. 100 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano; k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepaginirano. 101 SI AS 176, k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepagi- nirano. 102 SI AS 176, k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. Kovinske naoknice na oknih v Tržiču (foto: Aleš Gabrič). 515 2020 ALENKA KAČIČNIK GABRIČ: TRŽIČ IN TRŽIŠKO NA PRELOMU 18. V 19. STOLETJE, 505–530 Za večji del obravnavanega območja je cenilna komisija ugotavljala slabe razmere za kmetijsko pri- delavo, kar so pripisovali neugodni legi med visokimi gorami in klimatskim razmeram. Opazili so, da so v Tržiču obdelovalne površine sončnim žarkom izpo- stavljene le nekaj ur dnevno, zaradi bližine hribov in gora pa je bila pogosta zmrzal.103 V katastrski občini Sv. Ana so najboljše njive ležale na ravninah v doli- ni ob cesti proti Ljubelju, vendar so bile »zaradi bli- žine visokih gora prikrajšane za ugodne vremenske vplive«.104 Razmeram za kmetijsko pridelavo se je prila- gajal obdelovalni kolobar, ki je bil na njivah prvega kakovostnega razreda v katastrski občini Bistrica osemletni, na njivah drugega kakovostnega razreda devetletni, na njivah tretjega kakovostnega razre- da pa sedemletni.105 Na območju Križ so na večini njiv posevke menjavali v devetletnem kolobarju, le na najslabših v sedemletnem.106 V Tržiču so na naj- kakovostnejših njivah posevke sejali v šestletnem, na nekoliko slabših pa v petletnem kolobarju.107 Pride- lovalna kolobarja v katastrskih občinah Sv. Ana in Sv. Katarina sta bila enaka, saj so bile tam razmere za kmetovanje podobne. Na najkvalitetnejših njivah so posevke menjavali v šestletnem kolobarju, na neko- liko slabših v sedemletnem in na najslabših v petlet- nem kolobarju.108 Za ocenitev donosa in izračun njegove denarne vrednosti so zemljiške površine razporedili v kako- vostne razrede, ki so bili odvisni od vpliva klimatskih razmer in lege posameznega obdelovalnega zemlji- šča, na primer nadmorske višine, razgibanosti terena ipd. V katastrski občini Bistrica,109 Sv. Katarina110 in Sv. Ana111 so njive razdelili v tri kakovostne razrede, v Križah na štiri, pri čemer so njive četrtega oziroma najslabšega kakovostnega razreda ležale v bližini kra- ja Gozd,112 in v Tržiču na dva kakovostna razreda.113 Njive najslabše kakovosti so večinoma ležale visoko v hribih,114 najpogosteje za oskrbo v rovtih in ob pla- ninskih tamarjih, v katerih so bivali kmetje z družino, pastirji in oskrbniki živali v času košnje in poletne paše.115 103 SI AS 176, k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 104 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano: »und sind durch die nahe liegenden Alpengebirge denen besseren Atmosphärischen Einflussen beraubt«. 105 SI AS 176, k. o. Bistrica L 55, cenilni elaborat, nepaginirano. 106 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. 107 SI AS 176, k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 108 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano; k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepaginirano. 109 SI AS 176, k. o. Bistrica L 55, cenilni elaborat, nepaginirano. 110 SI AS 176, k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepagi- nirano. 111 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano. 112 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. 113 SI AS 176, k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 114 SI AS 176, k. o. Bistrica L 55, cenilni elaborat, nepaginirano. 115 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. Na njivah so sejali pšenico, rž, na območju Sv. Ane letno in zimsko pšenico ter letno in zimsko rž, ječ- men, oves, proso, krompir, deteljo in ajdo.116 Slednji sta bili v Križah strniščni pridelek.117 V Tržiču so z ajdo kot strniščnim pridelkom šele poskušali, sicer pa so sejali tudi lan, nekaj koruze, v ekonomsko nepo- membnih količinah pa še repo, zelje, korenje in stroč- nice, na primer fižol, bob in v Križah grah.118 Poda- tek o količini posejanega lanu nekoliko zmede, saj je Viktor Kragl zapisal, da so se Dolinci, to je prebivalci Doline, dela katastrske občine Sv. Katarina, še konec 19. stoletja v glavnem odevali v oblačila iz domačega hodnega platna, stkanega iz lanu, cenilni elaborat za Sv. Katarino pa ne omenja njegove pridelave v večjih količinah. Ker ni bil ekonomsko donosen niti upošte- vanja vreden pridelek, ga niso niti evidentirali.119 V Tržiču so nekaj krompirja, repe in zelja posejali tudi na malih vrtovih.120 Nenavadnih oziroma širšemu območju nepoznanih pridelkov tukajšnji kmetje niso pridelovali.121 Zimsko pšenico so sejali proti koncu septembra, zimsko rž pa do 8. oktobra. Na območju Sv. Ane in Sv. Katarine, kjer so bile razmere za kme- tijsko pridelavo najslabše, so letno pšenico in letno rž sejali sredi aprila.122 Ječmen so posejali v začetku aprila ali na območju Sv. Katarine konec aprila, proso v drugi polovici maja, v Križah in v Tržiču v začetku ali sredi marca, oves v Križah konec marca,123 pri Sv. Ani v začetku aprila,124 sredi oziroma pred koncem aprila pa še v Sv. Katarini.125 Krompir so na območju Sv. Ane in Sv. Katarine sadili marca, na Bistriškem, v Tržiču in Križah pa proti koncu aprila, ajdo pa so kot strniščni pridelek sejali ob Jakobovem (25. julij) oziroma v Križah med 20. in 28. julijem. Deteljo so sejali tudi z ječmenom ali ovsom.126 Zimsko pšenico so poželi ob Jakobovem,127 rž sredi julija, v Križah in Tržiču pa dva tedna pred Ja- kobovim.128 Ječmen so želi sredi julija, na območju Sv. Ane in Sv. Katarine konec julija, oves konec avgu- 116 SI AS 176, k. o. Bistrica L 55, cenilni elaborat, nepaginirano. 117 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. 118 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. 119 Kragl, Zgodovinski drobci, str. 108; SI AS 176, k. o. Sv. Katari- na, cenilni elaborat, nepaginirano. 120 SI AS 176, k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 121 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano; k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepaginirano. 122 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano; k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepaginirano. 123 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. 124 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano. 125 SI AS 176, k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepagi- nirano. 126 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano; k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano; k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano; k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepaginirano. 127 SI AS 176, k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepagi- nirano. 128 Torej okoli 10. julija; SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni ela- borat, nepaginirano; k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepaginirano. 516 2020ALENKA KAČIČNIK GABRIČ: TRŽIČ IN TRŽIŠKO NA PRELOMU 18. V 19. STOLETJE, 505–530 sta, na območju Sv. Ane in Sv. Katarine v začetku ok- tobra, proso pa sredi129 ali konec septembra.130 Ajdo so z njiv pospravili v začetku oktobra. Deteljo so sre- di junija ali julija kosili v Tržiču, sicer pa konec avgu- sta. Krompir so na območju Sv. Ane in Sv. Katarine izkopali v začetku oziroma sredi oktobra.131 Seno so kosili sredi junija, otavo pa septembra.132 Zaradi kli- matskih razmer so travo za seno v katastrskih obči- nah Sv. Ana in Sv. Katarina kosili šele septembra.133 Kmetijski pridelki na Bistriškem in v Križah so bili dobre kvalitete in primerljivi s pridelki v sosed- njih katastrskih občinah.134 Zato so na trgu dosegli približno isto ceno.135 Pridelki, ki so jih pridelali na območju katastrske občine Sv. Ana, pa so bili po mnenju ocenjevalcev običajno srednje kvalitete. Kot glavni vzrok so cenilci spet navedli lego obdelovalnih zemljišč, ki je bila večinoma slaba, ter vpliv neugod- 129 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. 130 SI AS 176, k. o. Bistrica L 55, cenilni elaborat, nepaginirano; k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 131 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano; k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepaginirano. 132 SI AS 176, k. o. Bistrica L 55, cenilni elaborat, nepaginirano; k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano; k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 133 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano; k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepaginirano. 134 SI AS 176, k. o. Bistrica L 55, cenilni elaborat, nepaginirano. 135 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. nih klimatskih razmer.136 Podobno so ovrednotili pridelke z območja Sv. Katarine. Bili naj bi prete- žno srednje kvalitete, od povprečja pa naj bi nekoliko odstopali krompir, oves in detelja, ki so bili srednje dobre kvalitete.137 Kmetje so večino žitne slame porabili za krmo. V katastrski občini Tržič so večino slame porabili za nastilj, sicer pa so največ nastilja kot odpadlo listje nagrabili v gozdovih. Od pridelkov, ki v osnovno ce- nitev donosa zaradi zanemarljive količine in nizkih donosov niso bili zajeti, so v celotni katastrski občini letno zimsko pšenico posejali na četrt orala njivske površine, krompir na enem oralu, repo in zelje vsa- kega na pol orala ter ajdo kot strniščni pridelek na tričetrt orala.138 Na Bistriškem so na štirih oralih njivskih površin posejali lan, na enem oralu korenje, na petih oralih repo, na treh oralih zelje in na enem oralu koruzo (Cucuruz).139 V Križah so manjši del slame, ki je ostala po mlačvi pridelanega žita, pora- bili za nastilj, za kar so sicer v gozdovih grabili listje. Strniščna paša na njivskih površinah ni bila v navadi. Od poljščin, ki so jih še pridelovali, so lan sejali na štirih oralih, grah na enem oralu in pol, bob na enem oralu, fižol prav tako na enem oralu, korenje na dveh 136 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano. 137 SI AS 176, k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepagi- nirano. 138 SI AS 176, k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 139 SI AS 176, k. o. Bistrica L 55, cenilni elaborat, nepaginirano. Dvojni jarem – telege, izdelane 1912 (SEM, foto: Marko Habič). 517 2020 ALENKA KAČIČNIK GABRIČ: TRŽIČ IN TRŽIŠKO NA PRELOMU 18. V 19. STOLETJE, 505–530 oralih in pol, repo na petih oralih, zelje na treh ora- lih in koruzo na dveh oralih.140 Na območju Sv. Ane so za nastilj poleg slame uporabili listje ter drobno in nasekano smrekovo vejevje. Prašna paša141 tudi tu ni bila običajna, verjetno zato, ker je bilo obraščanje trave v hladnem in neprijaznem visokogorskem svetu počasnejše. Ajdo, ki ji hladno in vlažno visokogorsko podnebje ne ustreza, so sejali na enem oralu, repi, ze- lju in lanu pa so namenili po dva orala.142 V katastrski občini Sv. Katarina so na dveh oralih sejali strniščno ajdo, na treh oralih repo, na poldrugem oralu zelje in na dveh oralih lan.143 Svoja polja so kmetje obdelovali na najboljši mo- žen način, čeprav ponekod vsa dela niso bila oprav- ljena pravočasno.144 Orodje, ki so ga uporabljali za kmečka opravila, je bilo običajno in v okolici po- znano.145 Na območju Sv. Katarine so imeli orodja za obdelavo njiv in travnikov ter za mlačev.146 Nji- ve so povsod skrbno preorali in pobranali ter razbili grude,147 da so pridelki na prerahljani zemlji, tudi če ni bilo veliko vlage, kar najbolje obrodili. Zemljo so pogosto in obilno gnojili, na območju Sv. Katarine vsekakor pred setvijo ječmena in ovsa ter sajenjem krompirja,148 na Bistriškem in v Križah pa tudi pred sejanjem prosa in rži149 ter v Sv. Ani pred sejanjem letne pšenice.150 Nekateri kmetje so skušali pridelek izboljšati z izbiro in pripravo semena, ki je moralo biti dovolj zrelo in očiščeno semen plevela. Tega so, ko je odgnalo, prizadevno uničevali tudi s pletjem in okopavanjem nekaterih pridelkov. Ponekod so kdaj pa kdaj posamezne posevke opleli dvakrat. K izbolj- ševanju in čiščenju prsti je pripomoglo sejanje detelje, saj so lahko po detelji tudi na ilovnati prsti pridelo- vali pšenico in proso.151 Ob vsem navedenem pa so bili kmetje pozorni tudi pri menjavanju ali vrstenju pridelkov oziroma kolobarjenju. Pa vendar celo naj- boljša in najustreznejša obdelava ni bila vedno do- volj, da bi bila količina pridelkov večja in bi bili boljše kvalitete.152 Zapisovalci razmer so ugotavljali, da so se mnogi kmetje z območja Sv. Ane ukvarjali z dodatnimi de- javnostmi, ob reji živine še na primer s prevozom raz- 140 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. 141 Paša na zemljiščih v prahi. 142 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano. 143 SI AS 176, k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepagi- nirano. 144 SI AS 176, k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepagi- nirano; k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano. 145 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano; k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. 146 SI AS 176, k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepagi- nirano. 147 SI AS 176, k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 148 SI AS 176, k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepagi- nirano. 149 SI AS 176, k. o. Bistrica L 55, cenilni elaborat, nepaginirano; k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. 150 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano. 151 SI AS 176, k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 152 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. ličnega blaga iz Tržiča preko Ljubelja in obratno ali lesa in oglja v bližnje, predvsem tržiške industrijske obrate in obrtne delavnice, čeprav je že samo kme- tovanje zahtevalo veliko truda. Da bi bila kmetijska njivska pridelava kar najboljša, so potrebovali veliko gnoja. Gozd je bil zaradi samovoljne sečnje precej opustošen. Negoval ga ni nihče, ocenjevalci pa so izpostavili, da noben gozdar ni nadzoroval dogaja- nja v njem.153 Podobno kot na območju Sv. Ane je bilo na območju Sv. Katarine, kjer so ugotavljali, da gozdarski nadzor ne bi pripomogel k boljšemu sta- nju gozdnih površin.154 Ovire za boljši donos so bile po mnenju ocenjevalcev tudi dajatve, ki so jih morali kmetje plačevati, ter pašni servituti.155 Male vrtove je kot posebno zemljiško kategorijo navajal le elaborat za katastrsko občino Tržič. Vrto- vi, ki niso presegali površine 400 kvadratnih sežnjev, so bili vsi uvrščeni v en kakovostni razred. Njihova skupna površina je znašala pet oralov 1520 (1229)156 kvadratnih sežnjev, razdeljenih na 135 (136)157 zem- ljiških parcel. Na njih so gojili zelenjavo, cenilec pa je njihov donos ocenil kot donos njiv prvega kakovo- stnega razreda.158 Na travnikih, ki jih večinoma niso posebej ne- govali, v Tržiču pa so jih vsaj nekoliko počistili in zmerno gnojili,159 so nakosili sladko seno in otavo,160 v visokogorju pa trdo visokogorsko seno,161 ki je bilo na Bistriškem in v Križah dodatna ali nadomestna krma za živali.162 Tudi seno, ki so ga nakosili v sa- dovnjakih, je bilo sladko.163 V katastrski občini Križe so najkakovostnejše travnike redno namakali, zato je bila travna ruša izdatna in gosta, kosili pa so jo dva- krat na leto, nato pa na njih pasli živino. Nekoliko slabše travnike so kosili enkrat, nato pa na njih prav tako pasli. Severno od vasi Gozd so se razprostirali travniki, kjer je rasla trava najslabše kakovosti. Tudi to so kosili enkrat na leto, nato pa je travo popasla živina.164 Na Bistriškem so najkakovostnejši travni- ki ležali ob krajih Popovo, Bistrica in Vadiše, nekaj pa jih je bilo raztresenih med drugimi katastrskimi kulturami. Teren, na katerem so ležali, je bil raven ali le malo nagnjen, po potrebi pa so jih namakali iz bližnjih vodnjakov. Travna ruša na njihovi površini je bila po opažanjih cenilcev gosta, prst dokaj globoka 153 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano. 154 SI AS 176, k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepagi- nirano. 155 SI AS 176, k. o. Bistrica L 55, cenilni elaborat, nepaginirano. 156 Približno 3,4 ha oziroma 3,3 ha po ponovni izmeri. 157 Število parcel po novi klasifikaciji. 158 SI AS 176, k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 159 SI AS 176, k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 160 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano; k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 161 SI AS 176, k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepagi- nirano. 162 SI AS 176, k. o. Bistrica L 55, cenilni elaborat, nepaginirano; k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. 163 SI AS 176, k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 164 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. 518 2020ALENKA KAČIČNIK GABRIČ: TRŽIČ IN TRŽIŠKO NA PRELOMU 18. V 19. STOLETJE, 505–530 ilovica, pomešana s peskom na podlagi podobne in nekoliko šodraste oziroma s kamenjem pomešane sestave, zato so lahko sladko travo kosili dvakrat na leto, ob koncu sezone pa je bila na njihovih površi- nah mogoča še manjša paša živine. Ta se je izkazo- vala v kratkem času ali manjšem številu glav pašoče se živine. Podobno je bilo tudi na travnikih v tržiški katastrski občini, kjer so ocenjevalci razmer večino travnikov uvrstili med visokogorske travnike. Slabše travnike so kosili le enkrat na leto, saj so imeli na njih kmetje pravice služnostne paše pred košnjo in po njej.165 Najslabšo travo so dajali pretežno visokogorski travniki, na katerih je poleg trave raslo »brezvredno« (werthlose) grmovje. Na območju Tržiča so jih ime- novali rovtarski travniki ali travniki v rovtih.166 Prst na njihovih površinah je bila s peskom in kamenjem pomešana izsušena in pusta ilovica na skalnati in kamniti podlagi, ki ni dopuščala bujnejše vegetaci- je. Razen jesenske paše po košnji na teh travnikih dodatna raba ni bila možna.167 Travniški pridelki z območja katastrske občine Sv. Ana so bili zaradi pre- težno slabe hribovske lege srednje kvalitete. Enako je veljalo tudi za pašnike in planine.168 V katastrski ob- 165 SI AS 176, k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 166 SI AS 176, k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 167 SI AS 176, k. o. Bistrica L 55, cenilni elaborat, nepaginirano: »Vor und Nachweide«; k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepa- ginirano. 168 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano. čini Sv. Katarina tudi na najkakovostnejših travnikih »poraslost s travnimi bilkami ni bila najbohotnejša«, čeprav so jih kosili dvakrat na leto. Zalivali jih niso, edini gnoj, ki so ga dobili, pa je bila gnojnica iz odva- jalnih jarkov, ki so prečili njihovo površino.169 V sadovnjakih, ki so jih kdaj pa kdaj nekoliko obdelali in po potrebi nasadili nove drevesne sadike (Sätzling, Setzling), so nakosili sladko seno in otavo, od sadnega drevja pa so gojili slive, jabolka in hru- ške.170 Noben kmet ni gojil drugega sadja.171 V Kri- žah je bil pridelek v sadovnjakih dobre kvalitete,172 sadje pa so tukajšnji kmetje gojili že od »davnih ča- sov« (undenklich).173 Ocenjevalci so ugotavljali, da so bile travniške površine v sadovnjakih bolje vzdrže- vane kakor na travnikih, zato je bila tudi trava, ki so jo nakosili v sadovnjakih, boljše kvalitete kakor trav- niška, so se pa kmetje za sajenje dodatnih dreves v sadovnjake le redko odločali.174 Še pred začetkom 19. stoletja je bila paša glavni način reje živine, zato so kmetje mnogo bolj kakor travnike potrebovali pašnike. Teh je bilo vedno pre- malo, kljub temu da so tako govejo živino kakor pra- 169 SI AS 176, k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepagi- nirano. 170 SI AS 176, k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 171 SI AS 176, k. o. Bistrica L 55, cenilni elaborat, nepaginirano. 172 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. 173 SI AS 176, k. o. Bistrica L 55, cenilni elaborat, nepaginirano; k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. 174 SI AS 176, k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. Vožnja sena po snegu, Lom pod Storžičem, 1956 (SEM, foto: Fanči Šarf ). 519 2020 ALENKA KAČIČNIK GABRIČ: TRŽIČ IN TRŽIŠKO NA PRELOMU 18. V 19. STOLETJE, 505–530 šiče pasli tudi po gozdovih. Kjer pa so kmetje s pašo gozdove siromašili, so bili lastniki gozdov tovrstni paši nenaklonjeni, saj je cena lesa začela naraščati, povpraševanje po stavbnem lesu in oglju pa tudi.175 Poleg lastnih zemljišč so kmetje pasli na zemljiščih v skupni lasti, na primer gmajnah, ali pa so smeli pašo opravljati kot pravico služnosti na zemljišču, ki je bilo v lasti nekoga drugega, najpogosteje domače zemljiške gosposke. Tudi oblike paše so bile različne. Pravico paše je lahko kmet imel in užival sam ali pa je paša pripadala večjemu številu kmetov ali kar ce- lotni soseski. Predvsem visokogorsko pašo so srenje, soseske, vasi ali katere druge oblike skupnosti uživale skupaj. Spori za pašo so bili prav zaradi pomanjkanja pri- mernih pašnih površin vedno pogostejši in ostrejši, številni pa so se, podobno kakor spori zaradi goz- darjenja, vlekli dolga leta.176 Praviloma zato, ker so si upravičenci dodeljene pravice razlagali vsak po svoje, presegli koriščenje pravic ali si prisvojili pravice, ki jim niso pripadale, je prihajalo do sporov z lastniki zemljišč in med samimi koristniki služnosti. Predvsem v bližini jeklarskih industrijskih obra- tov so se potrebe po pašnih zemljiščih hitro in ne- prestano povečevale. S širitvijo proizvodnje je namreč naraščalo število delavcev, ki so za lastne potrebe re- dili glavo ali dve živine, fužine, topilnice in rudniki pa so imeli vedno več konjev, ki so jih potrebovali za tovorjenje izkopane in predelane rude do trgovskih središč.177 V dolinah so kmetje pasli živino, ki so jo potrebo- vali za opravljanje del na domači kmetiji, za mleko ali za pot v visokogorje ni bila sposobna. Hribovite pa- šniške površine so bile velikokrat strme, prst na njih pa je bila pretežno slabe kakovosti;178 v visokogorju je bilo na pašnikih veliko skalovja.179 Pašnikov niso posebej negovali.180 Na pašnikih v katastrski občini Bistrica je rasla sladka trava,181 v Tržiču tudi mešana srednje kvalitete. Nekaj tržiških pašnikov je ležalo na visoki gori/hribu Kokovnica (Gogounitza u Rauneh), na strmem terenu, poraslem z veliko »brezvrednega« grmovja, trava pa je bila zelo borna. Uporabljali so jih le najrevnejši prebivalci, ki so se sicer preživljali z obrtjo, zlasti takrat, ko zaradi pomanjkanja krme na trgu niso imeli druge možnosti. Cenilci so ugotav- ljali, da je bilo še veliko takih zemljišč, ki bi jih kot pašnike lahko uporabljali, pa še niso bila kultivirana (primerno urejena) in so zato ostajala neizkorišče- na.182 Na območju Križ so se najslabši pašniki raz- 175 Šašel, Spomini, str. 92. 176 Prav tam, str. 42, 43. 177 Mohorič, Dva tisoč let, str. 106. 178 SI AS 176, k. o. Bistrica L 55, cenilni elaborat, nepaginirano. 179 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano. 180 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano; k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 181 SI AS 176, k. o. Bistrica L 55, cenilni elaborat, nepaginirano. 182 SI AS 176, k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. prostirali na severnem delu območja visoko v gorah, na njih je rasla le visokogorska krma, ki so jo ocenje- valci označili kot »precej brezvredno«.183 V katastr- skih občinah Sv. Ana in Sv. Katarina, kjer je na pašni- kih rasla trda visokogorska trava, je bilo teh po vsem hribovitem oziroma goratem območju veliko, vendar je bilo od njih zaradi izrabe pašnih služnostnih pravic ter nezadostne in borne poraščenosti le malo koristi. Večinoma so ležali na hribovitih in strmih terenih, na njihovih površinah pa je raslo veliko »brezvrednega« grmovja.184 Planine Pašne planine so bile v franciscejskem kata- strskem operatu posebna zemljiška kategorija. Na obravnavanem območju je bilo največ pašnih planin v katastrskih občinah Sv. Ana in Sv. Katarina. Bile so dominikalne in rustikalne, strma in skalnata zem- ljišča pa je poleg slabe travne ruše poraščalo brez- vredno grmičevje. Na območju Sv. Ane so kmetje na pašnih planinah do osem tednov v letu pasli okoli 200 glav goveje živine in 300 ovac.185 Ker ni bilo podatkov o dogovorih glede načina paše, natančno število živali, ki so jih lahko uživalci planin in gozd- nih površin pasli, ni bilo določeno. Cenilna komisija je zato za primerjavo uporabila na gospostvu Tržič najdeno zakupno pogodbo za pašo na planini Kofce (Kofza), parcelna številka 876. Iz zapisa sledi, da je bila vzorčna parcela št. 876 velika 293 oralov 1087 kvadratnih sežnjev.186 Obsegala je tudi pašno gozdno parcelo št. 877, ki je bila velika 30 oralov 221 kva- dratnih sežnjev,187 skupaj torej 323 oralov 1308 kva- dratnih sežnjev.188 V letih 1820–1825 so uživalci za zakupno pašo letno plačali po 35 goldinarjev, skupaj 210 goldinarjev, v letih 1826–1830 po 33 goldinarjev, skupaj 165 goldinarjev, v letih 1831–1833 pa po 36 goldinarjev letno, skupaj 108 goldinarjev. V 14 letih so zakupniki za zakupno pašo na planini Kofce zem- ljiškemu gospostvu plačali 483 goldinarjev, na leto povprečno 34 goldinarjev 30 krajcarjev.189 Podoben izračun so cenilci naredili tudi za pla- nine v katastrski občini Sv. Katarina. Za vzorčno so vzeli planino Krnica (Kernitza), ki je pripadala go- spostvu Tržič. Ko so pregledali račune, ki jih je glede zakupa planine hranilo in predložilo gospostvo Tržič, so ugotovili, da sta bila na planini Krnica v zakupu pašna parcela št. 954 v velikosti 220 oralov 1518 kva- 183 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. 184 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano; k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepaginirano. 185 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano. 186 Približno 174,385 ha. 187 Približno 18 ha. 188 Približno 200,429 ha, razlika v seštevku je približno 8 ha, kar bi lahko delno pripisali izmeri, nestandardiziranim meram in približkom pri pretvarjanju. 189 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano. 520 2020ALENKA KAČIČNIK GABRIČ: TRŽIČ IN TRŽIŠKO NA PRELOMU 18. V 19. STOLETJE, 505–530 dratnih sežnjev190 ter del gozdne pašne parcele št. 937 v velikosti približno 100 oralov,191 skupaj torej okoli 320 oralov 1518 kvadratnih sežnjev.192 Dogo- vorjena letna zakupnina je v letih 1820–1826 sku- paj znašala 140 goldinarjev oziroma 20 goldinarjev letno, v letih 1827–1830 22 goldinarjev letno, sku- paj 88 goldinarjev, v letih 1831–1833 pa 34 goldi- narjev letno, skupaj pa 102 goldinarja. V 13 letih je tržiška gosposka od zakupa za planino Krnica dobila 330 goldinarjev. Povprečno je v enem letu dobila 25 goldinarjev 23 krajcarjev. Ker je glede na dokazila v računih gospostvo za vzdrževanje planine v 13 letih plačalo 20 goldinarjev, kar bi v enem letu povprečno znašalo po 1 goldinar 32 krajcarjev (ki jih je treba odšteti od zneska povprečnega dohodka), je bil pov- prečni letni donos planine v denarju izračunan na 23 goldinarjev 51 krajcarjev.193 Na planini Krnica so pasli Matija Zupan, po domače Jakula, Jurij Pernuš, Jernej Frölich in Franc Rozman od 15. avgusta do sv. Lucije (13. december) 32 glav rogate živine in 30 glav drobnice. Za pašo so letno plačali po dva goldinarja, skupaj torej osem goldinarjev.194 Da bi pridobili več pašnikov, so kmetje v gozdo- vih pogosto delali rovte, tako da so določeno gozdno 190 Približno 132,01 ha. 191 Približno 57,5 ha. 192 Približno 189,5 ha. 193 SI AS 176, k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepagi- nirano. 194 Mohorič, Zgodovina industrije, str. 146. površino popolnoma izsekali. S sekanjem zaradi paše ali oglarjenja je verjetno nastala Fevča195 na meji med Koroško in Kranjsko oziroma med katastrsko občino Sv. Katarina na kranjski in Zgornjim Jezerskim na koroški strani deželne meje. Pravica paše na Fevči je vrsto let pripadala kmetiji Koprivnik196 na Zgornjem Jezerskem, nekdaj podlo- žni imenju farne cerkve sv. Mihaela v (Železni) Ka- pli. Družinsko izročilo pravi, da je kmetiji pravico v 16. ali 17. stoletju podelil grof Paradeiser. Pisni viri navajajo, da so se Koprivnikovi zaradi poseka večje količine lesa197 sprli s sosesko Lom,198 ki je prav tako smela sekati gozd na planini Fevča. Po ogledu, ki ga je s privolitvijo obeh sprtih strani na licu mesta opra- vil okrajni komisar, se je Jakob Koprivnik obvezal, da 195 Ker je mimo Fevče vodila pot z Jezerskega v Tržič, je Fevča vrisana na meji med Koroško in Kranjsko tudi na karto jože- finskih vojaških merjenj (gl. Rajšp (ur.), Slovenija na vojaškem zemljevidu, Karte, sekcija 136, D 2). 196 Karničar ga imenuje Kropivnik, medtem ko listina o odkupu in drugi arhivski viri navajajo priimek Koprivnik (gl. Karni- čar, Jezerska kronika, str. 149–150). 197 Mohorič, Zgodovina industrije, str. 146. 198 Po Gorenjskem sta razširjena izraza občina in srenja. Raz- likujeta se po tem, da občina pomeni javno pravno ustano- vo (politični forum), srenja pa je bolj zasebni pravni organ. Občina lahko vsebuje le eno večje naselje, bolj običajno pa jo sestavlja več povezanih naselij. Srenja vedno zajema samo eno vas in je predstavnik skupnega premoženja vaščanov, h kateremu so spadali travniki, pašniki, gozdovi, pota, gmajne in drugo. Takim predelom so pravili srenjski. Več gl. Kocijan, Kronika vasi Leše, str. 57. Planina Fevča na karti franciscejskega katastra (SI AS 176, k. o. Sv. Katarina, L 104, izsek). 521 2020 ALENKA KAČIČNIK GABRIČ: TRŽIČ IN TRŽIŠKO NA PRELOMU 18. V 19. STOLETJE, 505–530 bo za ugotovljeno škodo plačal dvajset renskih to- larjev, posekan les pa bo pripadel tukajšnji župniji.199 Vsem dodatnim tožbam sta se sprti strani odpovedali in vsaka je morala sama poravnati dotedanje sodne stroške. Stroške okrajnega komisarja je kril kmet Ko- privnik. Listina je bila izdana 17. julija 1658.200 Iz ohranjenega gradiva ni mogoče razbrati, kdaj se je srenja Lom umaknila s Fevče, saj je videti, da je Ko- privnik poslej planino nemoteno užival sam. Ko sta leta 1800 v času izdelave t. i. velike gozdne ankete201 poročilo o stanju tržiških gozdov pripravila idrijska strokovnjaka Kulnik in Kobal, sta Fevčo, kjer je rasel posebej primeren les za skodle, potrebne za strešno kritino, popisala kot dominikalno zemljišče tržiškega gospostva.202 Vendar je bila v gradivu franciscejske- ga katastra za Kranjsko Fevča, kjer so bila zemljišča popisana pod zaporednimi številkami 1002, 1003 in 1004, vpisana kot dodatno rustikalno zemljišče h kmetiji Luke Koprivnika z Zgornjega Jezerskega. Na parceli št. 1002 je bil pašnik, na parceli št. 1003 trav- nik, na parceli št. 1004 pa so si Koprivnikovi uredili manjši vrt, ki je verjetno služil za osnovno preskrbo pastirja oziroma majerja čez poletje.203 Po letu 1848, ko so bili dokončno odpravljeni fev- dalni odnosi, so kmetje tudi formalno postali lastniki zemljišč, ki so jih obdelovali. Planina Fevča je bila (po vsej verjetnosti) zaradi nepreverjanja podatkov in nevzdrževanosti zemljiških lastniških evidenc pri- pisana Koprivnikovi kmetiji. 24. septembra 1891 je nekdanje tržiško gospostvo od Kranjske industrijske družbe kupil Julij baron Born (1840–1897)204 in po pregledu arhiva ugotovil, da je bila planina Fevča še v prvi polovici 19. stoletja del dominikalnih zemljišč zemljiškega gospostva Tržič.205 Zato je od kmeta Koprivnika odkupil pravico paše.206 Z njo je odkupil tudi leseni poslopji, ki so si ju Koprivnikovi v času, ko so smeli uporabljati planino, za opravljanje kmečkih opravil in bivanja na planini v času paše postavili na Fevči.207 Baron Born je s plačilom dobil tudi dovo- ljenje za izbris pašne pravice, ki je za Koprivnikovo kmetijo ugasnila 30. maja 1892 in istega dne prešla v last Julija Borna. Ta jo je že naslednji dan smel oddati drugemu najemniku za naslednje pašno obdobje, ki je na Fevči, kjer se je lahko paslo do 25 glav gove- 199 Mohorič, Zgodovina industrije, str. 146. 200 SI AS 1026, šk. 2, mapa Sv. Katarina, mapa Fevča. 201 Mohorič, Zgodovina industrije, str. 150. 202 SI AS 1026, šk. 2, mapa sv. Katarina, Zapisnik komisije ob ogledu in oceni tržiških gozdov, 1800, s seznamom domini- kalnih zemljišč. 203 SI AS 176, k. o. Sv. Katarina, Protocoll der Grund Parzellen der Gemeinde St. Katharina, parc. št. 1002, 1003, 1004. 204 Smole, Graščine, str. 505. 205 SI AS 1026, šk. 2, mapa Sv. Katarina, Zapisnik komisije ob ogledu in oceni tržiških gozdov, 1800, s seznamom domini- kalnih zemljišč. 206 SI AS 33, fasc. 10/11, 1861–1895, mapa 1891/1892, št. 10777 in 1898, št. 4855. 207 »[…] Wiese, bez. Alpe nebst Wirtschaftsgebäude […]«. di, trajalo od 9. junija do 20. septembra.208 Čeprav pašna pravica v navedeni listini o odkupu nikjer ni omenjena kot pravica rože (Blumsucht), pri kateri je služnostnemu upravičencu pripadalo vse, kar je za potrebe visokogorske paše lahko pridobil iz narave (na primer ves potrebni les, pravica postavljanja pa- stirskega bivališča in staj za živino, pravica do vode ipd.),209 je malo verjetno, da bi kmet s pravico služno- stne paše na visokogorsko planino, precej oddaljeno od najbližjega naselja in obdano z gozdovi, v katerih je pred priznanjem pravice že dolga leta gozdaril,210 pritovoril vse potrebno, vključno z lesom za izgrad- njo lesenega tamarja. Nekaterih planin elaborati z obravnavanega ob- močja sicer ne omenjajo, navedel pa jih je Ivan Mo- horič. Na planini Brestnina sta imela pravico paše Klemenc Kumer ter Primožič s Koroškega, imeno- van Podgorišič, za pašo 15 glav rogate živine in 100 glav drobnice od binkošti do velikega šmarna za pla- čilo 4 goldinarjev 15 krajcarjev. Na planini Sevščica je smel pasti Luka Janko, po domače Koprivnik, s Koroške od kresa (23. junij) do 15. avgusta 20 glav rogate živine in 50 glav drobnice proti plačilu 1 gol- dinarja 30 krajcarjev. Na planini Gornja Poljana je pašna pravica pripadala Martinu Bukovniku, pozneje pa Andreju z Golnika od kresa do sv. Lovrenca (10. avgust) za 20 glav drobnice proti plačilu 1 goldinar- ja 36 krajcarjev. Na planini Zelenica je pasel Tomaž Brence, po domače Janežič, od kresa do sv. Lovrenca 19 glav rogate živine in 15 glav drobnice proti plačilu 2 goldinarjev letno. Na planini Košuta je imel pravico paše Matevž Kališnik, po domače Kramar, od kresa do sv. Jakoba za 12 glav goveje živine in 50 glav drob- nice za plačilo 24 krajcarjev in 7 hlebov sira.211 Gozdovi Visokogorsko območje nad Tržičem je večinoma prekrito z gozdom, ki ga že po zapisih v jožefinskih vojaških merjenjih ponekod zaradi strmega in nepre- hodnega terena ni bilo mogoče izkoriščati.212 Po ur- barialnih zapiskih iz leta 1756 so kmetje iz Jelendola in Podljubelja plačevali gosposki za les letne davšči- ne, ki so bile po obsegu posestva določene v treh stopnjah. Najvišja je znašala 2 goldinarja 33 krajcar- jev letno, srednja 1 goldinar 16 krajcarjev, najnižja pa 38 krajcarjev in 2 pfeninga.213 Sicer pa evidenc, s katerimi bi si pri izračunu davščin od katastrskega 208 SI AS 33, fasc. 10/11, 1861–1895, mapa 1891/1892, št. 10777. 209 SI AS 47, fasc. 402 Presidialni akti 1851; Servitutna zakono- daja, mapa Kärnten 50/Pr-851, nepaginirano. 210 SI AS 1026, šk. 2, Gozdarjenje, oglarjenje in služnosti na go- spostvu Tržič v občini Sv. Katarina (planina Fevča, območje gozda »na Ravneh«, »v Koti«, »Pestiše«, »Dolžanka« itd.), spis Fevča. 211 Mohorič, Zgodovina industrije, str. 146. 212 Rajšp (ur.), Slovenija na vojaškem zemljevidu, Opisi, str. 76. 213 Mohorič, Zgodovina industrije, str. 146. 522 2020ALENKA KAČIČNIK GABRIČ: TRŽIČ IN TRŽIŠKO NA PRELOMU 18. V 19. STOLETJE, 505–530 donosa gozdov cenilci lahko pomagali, ni bilo.214 Del gozda je bil zaščiten zaradi glavne komercialne ceste iz Ljubljane in Kranja proti Celovcu. Posek gozdov nad njo bi namreč omogočil plazenje zemljišča, ki bi lahko cesto zasulo in celo odneslo.215 Strmina in nedostopnost nekaterih gozdov sta bila glavna vzroka, da so kmetje skušali največ lesa pridobiti v dolini ob obstoječi cesti ali poti in po- tokih, po katerih so ga lahko splavljali. Zato so bili najbolj »na udaru« dolinski rovti, na primer Medvo- de (danes Medvodje), Rob, pa tudi drugi, na primer Dolžanka in Macesnovec. Ker je bilo stanje gozdov na tržiškem gospostvu neurejeno, različne dogovore o pravicah vseh vrst v gozdovih pa so si deležniki razlagali različno, je višji rudarski urad za pregled de- legiral strokovnjake iz Idrije. V dogovoru je bilo po- udarjeno, da se ti z lastništvom posameznih zemljišč ne bodo ukvarjali, pač pa se bodo posvetili ugotavlja- nju stanja gozda na omenjenem območju, ugotavljali stvarno zalogo različnih vrst lesa ter predlagali sred- stva in ukrepe za preprečevanje pustošenja.216 Popisovalci stanja za izdelavo franciscejskega ka- tastrskega operata so ugotavljali, da so bila tla za rast gozda primerna, dovolj humusna in apnenčasta, na Tržiškem z veliko iz tal štrlečega skalovja,217 na ob- močju katastrske občine Sv. Katarina pa je bilo tudi 214 SI AS 176, k. o. Bistrica L 55, cenilni elaborat, nepaginirano. 215 Mohorič, Zgodovina industrije, str. 156. 216 Prav tam, str. 151. V okviru tega pregleda je bila evidentirana tudi prej obravnavana Fevča. 217 SI AS 176, k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. nekaj skrilavca (Schiefer).218 V gozdovih, ki so bili zaradi paše in prebiralnega ter nenačrtnega oziroma stihijskega sekanja močno opustošeni,219 je rasel trd in mehak les za cepanice za kurjavo ter uporabni les (za rabo doma, na primer popravila).220 Strmi tereni so oteževali spravljanje lesa iz gozda.221 Ker pa je bil Tržič z industrijskimi obrati in obrtnimi delavnicami kot nenasitno tržišče za oglje blizu, so kmetje v goz- dovih kuhali oglje. Za Sv. Katarino je omenjena tudi uporaba lesa za žganje apna.222 Golosekov je bilo zelo malo, nastajali pa so brez vnaprejšnjega odkazila. Sekači se niso ozirali niti na primernost časa za sečnjo.223 Razvrščanje gozdov po kakovosti je pri ocenjevalcih povzročalo nekaj nego- tovosti. Na Bistriškem, kjer je bila približno polovica gozdov najkakovostnejšega razreda listnatih, druga polovica pa iglastih, v drugem kakovostnem razredu pa je bila ena tretjina listnatih in dve tretjini igla- stih gozdov, so gozdove iz najprej določene katego- rije mešanih gozdov prekvalificirali v visoki gozd.224 V katastrski občini Križe so sprva ločena listnati in iglasti gozd združili v enoten visoki gozd, tega pa 218 SI AS 176, k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepagi- nirano. 219 SI AS 176, k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 220 SI AS 176, k. o. Bistrica L 55, cenilni elaborat, nepaginirano. 221 SI AS 176, k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 222 SI AS 176, k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepagi- nirano. 223 SI AS 176, k. o. Bistrica L 55, cenilni elaborat, nepaginirano; k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepaginirano; k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 224 SI AS 176, k. o. Bistrica L 55, cenilni elaborat, nepaginirano. Z gozdom poraslo strmo pobočje nad Lomom pod Storžičem/Sv. Katarino (foto: Aleš Gabrič). 523 2020 ALENKA KAČIČNIK GABRIČ: TRŽIČ IN TRŽIŠKO NA PRELOMU 18. V 19. STOLETJE, 505–530 razdelili na podrazreda A in B. V prvem so pristale gozdne parcele, pretežno poraščene z iglavci, v dru- gem pa parcele, katerih gozdni sestav so povečini vsebovala listnata drevesa.225 Enako so se odločili za območji katastrskih občin Sv. Ana226 in Sv. Ka- tarina.227 V gozdnem sestavu na območju Sv. Ane je raslo 3/5 listavcev in 2/5 iglastega drevja,228 v tržiški katastrski občini pa je bilo razmerje med iglavci in listavci nasprotno, 3/5 je bilo iglavcev in 2/5 listav- cev.229 Pri določanju kakovostnih razredov je imela zaradi strmega terena velik pomen možnost spravlja- nja posekanega lesa v dolino.230 V katastrskih občinah Bistrica in Križe so gozdo- ve razporedili v dva kakovostna razreda,231 na Trži- škem pa so bili vsi gozdovi razporejeni v en kakovo- stni razred.232 Na območju Križ233 in Sv. Ane234 je bil gozd prevladujoča zemljiška kultura, les pa so sekali predvsem za lastne potrebe ali za kuhanje oglja za tržiške industrijske obrate.235 Les z območja Tržiča, kjer je bil gozd v lasti tržiškega trga, so večinoma po- rabili prebivalci sami.236 Kot dodatno rabo gozdov so zapisovalci razmer za gozdove navedli pridobivanje stelje in pašo živine.237 S slednjo so živali v katastr- ski občini Sv. Katarina delale precej škode na goz- dnem rastju, zaradi širjenja pašnih površin pa se je zaskrbljujoče spreminjal videz kulturne krajine. Ob nastilju so v iglastih gozdovih nabirali tudi ostričevke (šaše različnih vrst)238 za potrebe strojenja usnja.239 Zapisovalci razmer pa so opazili še, da tržiške gozdo- ve bolj kakor lastniki izrabljajo prebivalci sosednjih območij oziroma krajev, čemur so pripisali velik del škode zaradi kraje lesa.240 Planine in gozd katastrskih občin Sv. Ana in Sv. Katarina ali njunih prebivalcev so običajno dajali v uporabo drugim občinam, saj so bili od tukajšnjih kmetij precej oddaljeni in raba za lastnike ni bila ekonomsko smotrna.241 Kot je bilo že omenjeno, je bilo sporov in sodnih postopkov zaradi paše in gozda veliko. Večinoma so 225 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. 226 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano. 227 SI AS 176, k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepagi- nirano. 228 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano. 229 SI AS 176, k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 230 SI AS 176, k. o. Bistrica L 55, cenilni elaborat, nepaginirano; k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepaginirano. 231 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. 232 SI AS 176, k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 233 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. 234 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano. 235 SI AS 176, k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepagi- nirano. 236 SI AS 176, k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 237 SI AS 176, k. o. Bistrica L 55, cenilni elaborat, nepaginirano; k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. 238 https://www.urbanatura.si/go/1206 (11. 11. 2019). 239 SI AS 176, k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepagi- nirano. 240 SI AS 176, k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 241 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano; k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepaginirano. segali daleč v preteklost, marsikaterega pa so na pre- lomu 19. stoletja reševali v sklopu regulacije gozdnih in pašnih služnosti. V Radovljici je sredi 19. stoletja kot odvetnik služboval dr. Lovro Toman. Ker je ob- vladal slovenski jezik, se je nanj obrnilo veliko go- renjskih kmetov, čeprav so mu nekateri očitali, da ne zastopa kmečkih interesov. Zaradi tega naj narodni tabor v gornjem porečju Save ne bi bil organiziran pred njegovo smrtjo.242 Toda Toman je pri svojem delu v prvi vrsti sledil pravni stroki in morda nekoli- ko pragmatično tudi svojim kariernim interesom.243 Kakorkoli že, zastopanje strank v pravnih postopkih je bilo verjetno še manj uspešno, če je odvetnik spi- se, ki so se nanašali na zastopanje strank, izgubil. O enem takih pripetljajev poroča zapisnik v gradivu Tomanovih odvetniških spisov. Kaj se je dogajalo z odvetniškim gradivom in kdo ga je izgubil, iz spisa sicer ni jasno, kako je bilo, ko so spise našli, pa je zabeleženo v zapisniku, predloženem okrajnemu so- dišču, ki se je z najdbo ukvarjalo. Sporočilo o najdbi je do uradnih organov prinesel mimoidoči Johann Theuerschuh. Paket spisov naj bi našel tesar Mihael Primožič, doma iz Sv. Katarine v Gornji dolini,244 ki je v Hudem grabnu na meji med sodnima okrajema Tržič in Radovljica postavljal žago za kmeta Marču- na iz Visoč. Paket je pobral v potoku pod zidanim mostom na cesti med Tržičem in Radovljico, kamor je šel na potrebo. Čeprav si ni predstavljal, kako glo- bok je potok na tistem mestu, je zakorakal v vodo po v papir zavit in povezan paket ter ga odnesel v gostil- no Terezije Rozman. Po sporočilu o najdbi je prišel paket iskat orožnik Josef Karlovsky. Ko je prispel do Mihaela Primožiča in ga povprašal o omenjenih spi- sih, ga je ta peljal do bližnje gostilne, kjer so spise, da so se posušili, razprostrli na mizi v nezaklenjeni sobi. Žandar je spise zložil, Mihaela Primožiča pa je zani- malo, ali so sploh kaj vredni in ali se tičejo procesov, v katerih je bil zastopnik strank dr. Lovro Toman.245 Karlovsky mu je odvrnil, da se mora po ta podatek pripeljati na sodišče.246 Za najdbo je Primožič zahte- val odškodnino 5 goldinarjev, kar je najavil tudi ob- činskim predstavnikom v Begunjah.247 242 Kermavner, O prepovedi, str. 504. 243 Nataša Budna Kodrič ga opisuje kot ambiciozno, samovšečno in precej zamerljivo osebnost, ki ji tudi pohlepnost ni bila tuja (Budna Kodrič, Zgodba, str. 202). 244 St. Katharina – Oberthal, Sv. Katarina nad Tržičem, danes del Loma pod Storžičem. 245 Verjetno nihče od prisotnih ni znal prebrati, o čem govorijo spisi, vprašanje o zastopanju v sporih pa se je lahko nanašalo na velik in odmeven spor med kmetom Jurijem Ankeletom, lastnikom gozda »na Ravnah«, in tržiško graščino, ki je v ta gozd redno pošiljala najemnike. Ti so za njene industrijske obrate kuhali oglje; proces je poznala vsa dolina, saj so bili številni domačini poklicani na sodišče kot priče; Jurija Anke- leta je v nekaj delih omenjenega spora zastopal dr. Crobath, graščino pa dr. Maximilian Wurzbach in dr. Oblak. 246 SI AS 1026, šk. 2, mapa Sv. Katarina (Chrobath). 247 SI ARS, AS 1026, šk. 5, Zapisnik o najdbi gradiva dr. To- mana v potoku v Hudem grabnu, 1869: »Als ich den verflos­ senen Montag Abends unter die gewölbte, mit Parapetmauern 524 2020ALENKA KAČIČNIK GABRIČ: TRŽIČ IN TRŽIŠKO NA PRELOMU 18. V 19. STOLETJE, 505–530 Industrija in obrt Od industrijskih obratov so zunaj Tržiča prevla- dovali mlini za moko, ki so služili lokalnemu pre- bivalstvu. Zaradi njihove neposredne povezanosti s poljedelstvom jih nekateri sploh niso povezovali z obrtjo, geografski dejavniki pa so po vsej verjetno- sti omogočali le visokogorskemu terenu prilagojene majhne in primitivne mline248 ter žage za les. Na ob- močju Križ sta delovala dva mlina za moko ter žaga za les, poleg tega pa še fužina z dvema kladivoma in tremi ognji. Predelovala je surovino, pripeljano s Ko- roške, pri njenem obratovanju pa je bilo zaposlenih šest oseb.249 Na območju Sv. Ane so na potoku Mo- šenik delovali trije mlini za moko, tri žage za les ter pilarna in tovarna železnega orodja, ki je bila v lasti barona Jožefa Dietricha (1780–1855).250 V Sv. Kata- rini je poleg osmih mlinov in devetih žag za rezanje lesa ob potoku Bistrica delovala fužina, v kateri so imeli tri ognjišča251 za topljenje železa in en ogenj za jeklo. V njej so letno predelali 2700 centov surovega železa, ki so ga dobili s Koroške ali s Save na Kranj- skem. Zaposlovala je 53 delavcev, ki so letno pridobili 2500 stotov jekla.252 Industrija in obrt pa sta bili zelo močno zastopani v Tržiču, ki ga je že Valvasor opisal kot živahen obrt- ni kraj. Vzrokov, da se je prav v Tržiču razvilo tako močno obrtno oziroma kasneje industrijsko središče, je več. Gotovo je pomembna tekoča voda, ki je bila v času, ko drugih načinov pridobivanja moči še niso znali izkoristiti, nujno potrebna za poganjanje vse- stransko uporabnih pogonskih koles.253 Da je temu res tako, pričata prva omemba mlina iz 11. stoletja v slovenskih krajih prav na Tržiški Bistrici254 ter dej- stvo, da je nekmetijsko gospodarstvo v notranjeav- strijskih deželah v prvi polovici 19. stoletja še vedno ohranjalo predmoderno, predindustrijsko podobo, saj versehene Brücke über jenen Bach an der Bezirksstrasse Neu­ marktl – Radmansdorf eben die Noth verrichten ging, fand ich die soeben von dem k. k. Gendarm Josef Karlovsky hier vorgeleg­ ten Schriften, unter dieser Brücke im Wasser; ich vermag nicht anzugeben, wie tief der Bach alldort ist, ich habe sie sofort, sie be­ fanden sich in einer Emballage in einem Umschlage von Papier, und zusammengebunden, genommen, und da sie naß waren, habe ich sie in der Kammer der Wirtin Theresia Rosman, in der Nähe alldort, zum trockene aufgelegt. Ich verlange an Hinderlohn 5 f, und bemerke, daß ich wegen des fräglichen Fundus das Awiso auch an den Gemeindevorstand in Wigaun gab.« 248 Melik, Mlini na Slovenskem, str. 3–5. 249 SI AS 176, k. o. Križe L 125, cenilni elaborat, nepaginirano. 250 SI AS 176, k. o. Sv. Ana L 6, cenilni elaborat, nepaginirano. 251 »Frischfeurer«, z izrazom »frischen« je razumljen celoten po- stopek topljenja in kovanja v fužini (gl. https://de.wikipedia. org/wiki/Frischen (11. 10. 2019)). Gašperšič pridružitev ta- lilnih peči kladivom oziroma postavitev skupaj, pod eno stre- ho, ki jih že imenuje fužina, za naše kraje postavlja v čas med letoma 1350 in 1450 (gl. Gašperšič, Gorenjsko železarstvo, str. 7). 252 SI AS 176, k. o. Sv. Katarina L 104, cenilni elaborat, nepagi- nirano. 253 Struna, Vodni pogoni, str. 20, 25, 26. 254 Seručnik, Izraba vode, str. 48. je bila njegov glavni energetski vir voda.255 Tekočo vodo so potrebovali tudi za izpiranje rude, ki so jo nabrali v tržiški okolici in katere zaloge so sprva za- dostovale za pridobivanje jekla in kovaštvo. Ne na- zadnje pa so bile dokaj blizu na razpolago tudi velike količine lesa, iz katerega so kuhali oglje.256 Vode je bilo načeloma za vse tržiške obrtnike in obrti dovolj. Kljub temu so se vodni upravičenci na spodnjem toku Mošenika, obrtniki Ignac Seme (Zeme), Ignac Zupan, Jožef Seme (Zeme), Jakob Mally ter Pavel in Johan Mally, pritožili pri rentnem uradu tržiške gosposke.257 Lastniki obratov na zgor- njem jezu, Gašper Polak, Matevž Polak, Karl Polak, Anton Kališnik, Jakob Mally, Anton Primožič, Ga- šper Mally, Aleksander-Jakob Mally, Franc Janežič, Lovrenc Deu, Karl Deffer, Gašper Dornik, Franc Mally, Jurij Ahačič, Antonija Polc in Anton Radon, so namreč oktobra 1831 razširili svoje obrtne delav- nice in vpeljali take novotarije, da pritožniki ob obi- čajnem vodostaju v svojih obrtnih obratih zaradi po- manjkanja vode niso mogli več delati. Okrajna oblast je za razjasnitev zadeve določila komisijo, ki je opra- vila zaslišanja prič (23. februarja) in si ob prisotnosti strokovnjaka ogledala sporne vodne naprave. Ugoto- vila je, da vodostaj že dolgo ni bil tako nizek, vendar se je tudi prepričala, da so lahko vse obrtne delavnice ob upoštevanju vseh medsebojnih dogovorov o pre- pustu vode v odtočne rake delale s polno zmogljivo- stjo tudi pri zelo nizki vodi na jezovih. Širino rak so določili na seženj 3 čevlje 6,5 palca, globino vode v njih pa so označili s pribitjem žeblja na višini 1 čevlja 2 palcev. Člani komisije so še ugotovili, da so nekateri obrtniki na zgornjem jezu brez oblastnega dovoljenja svoje obrate preuredili tako, da so porabljali več vode, ki je je bilo zato v spodnjem toku premalo, nekateri pa so jez od časa do časa zapirali le zato, da so naga- jali drugim obrtnikom in izzivali spore. Poleg tega so obrtniki zgornjih obratov zanemarili rake, ki so jih bili dolžni vzdrževati, zato je voda odtekala neiz- koriščena in izpodjedala zemljo pod drugimi rakami. V sklepu je komisija zapisala, da je voda v Mošeniku skupna last vseh obratov, ki delujejo ob njem, zato naj se ob upoštevanju dogovorov uporablja kot dotlej oziroma dokler obrati na zgornjem toku ne dokaže- jo svojih izključnih pravic. Vse spremembe, ki so jih nekateri obrtniki pri zgornjih fužinah naredili brez oblastnega dovoljenja, so morali takoj izključiti iz obratovanja ter z njimi počakati, da bodo o njih in njihovih posledicah odločili vsi vodni upravičenci na Mošeniku. Vse preperele in vodo prepuščajoče rake so morali takoj popraviti, če pa se je kdo čutil priza- detega, je lahko ugovarjal odločitvam komisije. Spis je bil podpisan 20. aprila 1833.258 255 Vodopivec, Od vodnih koles, str. 167. 256 Struna, Vodni pogoni, str. 27. 257 Ker se pritožniki sklicujejo na dogajanje v letu 1831, je v za- pisu navedeni datum 11. februar 1822 verjetno napačen. 258 SI AS 949, šk. 64, Gradivo za zgodovino tržiške obrti in in- 525 2020 ALENKA KAČIČNIK GABRIČ: TRŽIČ IN TRŽIŠKO NA PRELOMU 18. V 19. STOLETJE, 505–530 Najstarejše tržiške obrti so bile kovaška, usnjarska, tkalska in nogavičarska, kasneje se jim je pridružilo še čevljarstvo.259 V času izdelave franciscejskega kata- strskega operata sta v Tržiču od industrijskih obratov delovali topilnici železa,260 ki sta za predelavo železa letno v povprečju porabili 2866 stotov lesa in 5400 škafov oglja. Večino so pripeljali iz bližnje okolice. Ker pa je tudi na Tržiškem že primanjkovalo rude in lesa, so surovine nabavljali še drugod na Kranjskem ter na Koroškem. Topilnici sta zaposlovali do 60 lju- di, ki so letno izdelali približno 4000 stotov kova- nega železa vseh mogočih oblik. Ob tem sta v kraju delovali še dve jeklarni, ki sta v enem letu pridelali približno 2500 stotov taljenega jekla (Kistenstahl), pri 13 kovaških ognjih pa so letno nakovali 5734 stotov železa. Pri tem sta porabili 10.800 škafov oglja, v nji- ju pa je delalo do 119 ljudi. Kose so kovali v devetih tržiških kovačnicah pri enaindvajsetih ognjih. Letno so v povprečju izdelali do 72.000 kos, za 130 stotov vojaške opreme in orod- ja, 1200 kos za slamo, 14.700 srpov, 150 žag za les, 400 trebušastih žag (Bauchsage)261 in 500 pokončnih kos (Standsense). Za izdelavo orodja so porabili 175 stotov jekla in posebej za kose 1809 stotov jekla – dustrije, cehi in cehovska ureditev, družina Polak, bratovščina nogavičarjev v Tržiču. 259 Kragl, Zgodovinski drobci, str. 286. 260 V prvi polovici 19. stoletja sta fužini stali na Balosu in Njivi (gl. Struna, Vodni pogoni, str. 281). 261 Gl. Valenčič, Gozdarstvo, str. 432. tudi to surovino so dobivali s Koroške in Kranjske –, za vzdrževanje ognjev pa so porabili 9315 škafov oglja. Kose je kovalo 11 udarnih kladiv in eno (naj- verjetneje) polirno kladivo (Pallirhammer),262 delo pa je opravljalo skupaj 100 ljudi. V kraju so obratovale štiri kovačije, v katerih so pri petih ognjih nakovali železa in jekla za 1000 žag za deske ter 500 stotov podkev ter različnega orodja in orožja. Pri delu je bilo zaposlenih 20 delavcev. V kovnici žebljev so letno nakovali za 70 stotov žebljev različnih vrst, porabili pa 200 škafov oglja, pri čemer je bilo zaposlenih šest ljudi.263 Cesarsko-kraljeva privilegirana tovarna pil je vsa- ko leto proizvedla v povprečju za 20 stotov utežnih pil (gewichtfeil), 500 ducatov slamnih, pankrtskih (križa- nih?) in enostavnih pil (Stroh­Bastard und Schlicht­ feilen) ter za 80 stotov drugih različnih spretnostnih orodij iz 360 stotov koroškega in kranjskega jekla (Mockstahl),264 pri čemer so za vzdrževanje ognja v eni 262 Verjetno kladivo za glajenje in sijoči videz; gl. Encyclopädisches Wörterbuch der Technologie, 1, str. 346, 347 (https://books.goo- gle.si/books?id=93Fnm4O19AEC&pg=PA347&lpg=PA34 7&dq=polirhammer+w%C3%B6rterbuch&source=bl&ots= pvrughOsg7&sig=ACfU3U3VXBLhdamEQKyaN3-k2HO YsMKVkw&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwjjjNqpk_bmAhV HI1AKHeJ7BZ8Q6AEwAXoECAoQAQ#v=onepage&q= polirhammer%20w%C3%B6rterbuch&f=false) (9. 1. 2020). 263 SI AS 176, k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. 264 Na ognjišču pridobljeno, ne preveč kakovostno surovo je- klo, gl. Vollständiges Lexikon der Waarenkunde in allen ihren Zweigen, 3, str. 256 (https://books.google.si/books?id=02M Model za modrotisk iz Tržiča (SEM, foto: Andrej Dular). 526 2020ALENKA KAČIČNIK GABRIČ: TRŽIČ IN TRŽIŠKO NA PRELOMU 18. V 19. STOLETJE, 505–530 peči (Zümentoffen) in šest malih ognjev porabili 2045 škafov oglja. Pilarna je zaposlovala 35 ljudi. Poleg železarske oziroma jeklarske obrti in in- dustrije sta v Tržiču obratovali strojilnici živalskih kož, ki sta izdelovali podplate za čevlje. Kože so do- bivali s Koroške in Kranjske, letno pa so v štirih ja- mah (aus 4 Looch­Pattugen) z 1800 stoti čreslovine (Knoppernmehl)265 predelali (za) 1540 kosov (funtov) kož.266 Pri delu je bilo stalno zaposlenih 15 delavcev. Na leto so proizvedli 550 centov usnja za podplate, 13 semišnih (irhastih) in kordovanskih267 svežnjev oziroma snopov (Gärber), izdelanih iz 26.900 tele- čjih kož, pripeljanih iz Trsta, Koroške in okolice Tr- žiča. Obdelali so še 1400 svinjskih, 104.000 ovčjih 7AAAAcAAJ&pg=PA256&lpg=PA256&dq=mockstahl+ w%C3%B6rterbuch&source=bl&ots=p9dv90EKLg&sig= ACfU3U2pSA8QI_Gk2fz-QIQ2o0NlWuXICA&hl=sl& sa=X&ved=2ahUKEwj4m4zE753lAhXB0qQKHbowA0w Q6AEwD3oECAQQAQ#v=onepage&q=mockstahl%20 w%C3%B6rterbuch&f=false) (15. 10. 2019) in http://www. zeno.org/Meyers-1905/A/Mockstahl (15. 10. 2019). 265 Kmetijske in rokodelske novice 10, 9. 6. 1852, št. 46, str. 182, »Nikar ne zametujte strojarskega čresla!«. 266 Nekoliko nejasna navedba količine; postopek je po besedah Blanke Avguštin Florjanovič, ki se ji za informacijo iskreno zahvaljujem, potekal tako, da so v tla skopali jame, vanje na- suli na primer bukov pepel oziroma čreslovino ter v to naloži- li kože, s katerih so nato po določenem času, ki so ga določili z vohom, odstranili dlake in izdelali t. i. taninsko usnje (gl. tudi Vodopivec, Usnje, pergament, str. 1). O strojenju kož v Tržiču gl. tudi Bizjak, Rastlinsko strojenje, str. 8–13. 267 Danes bolj običajno imenovano kordobsko usnje, to je z alu- minijevimi solmi, t. i. galunom, obdelana in neobarvana ali rdeče obarvana koža (gl. Vodopivec, Usnje, pergament, str. 2). (Schaffellen) in 2700 kozjih kož, v enem letu pa je poleg tega 80 delavcev v različnih barvah obarvalo še 135.000 drugih različnih usnjenih materialov. Dva strojarja belega (galunskega) usnja sta v enem letu na dveh valjih obdelala 700 (parov) kož,268 pri obdelavi pa v enem letu porabila 6 mernikov pe- pela (Asch), 4 mernike apna, 60 stotov modrega lesa (Blauholz),269 4 stote zelenega volka (Grünspann)270 in 60 stotov ribjega olja (Fischthran).271 V 14 pletilskih delavnicah, ki so material za ple- tenje dobivale iz Ogrske, Koroške in Kranjske, so na leto porabili 350 stotov ovčje volne, v povprečju pa so letno spletli 5000 ducatov raznobarvnih nogavic, (verjetno) obujk (Fusssakel)272 in rokavic. Pri delu je bilo v enem letu zaposlenih 130 oseb. V dveh obrtnih delavnicah so na blago tiskali različne vzorce (Kattundrükerei).273 Material sta do- 268 Nejasna količina. 269 Črnjava oziroma jedro drevesa krvoslednik za pridobivanje škrlatnega barvila za tekstil, https://www.seilnacht.com/ Lexikon/Blauholz.htm (25. 4. 2019). 270 Nastaja pri reakciji bakra na vlago, uporabljali so ga za barva- nje, https://de.wikipedia.org/wiki/Kupfer(II)-acetat (15. 10. 2019). 271 Uporabljali so ga za izdelavo semiš usnja, https://sl.wikipedia. org/wiki/Semiš_strojenje (16. 10. 2019). 272 Kosi blaga za ovijanje stopal (https://fran.si (8. 11. 2019)). 273 Najverjetneje je bil s tem mišljen modrotisk, pri katerem so s posebnimi modeli na blago nanašali t. i. rezervno barvo, snov, zaradi katere se pri barvanju tkanine običajno uporabljena indigo barva ni prijela. Barvali so laneno ali bombažno blago. Ko so po barvanju rezervno barvo s tkanine odstranili, se je na blagu pokazal vzorec v osnovni barvi blaga; https://www. Mojster z ženo in vajenci v tržiški čevljarski delavnici (Ilustrirani Slovenec, 1928). 527 2020 ALENKA KAČIČNIK GABRIČ: TRŽIČ IN TRŽIŠKO NA PRELOMU 18. V 19. STOLETJE, 505–530 bivali iz Avstrije, v njiju pa je bilo redno zaposlenih 16 ljudi. Ti so letno obdelali 7000 kosov katuna,274 v povprečju velikih 24 vatlov. Za potrebe prebivalstva so v dveh varilnicah va- rili pivo, za kar so letno porabili šest stotov hmelja, pripeljanega iz Češke, 312 mernikov ječmena, ki so ga kupili na Koroškem in v bližnji okolici, ter dva mernika sladu. Letno so zvarili okoli 650 veder piva, pri čemer so bili vedno zaposleni po štirje ljudje.275 V treh obratih pa so v skupno petih kotlih v Tr- žiču kuhali milo. Za izdelavo 105 stotov sveč in 115 stotov mila so v enem letu porabili 520 mernikov pepelike, 7 stotov soli in 70 stotov različnega loja. V obratih so redno delali štirje zaposleni. Krznarska obrt je bila v Tržiču zastopana z enim obratom, v katerem je en delavec letno izdelal 20 ženskih krznenih plaščev, 80 moških kučem, iz 20 vatlov krzna 20 parov rokavic, sicer pa so obdelali še 10 čebrov kož vider (Fischotterbälgend), 250 krzen ja- gnjet in 80 vatlov svilenih trakov.276 V dveh obrtnih delavnicah so letno iz 360 stotov odpadkov v dveh kotlih skuhali 100 stotov mizarske- ga lepila (Tischlerleim) in ga izvozili v Italijo. Dolgo tradicijo ima v Tržiču čevljarska obrt. V prvi polovici 19. stoletja je 30 tržiških čevljarjev letno izdelalo 30.000 parov oziroma t. i. kolektur škornjev in čevljev iz v kraju pridelanega usnja. Nekatere od navedenih industrijskih izdelkov so prodajali tako po Kranjski kakor po drugih avstrijskih deželah.277 Zaključek V članku opisano območje je v prvi polovici 19. stoletja kazalo pisano podobo. Predvsem zaradi tež- ko dostopnega terena so kmetje v okolici Tržiča na svojih kmetijah težko gospodarili. Za preživetje na kmetijah, na katerih tudi z največjim trudom včasih niso pridelali dovolj hrane, da bi družina preživela do naslednje žetve, so si s pregovorno gorenjsko trmo in zvitostjo pomagali s prevozništvom, pripreganjem, kuhanjem oglja ipd. Za razliko od agrarne okolice se je Tržič že zgodaj oblikoval v močno obrtno središče, ki ga po številu, obsegu in raznolikosti obrtnih dejav- nosti težko primerjamo s katerimkoli drugim krajem na Kranjskem. Delo, ki je bilo sicer umazano, težko etno-muzej.si/sl/digitalne-zbirke/modeli-za-modrotisk (5. 12. 2019). 274 Tanko, navadno potiskano bombažno blago (https://fran.si (25. 4. 2019)). 275 Še v začetku 19. stoletja so pivovarne pivo varile predvsem za bližnjo okolico, saj se je pri transportu in višjih poletnih tem- peraturah rado kvarilo. Poleg tega je bilo drago, zato so si ga lahko privoščili le premožnejši. Več gl. Studen, Pijane zveri­ ne, str. 68 in https://www.rtvslo.si/1920/v-zda-ne-pijejo-ni- -kot-pri-nas-kjer-same-pijane-zverine-hodijo-okoli/512682 (28. 1. 2020). 276 Elaborat navaja tudi obdelavo dodatnih 30 krzen, ki pa mi jih ni uspelo razvozlati: »30 Stück Felle zum Bromm«. 277 SI AS 176, k. o. Tržič L 171, cenilni elaborat, nepaginirano. in mnogokrat nevarno, je bilo lahko dobiti, kmetova- nje pa je bilo za večino Tržičanov le postranska de- javnost, s katero so se ukvarjali. VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI ARS – Arhiv Republike Slovenije SI AS 33, Deželna vlada za Kranjsko. SI AS 47, Direkcija zemljiško odveznega sklada, Presidialni akti, Servitutna zakonodaja. SI AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko. SI AS 949, Mohorič Ivan. SI AS 1026, Toman Lovro. ČASOPISI Kmetijske in rokodelske novice, 1852. LITERATURA Atlas Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2013. Bizjak, Nada: Rastlinsko strojenje in ročna izdelava usnja v Tržiču. Snovanja 10, št. 1 (6. feb. 1976), str. 8–13. Budna Kodrič, Nataša: Zgodba Josipine Turno- grajske in Lovra Tomana. Kronika 51, 2003, str. 197–216. Gašperšič, Jože: Gorenjsko železarstvo v XIV. in XV. stoletju. Kronika 7, 1959, str. 5–10. Granda, Stane: Tehnološki napredek, stroji in kme- tijstvo. Strategije in prakse energetske oskrbe v Slo­ veniji (ur. Žarko Lazarevič in Aleksander Lo- renčič). Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2015, str. 141–162. Karničar, Andrej: Jezerska kronika. Jezersko v ustnem izročilu. Kranj: Gorenjski muzej, 1998. Kermavner, Dušan: O prepovedi gorenjskega tabo- ra in o bohinjskem uporu leta 1871. Časopis za zgodovino in narodopisje 40=5, 1969, str. 504–516. Knific, Bojan: Bornovi v Tržiču. Pričevanja o življe­ nju tržiških baronov. Kranj: Narava, 2016. Kocijan, Jože: Kronika vasi Leše pri Tržiču. Tržič: Tr- žiški muzej, 2009. Kosi, Miha: Potujoči srednji vek. Cesta, popotnik in promet na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1998. Kragl, Viktor: Zgodovinski drobci župnije Tržič. Tržič: Župni urad, 1936. Melik, Anton: Mlini na Slovenskem. Geografski ve­ stnik 25, 1953, str. 3–26. Mohorič, Ivan: Dva tisoč let železarstva na Gorenj­ skem. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1969–1970. Mohorič, Ivan: Zgodovina industrije, gozdarstva in obrti v Tržiču. Tržič: Turistično društvo Tržič, 1965. 528 2020ALENKA KAČIČNIK GABRIČ: TRŽIČ IN TRŽIŠKO NA PRELOMU 18. V 19. STOLETJE, 505–530 Orožen, Fran: Vojvodina Kranjska. Ljubljana: Matica Slovenska, 1901–1902. Rajšp, Vincenc (ur.): Slovenija na vojaškem zemlje­ vidu 1763–1787, zvezek 4. Ljubljana: Znanstve- no-raziskovalni center SAZU: Arhiv Republike Slovenije, 1998. Seručnik, Miha: Izraba vode kot energijskega vira na Slovenskem. Strategije in prakse energetske oskrbe v Sloveniji (ur. Žarko Lazarevič in Aleksander Lo- renčič). Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2015, str. 45–65. Smole, Majda: Graščine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1982. Struna, Albert: Vodni pogoni na Slovenskem. Ljublja- na: Knjižnica Titovih zavodov »Litostroj«, 1955. Studen, Andrej: Pijane zverine. O moralni in patološki zgodovini alkoholizma na Slovenskem v dobi me­ ščanstva. Celje: Zgodovinsko društvo, 2009. Šašel, Josip: Spomini (ur. Monika Kropej in Avguštin Malle). Celovec: Slovenski narodopisni inštitut in društvo Urban Jarnik: Slovenski znanstveni inšti- tut; Ljubljana: Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU; Celovec, Ljubljana, Dunaj: Mo- horjeva družba, 2007 (Koroški etnološki zapisi: zbornik predavanj in prispevkov, 2007, 5. Supple- menta). Vilfan, Sergij: Agrarna premoženjska razmerja. Go­ spodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgo­ dovina agrarnih panog 2: Družbena razmerja in gibanja. Ljubljana: SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, 1980, str. 403–479. Vilfan, Sergij: Prispevki k zgodovini mer na Slo- venskem s posebnim ozirom na ljubljansko mero (16.–19. stoletje). Zgodovinski časopis 8, 1954, str. 27–86. Vodopivec, Jedert: Usnje, pergament. Priročnik: mu­ zejska konzervatorska in restavratorska dejavnost. Ljubljana: Skupnost muzejev, 2001, str. 1–4. Vodopivec, Peter: Od vodnih koles k parnim strojem, od lesnega oglja k premogu. Strategije in prakse energetske oskrbe v Sloveniji (ur. Žarko Lazarevič in Aleksander Lorenčič). Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2015, str. 165–179. SPLETNE STRANI Google Books: Encyclopädisches Wörterbuch der Technologie…, 1 (ur. Carl Hartmann). Augsburg, 1840: https://books.google.si/books?id=93Fnm4O 19AEC&pg=PA347&lpg=PA347&dq=poli rhammer+w%C3%B6rterbuch&source=bl& ots=pvrughOsg7&sig=ACfU3U3VXBLhda mEQKyaN3-k2HOYsMKVkw&hl=sl&sa=- X&ved=2ahUKEwjjjNqpk_bmAhVHI1AKHeJ 7BZ8Q6AEwAXoECAoQAQ#v=onepage&q= polirhammer%20w%C3%B6rterbuch&f=false Vollständiges Lexikon der Waarenkunde in allen ihren Zweigen, 3 (ur. Albert Franz Jöcher). Quedlin- burg, Leipzig, 1843: https://books.google.si/books?id=02M7AAAA cAAJ&pg=PA256&lpg=PA256&dq=mockstah l+w%C3%B6rterbuch&source=bl&ots=p9dv90 EKLg&sig=ACfU3U2pSA8QI_Gk2fz-QIQ2 o0NlWuXICA&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEw j4m4zE753lAhXB0qQKHbowA0wQ6AEwD 3oECAQQAQ#v=onepage&q=mockstahl%20 w%C3%B6rterbuch&f=false Meyers Großes Konverstions­Lexikon: http://www.zeno.org/Meyers-1905/A/Mocksta- hl RTV Slovenija: https://www.rtvslo.si/1920/v-zda-ne-pijejo-ni- -kot-pri-nas-kjer-same-pijane-zverine-hodijo- -okoli/512682 Slovenski etnografski muzej: https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne-zbirke/ modeli-za-modrotisk Urbanatura: https://www.urbanatura.si/go/1206 Wikipedija: https://de.wikipedia.org/wiki/Frischen https://de.wikipedia.org/wiki/Kupfer(II)-acetat https://sl.wikipedia.org/wiki/Semi%C5%A1_ strojenje Wörterbuch von Jacob Grimm und Wilhelm Grimm: http://woerterbuchnetz.de/DWB/call_wbgui_ py_from_form?textpattern=kistenstahl&lemma pattern=kistenstahl&sigle=DWB&lemid=GK05 S U M M A R Y Tržič and its surroundings at the turn of the nineteenth century Tržič and its wider surroundings once exhibited a highly diversified image. The market town figured as a strong craft centre and its inhabitants mostly earned their livelihoods by engaging in one of the lo- cal crafts and trades. Whereas some also had a small field or vegetable garden, as well as kept some cattle and poultry for their own sustenance, there were no major farmsteads in Tržič. On the other hand, the 529 2020 ALENKA KAČIČNIK GABRIČ: TRŽIČ IN TRŽIŠKO NA PRELOMU 18. V 19. STOLETJE, 505–530 town’s surroundings were completely agricultural. Farmers worked their fields diligently and to the best of their abilities, and they traded little in crops. Due to unfavourable climate conditions, agriculture was not a lucrative activity, the crops were usually of rath- er poor quality, and the harvests were quite small. This was especially true for the cadastre municipalities of Sv. Ana and Sv. Katarina, which extended high into the Karawanks. The selection of tillage and agricul- tural calendar were adapted to the local conditions. The predominant land culture was the forest, where the inhabitants cut trees for the needs of their farms and for producing coal, which was heated in piles and sold to artisanal businesses and manufacturing plants in Tržič. The area was given a special significance by the road, already known in the Roman times, which connected Ljubljana and Klagenfurt in Carinthia by crossing the Ljubelj mountain pass. The materials from the Franciscean cadastral re- cords describe the area concerned as surrounded from all sides by high hills and steep slopes, except to the south and southeast, with a somewhat more open terrain and a corresponding pattern of set- tlement. Whereas houses in Tržič and some other major villages formed conglomerate settlements, the high-altitude cadastral municipalities, especially those of Sv. Ana and Sv. Katarina, were formed by isolated self-sustainable farms (celki), some of which comprised numerous agricultural buildings and con- stituted small settlements in their own right. The market town of Tržič also differed from its surroundings in all other categories covered by the Franciscean Cadastre. Thus, coffee is only mentioned as part of the diet of its inhabitants, and regarding beverages they consumed apart from water, the re- cords also mention wine, liquor, and beer. Similarly, in Tržič, where there were no major farmsteads and where fieldwork was of secondary importance, only rare families hired a maid to help with housework. In other parts of the area concerned, families most often hired a farmhand, a maid, and a shepherd. And whereas nearly the only artisanal business set up in the Tržič surroundings were wheat mills and saw- mills, the market town itself, apart from two iron smelting and steel plants, was also home to numerous blacksmiths, scythe-makers, leather makers, weavers, a furrier, as well as sock- and shoemakers. As for the Bistrica landmarks, mention ought to be made of the Stari Gutenberg (Altguttenberg) Castle ruins, which once lay on the steep slope to the north; the road over the Ljubelj mountain pass towards Carinthia was recognised as a special at- traction in Sv. Ana, and the so-called Teufelsbrücke (Devil’s Bridge) spanning over the Bistrica stream was given the same status in the cadastral municipal- ity of Sv. Katarina. 530 2020ALENKA KAČIČNIK GABRIČ: TRŽIČ IN TRŽIŠKO NA PRELOMU 18. V 19. STOLETJE, 505–530 Cerkev sv. Jurija nad Tržičem (zbirka Milana Škrabca) Nekdanji Vražji oz. Vragov most (zbirka Milana Škrabca)