Nazorni nauk v Ijudskej šoli. (Piše I v a n T o m š i č) (Pod tem naslovom prinašal bode »Učit. Tovariš« naorte iz različnib strok šolske tvarine v porabo slovenskim učiteljem pri obravnavi nazornega nauka v ljudskej šoli. Ti uačrti ne bodo imeli nikakeršne zveze, kakor se to najde v knjigah, pisanih v to svrho, zatorej učitelj te vaje leliko porabi, kjer in kadarkoli mu najbolj kaže. Tako bi naslednja obravnava, posneta po Denzelnu, bila najbolj primerna pri nazornem pouku v prvem razredu; kar je morda preveč povedanega, leliko se izpusti in pri drugoletnikih porabi.) 1. Človeško telo po vnanjej podobi. A. Glavni deli človeškega telesa: glava, roki, nogi, trup. Čimu nam so? Obravnava: V učilnici (šoli) vidimo mnogo stvari: mizo, stol, klopi, tablo i. t. d. 0 vseh teh stvareh smo se že večkrat pogovarjali, in tudi vi jih že dobro poznate. Najvažniše stvari v šoli pa so učitelj in učenci. 0 drugih stvareh, ki jih v učilnici vidite, učili ste se že mnogo, a treba je tudi, da se učite poznavati samega sebe. In to je, kar se bomo zdaj učili. — Tonče, povšdi mi, kako imenuješ ta del svojega telesa? — Glavo. Pokaži mi svojo glavo in reci: to je moja glava. — Zdaj ti, Ivankol zdaj ti,— še ti i. t. d. To je moja, tvoja, njegova glava. Rekli bomo tedaj: 1) Glava je del mojega telesa. To je tvoja roka; to je moja roka; to je njegova roka (otroci govore najpred posamez, potem tudi vsi skupaj). Rekli bomo tedaj: 2) Roka je del mojega telesa. (Otroci ponove.) Ti imaš dve roki, jedna se imenuje desna (katera?); druga se imenuje leva. To je moja, tvoja, njegova desna roka; to je moja leva roka. Jaz imam dve roki. Mi imamo po dve roki. Vsak človek ima po dve roki. Kaj praviš ti, Jožek? Ali je to res? — Rekli bomo tedaj: 3) Roki ste dela mojega telesa. To je moja noga, to tudi. Jaz imam dve nogi; tudi ti, Andrejče. — To je moja desna noga; to je moja leva noga. Vstanite! Vsak izmed vas deni desno nogo naprej! Pokažite mi z desno roko svojo levo nogo! itd. — Vsak človek ima dve nogi. (Alije res ?) Zatorej bomo rekli: Vsak zdrav človek inia dve nogi. 4) Nogi ste dela mojega t e 1 e s a. Ta del mojega telesa, ki mi preostaje, ako mu vzamem glavo, roki in nogi, imenuje se trup. Pokaži mi svoj trup in reci: to je moj trup! — zdaj ti! še ti! i. t. d. Zatorej bomo rekli: 5) Trup je del mojega telesa. (Otroci izrek<5.) Ponovilo: Glava, trup, roki in nogi so deli mojega telesa. (Otroci ponavljajo.) Vsak izmed nas je človek; zatorej se naše telo imenuje človeško telo. Vsak človek ima glavo, trup, dve roki in dve nogi. Zatorej tudi lehko rečemo: Deli človeškega telesa so: glava, trup, roki in nogi. (Otroci izgovarjajo.) Zveza: Glava je gornji del mojega telesa — človeškega telesa. — Nogi ste spodnja dela mojega telesa — človeškega telesa. — Mej glavo in nogama je trup. — Na vrhu trupa je glava. — Spodaj trupa se drže nogi. — Zgoraj trupa se drže roki. — Desne trupove strani se drži desna roka. — Leve trupove strani se drži leva roka. (Vse to ponavljajo otroci.) Zdaj vam moram povedati še nekaj. Trup ima dve strani: sprednjo in zadnjo. — Kako se imenuje prednja stran? Prsi in trebuh. — Pokaži mi z desno roko prsil — Ti, Jožek, pokaži mi trebuh! — Kako se imenuje zadnja stran trupova? Hrbet. a. Glava — kakšna je in čimu nam je. Glejte, otroci! Ta knjiga tukaj, ki jo imam v roci, ima štiri ogle, štirioglata je. Miza ima tudi ogle, peč tudi. Katere stvari v našej učilnici imajo ogle (so oglate)? Miza, tabla, pločica, knjiga, šipa, peč i. t. d. To so tedaj oglata telesa. Na jabolku ne vidimo »obenih takih oglov; jabolko ni oglato — okroglo je. Imamo ted aj okrogla in oglata telesa. Tvoja glava nima nobenih oglov, pa tudi ni popolnoma okrogla; okroglasta je. Tudi moja, tvoja, njegova glava je okroglasta. Naša glava, človeška glava je okroglasta itd. Rekli bomo: 1) Glava je okroglasta. (Ponavlja se.) Gornji in zadnji del moje, tvoje, njegove i. t. d. glave (učitelj pokaže) je z 1 a s m i pokrit. — Sprednji del glave nima las. Zatorej bomo rekli: 2) Nekoliko glave je pokrito z lasmi, nekoliko je nima las. (Učitelj z glavo gibajoč:) Ali vidite, jaz z glavo gibam. Tudi ti s svojo glavo lebko gibaš. Poskusi! Kar se giblje, to je gibljivo (gibično). Moja glava je gibljiva (gfbična). Tvoja — njegova glava je tudi gibljiva. Človeška glava je gibljiva. Rekli bomo: 3) G lava j e g i b 1 j i V a. (Otroci ponavljajo.) Kako in pa kdaj z glavo gibljemo? Poslušajte to vatn hočem povedati. Francfc prosi očeta, da bi ga pustili k sosedovemu Toniažku. Oče niti besedice ne izpregovore, nego sarao z glavo gibnejo, in France takoj spozna, da mu so oče dovolili. — Oče so z glavo prikimali. Kako so to pač naredili? Pokaži nam ti, Pavlek! — Zatorej bomo rekli: 1) z glavo prikimujemo (kimamo). (Otroci izgovarjajo.) Ako me ti, Milan, vprašaš, je-li smeš ven iz sobe, ni treba raeni, da bi kako besedo izpregovoril, jaz lehko samo z glavo prikimam, in dovoljeno ti je. Ako si pa morda že jedenkrat zunaj bil, in jaz ti ne dovolim drugič, rekel bom z besedo: ne! ali bom pa z glavo zmajal (otresel). Pokaži, Milan, kako bom z glavo zmajal (otresel)? — Rekli bomo: 2) z glavo zmajamo (otresamo). (Otroci ponavljajo.) Pomnite otroci: z glavo prikimovati (prinikovati), zmajevati ali otresati ni nikoli lepo; zatorej se kaj tacega navaditi ne smete; vselej povejte z besedo, kadar je treba reči: Bdaa ali sne". Če slišimo kje kak ropot, takoj obrnemo glavo proti onej strani, od koder smo slišali ropot. Ti imaš dve strani, desno in levo; na vsako stran lehko obrneš (kreneš) glavo. Takisto tudi ti Lovro! — tudi ti, Miško! Rekli bomo tedaj: 3)Glavo lehko na obe strani obračamo (kretamo). (Ponavlja se.) Kadar nana je glava težka — podpiramo jo z roko. Kako narediš to, Ferko? — Rekli bomo: 4) Glavo lehko podpiramo. (Ponavlja se.) A ne saino stari ljudje, tudi rnladi, še celo otroci večkrat glavo ob roko podprejo, posebno ako jih zobjč bole, ako so trudni, žalostni, nejevoljni, leni i. t. d. Ponovilo: Janko! pokaži mi, kako narediš, kadar si truden ? — Miško! ti prosiš mater, da bi si smel kruha vzeti; mati dovolijo — ka.ko naredc z glavo? — Učitelju se učenceva obnaša ne dopade — kako narede z glavo, da pokažejo, da se jim kaj tacega ne dopade? — Rajko! pokaži mi lenega učenca (kako naredi leni učenec?). b. Trup — kakšen je in čimu je. c. Roki — kakšni ste in čimu nam ste. Rekli smo, da imamo oglata in okrogla telesa. Trup in roki štejemo k okroglim telesom. Moja, tvoja, njegova, naša roka je okrogla. (Tu je treba pomnoti vso roko kot vnanji ud človeškega telesa, torej gornji lehet, spodnji leliet in pravo roko [pest].) Rekli bomo: 1) Roka je okrogla. (Otroci izgovarjajo.) Tukaj imam šibo (palifiico), ki jo lehko upognem. (Učitelj jo upogne.) Kaj tacega tudi lehko z roko namlirao. Kar se da upogniti je upogljivo. Rekli borao: 2) Roka jc upogljiva. (Ponavlja se.) Tvoji roki ste zdaj na klopi. To je lepo; to sc mi dopade. Tako mora vsak sedeti! Ali zdaj ti jaz rcčcm, da vzdigni dcsno roko k višku! Ako želimo kako stvar iz jednega kraja na druzega prenesti, premaknemo jo. Ako hočeš roko k višku vzdigniti, moraš jo premakniti. Moja, tvoja, njegova roka je premakljiva. Rekli bomo: 3) Roka je premakljiva. (Otroci izrekujejo.) Kdaj pa premikujete roko? Kdo mi zna to povedati? Ako ti pero, svinčnik ali kaj druzega na tla pade in hočeš pobrati, takoj moraš roko stegniti. Ako hočeš knjigo z mize vzeti, tudi moraš roko stegniti. Prvič si roko stegnil navzdol, drugič si jo stegnil navzgor. Rekli bomo: 1) Roko stegujemo navzdol in navzgor. (Otroci izgovore.) Ako hočeš pokazati šolska vrata, moraš tudi roko stegniti, pa ne navzdol niti navzgor, nego po strani. Stepanek, pokaži mi vrata! Ti pa imaš dve strani; na vsako stran lehko roko stegneš. Stegni jo na drugo stran! Vsi! — Rekli bomo: 2) Roko stegujemo na obe strani. (Otroci izgovarjajo.) Pred tabo, Matijče, sedi več učencev. Pokaži tni jednega! Ako mi ga pokažeš, stegneš roko naprej. Ti pa tudi lehko pokažeš učenca, ki sedi za tabo. Ali boš zdaj roko stegnil tudi naprej? Ne, stegnil jo boš nazaj. Reklibomo: 3) Roko stegujemo nap rej in nazaj. (Otroci ponavljajo.) Zšve%a: Roko premikamo ali stegarao navzdol in navzgor, na obe strani, naprej in nazaj, kamor koli se nam poljubi. (Daljo prihodnjič.)