avtotehna glasilo delovne organizacije avtotehna n.sol.o., Ijubljana leto XII redna Izdaja marec 1986 511311 2 S KVALITETO V JUGOSLOVANSKI VRH AVTOTEHNIN KOLEDAR SE JE UVRSTIL MED DESET NAJBOLJ ZAPAŽENIH KOLEDARJEV V JUGOSLAVIJI O- avtotehna ' , |6 \ !■' ■ '' T 1 i«1 P s( A j1 g V' —---------------- h* g 1$ 'l ‘ 5j J* s, 'b v - ! H S' • ' •»o ?c 1» • ,, 1» ■ fO T" STRUCNI 2IRI OSME JUGOSLAVENSKE IZLOŽBE ZID.NIH KALENOARA ODHŽANE U ZAGREBU DODJEUUJE PRIZNANJE DESET ZAPAŽENIH JUGOSLAVENSKIH ZIDNIH KALENDARA 1986 NOVA - LJUBLJANA ZA kalendar Grafike Ti; ar; TISKARNA "JADRAN" - Koper izpavaC: NOVA - Ljubljana AVTOTEHNA - Ljubljana LIKOVNO OBLIKOVANJE: FOTOGRAFIJA tehnika Tilka offset NAKLADA: BODOVI 176 LIKOVNO OBLIKOVANJE: 55 POPUKA/SAORŽAJ 45 ORAFIČKA IZVLDBA U ZAGREBU, 4. VEUACE 1086. DOBER POSEL ZA PRVOVGRADNJO Še dobro leto ni minilo, od kar smo v Glasilu poročali o začetnem poslu, ki ga je Avtotehna sklenila s Crveno Zastavo, že so pred nami otipljivi in nadvse vzpodbudni rezultati. Naj vam malo osvežimo spomin. Načrt sistema: Mono-Jetronic s separatnim merilcem količina zraka 1. električna črpalka za gorivo, 2. rezervoar za gorivo, 3. filter za gorivo, 4. elektronski vbriz-galni ventil, 5. tlačni regulator, 10. krmilna naprava na merilcu količine zraka, 11. razdelilec vžiga, 12. temperaturno tipalo, 13. separatni merilec količine zraka, 15. potenciometer dušilne lopute, 16. dodatno zračno potiskalo, 19. akumulator,'20. ključavnica za vžig, 21. krmilni rele. Magnetni ventil 9 6 ploščato sidro, 7 krogla ventila, 8 obročni kanal, 9 poševna izvrtina 1 Crvena Zastava je uspela plasirati avtomobil Jugo v Ameriko, seveda s kopico izboljšav, saj takega avtomobila, kot ga prodajajo pri nas, tam sploh ne bi ponudili kupcem. Med te izboljšave sodi tudi brezkontaktni tranzistorski vžigalni sistem. Prednost tega sistema je v tem, da se deli v razdelilniku vžiga ne obrabljajo, zato ni potrebno nikakršno vzdrževanje, signal in časovna točka pa sta konstantna in to omogoča boljše izgorevanje. Kako se je posel razvijal? Motorje za zastavi na vozila izdeluje DMB, to je 21. maj iz Beograda, ki je bil skupaj z Rudijem Čajevcem iz Banja Luke zadolžen za razvoj brezkontakt-nega vžigalnega sistema. Dogovorili so se, da bodo tranzistorsko komponento kupili pri nemški firmi Robert Bosch, ki je očitno z boljšo kvaliteto zmagala v konkurenčnem boju z Magneti Marellijem, vžigalno tuljavo pa bi razvil Rudi Čajevec. Vendar so bili tudi tu tehnološki problemi preveliki in jih Rudi Čajevec v tako kratkem času ni mogel razrešiti. Tako je s posredovanjem Avtotehninega oddelka prvov-gradnja, ki je eden od oddelkov zastopstva Bosch, Crvena Zastava začela odkupovati tudi Boschove vžigalne tuljave. Posel je stekel lani intakrat je bilo prodanih 20.000 garnitut v vrednosti 2 mio DM, za letos pa je predvidenih 6700 garnitur, od tega 60.000 za ameriško in 7.000 za evropsko izvedbo Juga, ki je vsa že vnaprej prodana na domačem trgu. Vrednost posla dosega skoraj 7 mio DM. S tem bo prvovgradnja prinesla kar eno šestino celotnega dohodka Boschevega zastopstva v Jugoslaviji. Tu je potrebno upoštevati, da so provizije pri prvovgradnji izredno nizke, vendar pa so posli praviloma veliki in trajni. »Mono-Jetronic« To pa je le prva stopnja kultiviranja motorja. Naslednji pa je uvedba sistema za direktno vbrizgavanje s centralnim ventilom, imenovan »Mono-Jetronic«. To sicer pri tako majhnih motorjih, kot je Jugo, ne pride v poštev, uporabljali pa ga bodo pri modelih Zastava 103 in Zastava 104, z delovno prostornino od 1,3 do 1,6 litra. Ta sistem krepi specifično moč motorja, omogoča mirnejši tek in hitrejše reagiranje na dodajanje plina, uporabo brezsvinčevega bencina in katalizatorja in s tem bistveno zmanjšuje onesnaževanje okolja, kar pomeni v ekološko osveščenem zahodnem svetu eno Jpistvenih kvalitet. Zato je tudi to izredno perspektiven posel, potrebuje pa še kaki dve leti razvojne poti. Oba posla pa sta pomembna tudi zato, ker poglabljata in utrjujeta sodelovanje med Boschom in Avto-tehno in bosta zagotovo odprla možnosti prodora tudi drugih zastopanih izdelkov v Crveno Zastavo. Jurij Černič'' REZULTATI NATEČAJA ZA DODELITEV STANOVANJSKIH POSOJIL Na letošnji razpis za stanovanjska posojila je prispelo 69 prošenj. Od tega se je 5 delavcev prijavilo evidenčno, ker si nameravajo rešiti stanovanjski problem v prihodnjih letih, 18 delavcev je prosilo za posojilo za gradnjo hiše, 15 za nakup stanovanja, 1 za soudeležbo pri nakupu stanovanja, ki ga bo realizirala zakončeva DO, 30 pa je bilo prošenj za posojilo za adaptacijo hiše ali stanovanja. Skupna stanovanjska komisija Avtotehne je že zbrala vso potrebno dokumentacijo in pravkar začenja z ogledi pri prosilcih, da bo lahko do konca meseca sestavila predlog skupne prednostne liste za dodelitev posojil. Naslednja tabela prikazuje število prošenj po TOZD in v DSSS po namenih posojil: TOZD, DS gradnja nakup stanovanja adaptacija soudeležba SKUPAJ: Št. znesek Št. znesek Št. znesek št. znesek št. znesek Zastopstvo n 16,100.000,- 6 39,900.000,- 18 34,450.000,- 1 300.000,- 36 93,450.000,- Nova 3 6,500.000,- 6 15,500.000.- 3 4,400.000,- 10 26,400.000,- VIS 1 3,500.000.- 5 7,200.000.- 6 10,700.000,- DSSS 4 5,000.000,- 4 9,600.000,- 4 2,590.000,- 12 17,190.000,- SKUPAJ: 18 27,600.000,- 15 68,500.000.- 30 48,640.000,- 1 300.000,- 64 147,740.000,- ALI BOMO IMELI SVOJEGA ZOBOZDRAVNIKA Po večmesečnem čakanju in mnogih prošnjah se nam je le uspelo vriniti med tiste izbrane delovne organizacije (Iskra Delta, Avtocom-merce, Elektrotehna . . .), ki imajo sklenjeno pogodbo s Stomatološko kliniko v Ljubljani za nudenje zobozdravstvenih storitev. Ponudili so nam možnost, da bi vsako sredo od 7. do 10. ure samo za našo DO delal dr. Novak Andrej, priznan specialist protetik. Žal se nam ni uspelo dogovoriti za popoldanski termin, ker imajo prednost pri izbiri organizacije, ki že dolga leta sodelujejo s Stomatološko kliniko. Po pogodbi, ki jo imamo možnost podpisati, nudi klinika zobozdravstvene preglede, popravila zob, laboratorijske storitve, rentgen in kompletne pro-tetične storitve. Za storitve po pogodbi bi morala Avtotehna plačati okoli 1,500.000.- din letno, ta znesek pa zajema tedensko tri ure zobozdravstvenih in tri ure laboratorijskih uslug. V kolikor se bi pokazalo, da v katerem mesecu ni potrebe po tolikšnem laboratorijskem delu, bi se povečala sama količina zobozdravstvenih storitev za uro ali dve. Torej bi Stomatološka klinika opravljala za nas potrebne storitve 6 ur tedensko, mesečno pa se bi storitve obračunavale po dejansko opravljenem delu. V razgovoru z dr. Novakom smo se domenili tudi za način prijave in vrstnega reda naših delavcev. Pogodbo bi sklenili s 1. 4. 1986, torej bi prvič lahko obiskali ambulanto že v sredo, 2. 4. 1986. Prijave zbira Pravno-kadrovska služba, Titova 25, tel. 318-165 ali 312-022 (Rudolf Miša). Po dogovoru z asistentko tov-. Gregorčič Božo bi prvih 15 delavcev (7 iz TOZD zastopstva, 3 iz TOZD Nova, 3 iz TOZD Vis in 3 iz DSSS — rezdelilnik na osnovi števila zaposlenih) prišlo na vrsto 2. 4. 1986, zobozdrav- nik bi jim pregledal zobe ter jih sam naročal po potrebi, dokler ne bi imeli popravljenih zob. Čim bi se v naslednjih sredah pojavili prosti termini, bomo prijavili za pregled nove delavce. Seveda vsi naenkrat ne bomo mogli imeti popravljenih zob, zato se bomo postavili lepo v vrsto in počakali. Čim pa bomo na vrsti, bomo prišli na Stomatološko kliniko pred sobo 61/1. nadst. in bomo točno ob naročeni uri sedli na stol ter imeli v krajšem roku popravljene vse zobe in narejene potrebne mostičke in proteze. Vsak delavec bo prišel v ambulanto z dovolilnico o izhodu iz Avtotehne, ki mu jo bo asistentka potrdila. Preden smo se začeli dogovarjati za sodelovanje, smo se pozanimali, kako imajo urejeno zobozdravstveno varstvo v drugih delovnih organizacijah. Možno je namreč skleniti pogodbo tudi z Zdravstvenim domom Ljubljana, kjer so enake storitve nekoliko cenejše. Vendar po mnenju delavcev z dolgoletnimi izkušnjami s podobnim sodelovanjem ni primerjave med kvaliteto storitev. Torej smo se odločili za sodelovanje s Stomatološko kliniko, ker smo dobili zelo pohvalna mnenja organizacij, ki že vrsto let sodelujejo s kliniko. V treh urah tedensko res ne bo prišlo na vrsto veliko števili delavcev, v letu pa je to 120 ur (v 10 mesecih, ker julija in avgusta klinika ne dela). Poskusimo tudi mi, saj lahko prekinemo pogodbo kadarkoli, če ne bomo zadovoljni s storitvami! Rudolf Miša POSNELI SMO PRVI REKLAMNI FILM O AVTOTEHNI TRADICIJA, KVALITETA, DINAMIKA, EKSPANZIJA, VELIKOPOTEZNOST, UČINKOVITOST, ZANESLJIVOST, ZNANJE. AVTOTEHNA, MISELNOST,KI PRODIRA. To smo skušali predstaviti v tem kratkem, komaj 30 sekundnem reklamnem filmu. Avto-tehno kot firmo, s katero je vredno delati. Kot firmo, ki se v poslovnem smislu vzpenja na nivo zahodne Evrope. A seveda, če to gledalcu povemo z natanko temi besedami, nam ne bo verjel. Treba mu je predvsem vzbuditi vtis, da je temu tako. Da se mu bo zazdelo, da je to prav on prvi odkril. Bili smo srečne roke. Celo konkurenca nam je priznala, da smo zadeli v črno. Zdaj pa vas vabimo na snemanje. Kader 1: Sinje modra neskončna soba. Belo oblečen mož rahlo futurističnega a poslovnega videza mirno razpre dlan in pokaže belo kocko. Topel, toda odločen glas: »Avtotehna«. Kocka zažari. Žarek zasiči ekran. Tu je bilo potrebno rešiti dva problema. Pravilno opremiti studio, da bi učinkoval, kot je predvideval scenarij. To je ekipa naglo rešila. D^ugi pa se je pokazal kot nerešljiv. Kocka bi po prvotnem scenariju morala nositi znak Avtotehne. A v tem primeru bi se morali odpovedati efektu z žarkom. Zato smo se temu odpovedali in stvar rešili drugače na koncu. Kader 2: V blisku se pojavi bela micra s prižganimi lučmi v beli snežni krajini, slov motion drsi skozi ovinek. Z belo barvo nismo imeli sreče. Najprej nismo dobili bele Micre in smo se morali pač zadovoljiti z drugo barvo. Snemali pa smo sredi decembra, ko ni bilo niti sonca, niti ni snežilo, sneg je bil zbrozgan in umazan. Z vodjem prodaje Nissana Dragom Šali-načkim smo odšli na Bled in od tam preko CB postaje, ki jo je imel očitno v vseh življenjskih situacijah izkušeni Drago seboj, klicali po vsej Gorenjski in iskali kraj z lepim vremenom. Sreča se nam je nasmihala v Planici, pa potem v Jasni, naredili smo nekaj posnetkov, za katere smo vedno rekli: »ta pa bo«. Ampak režiser si jih je sproti ogledoval na monitorju in samo odkimaval: »ne bo!« Nazadnje smo se odpeljali na Srednji vrh in posneli na blatni gorski cesti relly varianto. Ta je odlično uspela, posnetki so bili boljši, kot smo jih pričakovali, efekt pa točno tak, kot smo ga želeli. Drago kljub najboljšim pogojem za to ni razbil avta, ampak je samo malo povozil snemalca, kar je tudi neuničljivi režiser razumel kot znak, da nas ima zadosti in da smo snemanje za tisti dan zaključili. Kader 3: Ladjedelnica 3. maj Rijeka. V ozadju ogromna na pol dograjena jeklena velikanka, v ospredju delavec z Boschovo visokofrekvenčno brusilko ravnokar potegne snop isker proti kameri. Tu je bil temeljni problem priti v ladjedelnico. Pomoči smo naprosili vodjo enote Bosch - elektro orodja Toneta Carina, ki ima z ladjedelnico dobre poslovne odnose, ki je vzpostavil prvi stik. V sami ladjedelnici pa nam je zagotovil kar najboljše delovne pogoje razvojni inženir tovariš Šestan, ki smo ga zaradi njegovih naprednih tehnoloških rešitev že predstavili v Glasilu. Snemanje je potekalo naglo in brez zapletov. Poznalo se je, da delamo v urejeni delovni organizaciji, kjer je delovna disciplina sestavni del proizvodnega procesa. Kader 4: Rudnik urana Žirovski vrh. Podzemski hodnik. Močna nasprotna luč. Stroji vrtajo. Tega kadra, ki smo ga izbrali zato, ker tam delajo tudi s Tam-rokovimi stroji, nismo mogli posneti. Tehnološke ovire so bile prevelike. Nadomestili smo ga s kadrom Vamaha, za katerega se sprva nismo mogli odločiti, ali bo sodil v koncept, a se je izkazal kot eden najboljših. Da smo ga sploh lahko posneli, se je angažirala kompletna blagovna enota Vamaha. Bor Keršan in Franci Rožej sta tako rekoč čez noč poskrbela za primeren čoln, motor in prevoz. Franci je poleg tega še vozil čoln, Branka pa je krasila kader. To snemanje je bilo tudi sicer za vso ekipo najprijetnejše. Kader 5: Trgovina na Titovi 36. V drugem planu HI videokompiet Blau-punkt, na ekranu televizorja teče film — posnetek Avtotehnine stolpnice, v prvem planu prodajalec nese mimo kamere visok stolp blaga. Ta kader smo kasneje še dodelali in izboljšali. Prodaja je bila sicer lep čas otežkočena, ljudi pa se je v trgovini in okoli-nje zbralo kot ob kakem smučarskem prenosu. Kader 6: Proizvodnja terminalov Nova 3000. Poudarjena sterilnost prostorov, visoka tehnologija, odlični delovni pogoji. Kdor pozna naše proizvodne prostore, bo že vedel, da smo tu delali račune brez krčmarja. Namesto tega smo posneliservis elektronike na Celovški 175. Tu je ekipa pokazala svoje znanje in kljub slabim pogojem posnela učinkovit kader. Kader 7: Montaža šasij. V prvem planu delček karoserije, delavec ravno zateguje matico, v drugem dokončano vozilo. Kader smo že posneli in režiserje na poti skozi halo rekel, da kar bo, ko se je zagledal vrsto avtobusov namenjenih menda za Saudovo Arabijo, v katere je bilo treba še vgraditi motorje. Kot bi trenil, so bile luči na novo razpostavljene, delavci, ki so nastopili že v prejšnjem kadru, so se ponovno preoblekli v nove delovne obleke' in posneli smo nov, mnogo boljši in učinkovitejši kader, kot pa ga je predvideval scenarij. Kader 8: Oplov servis na Celovški 228. Prvi plan — detalj Oplovega senatorja s prižganimi lučmi, mehanik ravno zapre pokrov motorja in s krpo obriše neviden odtis prstov. V ozadju moderne aparature za diagnostiko, avto, vse izredno čisto in urejeno. Tu so bile le malenkostne spremembe, ki povečujejo učinkovitost kadra. Snemanje je potekalo naglo in brez zastojev, saj so delavci radi in dobro sodelovali. Pomagali so nam tudi šefi in nam nudili najboljše možne pogoje dela, čeprav smo lep čas ovirali delovni proces. Kader 9: Računalniški razred na ZOTK. V prvem planu podjeten mlad obraz študenta nad tipkovnico Oric, v ozadju še nekaj vrst računalnikov z operaterji, tabla, formule, vsi v belih haljah z napisom Avtotehna. Razred ZOTK režiserju ni ustrezal, zato smo se odločili za osnovno šoldt Majde Vrhovnik, ki je prav tako opremljena z Orici. Nadomestili smo le ekrane z Blaupunktovimi televizorji, ki nam jih je zagotovil tovariš Medved. Kader 9: Poslovnež položi kocko na stekleno mizo. Ta se nenadoma v Slow motionu razleti, kocka prodre skozi, slika zamrzne. Glas: »Avtotehna. Miselnost, ki prodira«. Prvi in zadnji kader sta bila posneta naenkrat. Zadnji je predstavljal tudi najbolj problematičen del vsega filma. Režiser si je še posebej razbijal glavo s tem, kako ustvariti efekt prodiranja. Ena možnost je bila razstreliti stekleno ploščo s fulminatom, a ker je bila miza prozorna, ga ni bilo mogoče skriti. Režiser se je odločil odločil za drugo možnost in ko je mož odložil kocko, na mizo, jo je miličnik-ostrostrelec z vrha razstrelil s pištolo. Zato ste lahko opazili, da se je poslovnež potem, ko je odložil kocko, nekoliko nagnil vstran. Pojavil pa se je še en problem. Na projekciji so direktorji opazili, da manjka izpostavljen znak in napis Avtotehna, zato ga je režiser naknadno računalniško vkomponiral v zadnji kader. Film je bil posnet v rekordnem času. Naročilo smo sicer dobili pravočasno, a ker se do sedaj še nismo ukvarjali s tem, sta minila dva meseca, ko smo valili idejo, naročilo pa je ležalo v predalu. In ko smo končno v zadnjem hipu štartali z zadevo in tako rekoč zadnjo minuto dokončali delo, smo zvedeli, da smo hiteli po nepotrebnem, saj je serija z začetka januarja prestavljena na marec. Film je posnela ista ekipa, ki je v rekordnem času posnela tudi dokumentarec s promocije Nissana na Bledu. Vodil jo je režiser Pavel Garzinčič. |urij Černič V soboto 15. 2. so veterani namiznoteniškega kluba Zvezda, ki deluje v okviru namiznoteniškega kluba Polikem-Olimpija, letos že sedmič zaporedoma, organizirali spominski namiznoteniški turnir ZVEZDA 86 v lepi, novi športni dvorani Krim na Galjevici v Ljubljani. Turnir je posvečen spominu na vse preminule igralde in odbornike, ki so mnogo prezgodaj odšli iz namiznoteniških vrst. Turnirja so se udeležili igralci veterani, ki tekmujejo v različnih timskih tekmovanjih, iz Slovenije, Hrvaške in iz zamejstva. Igrali so v petih kategorijah: veteranke A 25—40 let veteranke B nad 40 let veterani A 30-40 let veterani B 40—50 let veterani C nad 50 let Igralci, ki jih je vodila misel - ni pomembno zmagovati temveč predvsem sodelovati - so prika- TURNIR VETERANOV TOZD Zastopstva pokrovitelj VII. spominskega namiznoteniškega turnirja ZVEZDA 86. zali v medsebojnih srečanjih tovariški in zdrav, tekmovalni duh, ki je tako redko prisoten na naših tekmovanjih. Njihova sečanja, ki jih niso vodili sodniki, temveč so si sodili sami, so bila razburljiva in napeta od začetka do konca. Rezultati niso niti tako pomembni, važno je bilo ponovno srečanje, so ugotavljali na skupnem kosilu. Po podelitvi priznanj in pokalov, ki jih je v imenu pokrovitelja zmagovalcem po posameznih kategorijah podelil direktor TOZD Zastopstva Mitja Hočevar, so se veterani in veteranke veselo zavrteli ob prijetni glasbi in si ob slovesu zaželeli nasvidenje na 8. spominskem turnirju. Matija Hočevar je v imenu TOZD Zastopstva prejel od organizatorja v zahvalo spominsko plaketo. Aleksander Kapus POHITITE S PRIJAVO ZA LETOVANJE Tudi letos bomo letovali v 23 počitniških prikolicah Avtotehne, na novo pa smo lani kupili in opremili počitniško stanovanje v naselju Mareda pri Novemgradu in dve garsonjeri v Bohinjski Bistrici. Garsonjeri kljub obljubljenemu roku dograditve v decembru 1985 še nista zgrajeni in ne vemo, če bosta do poletja pripravljeni za letovanje. Kolikor bomo ključe prevzeli pred poletjem, vas bomo o tem obvestili kasneje. CENA LETOVANJA: Cena dnevnega najema prikolice v sezoni 1.200.- din izven sezone 600.- din Cena dnevnega najema stanovanja v sezoni 2.000.— din izven sezone 1.000.-din Višino cene je določila Konferenca sindikata AT na seji dne 3. 3. 1986. ROK LETOVANJA: Izmene trajajo 10 dni. V sezoni so menjave vsakega 1., 11. in 21. v mesecu. Predsezona traja do 30. 6., posezona pa od 1. 9. dalje. ROK PRIJAAVE: Kolikor želite letovati v naših počitniških objektih, izpolnite prijavnico in jo najkasneje do 4.4.1986 pošljite v Pravno-kadrovsko službo, Titova 25. V primeru večjega števila prijav bodo imeli prednost naslednji delavci: - v času šolskih počitnic delavci s šoloobveznimi otroki, - tisti, ki zadnji dve leti niso letovali v naših prikolicah, - delavci z nižjimi OD, - delavci, ki bodo s potrdilom zdravnika dokazali, da so sami ali njihovi otroci zdravstveno ogroženi UPOKOJENCI! i Posebej vabimo naše upokojence, da preživijo del leta v našem novem počitniškem stanovanju v Maredi. Stanovanje lahko koristite celo leto, saj smo ga opremili tudi z radiatorji! Prijavite se in na prijavnico napišite domači naslov in telefonsko številko! Miša Rudolf PRIJAVNICA Podpisani ____________________________________________________ zaposlen v TOZD, DS ___________telefon:_______________________ želim letovati v: (obkroži!) 1. »Bela uvala« Poreč (4 prikolice) 2. »Lanterna« Poreč (1 prikolica) 3. »Anita« Funtana (5 prikolic) 4. »Ulika« Červar — nudistični kamp (3 prikolice) 5. »Koversada« Vrsar - nudistični kamp (1 prikolica) 6. »Oliva« Rabac (3 prikolice) 7. »Rajska plaža« Lopar-Rab (4 prikolice) 8. Otok Krk (2 prikolici) 9. Počitniško stanovanje v »Maredi« (4 ležišča) od ______________ do ______________ ali od _______________ do Z mano bodo letovali: zakonec: __________________________________________ otroci: ___________________________________ starost ___________________________________starost __________________________________ starost zunanji člani: ____________________________________ Pripombe: _________________________________________ Podpis: NAŠI REKREACIJSKI NAČRTI PRIŠLI - ODŠLI AVTOTEHNA LJUBLJANA Komisija za šport in rekreacijo Ljubljana, 20. 2. 1986 PLAN SREDSTEV ZA LETO 1986: — nogomet (rekreacija) 100.000,- - odbojka (dvorana, žoga, srečanje) 140.000,- - tenis (tečaj, igrišča, žoge) 120.000.- — veleslalom (karte, avtobusi, proga, kosila, nagrade) 600.000,- — šah (turnir, olimpiada) 100.000,- — biroservisiada (Nova) 150.000,- — pohod »Ob žici. . .« 50.000,- - streljanje — namizni tenis — kegljanje 150.000.- — balinanje — športne igre med TOZD - bazen (najemnina) 100.000.- — sindikalne tekme veleslalom 150.000.- — smučarski izlet v marcu 86 200.000.- - rezerva 140.000.- Skupaj: 2,000.000,- Komisija za šport in rekreacijo je v letošnjem letu planirala obilo rekreacijskih aktivnosti, kar je razvidno tudi iz višine planiranih sredstev. Skupaj 200 starih milijonov. Planirali pa nismo samo po željah in potrebah, ampak tudi po možnostih. In tako je že danes jasno, da bomo z 200 milijoni razpolagali le, če bo šlo Avtotehni v poslovnem smislu vse po načrtih in bo denarja dovolj, če pa temu ne bo tako in nekateri pogoji gospodarjenja, predvsem zmešnjava oko-lideviznega zakona in težave z obrestmi kažejo, da bomo zastavljene cilje le stežka dosegli, pa bomo ustrezno znižali tudi sredstva za šport in rekreacijo. Vendar zniževali ne bomo kar popreko, ampak bomo v takem primeru upoštevali prednost posameznih aktivnosti. Prednostne aktivnosti pa so tiste, ki se jih skupno udeležuje največ delavcev, ki nas združujejo kot kolektiv in ki imajo v Avtotehni oziroma v posameznih tozdih že daljšo tradicijo. Tako bomo, če bo treba tudi na račun drugih aktivnosti organizirali sindikalne tekme v veleslalomu, zagotovili dvorani za mali nogomet in odbojko, organizirali pohod po poteh spominov in tovarištva, se udeležili biroservisiade in organizirali teniški tečaj. Seveda pa bomo izpeljali tudi vse druge zastavljene aktivnosti, a morda v manjšem obsegu in z večjo soudeležbo. Iz vsega povedanega je jasno, da se plana sredstev, ki je pred vami ne bomo držali kot pijanec plota, ampak se bodo sredstva po potrebi prelivala po postavkah. Skrbeli bomo le, da ne bomo prekoračili vsote, ki nam jo bo odobril delavski svet delovne organizacije. V teh negotovih časih moramo pač tudi na tem področju pokazati več prožnosti in manj birokratske okostenelosti, ki je tako ali ako samo za škodo. Športni zdravo! Jurij Černič TOZD ZASTOPSTVA DSSS Prišli: 11. 11. 1985 Gorenc Marija 14. 11. 1985 Strašek Marija 14. 11. 1985 Strašek Vida 18. 11. 1985 Stopar Borut 1. 12. 1985 Bekšič Djuro 9. 12. 1985 Rant Boštjan 1.1. 1986 Sever Jelka 1.1. 1986 Adamič Tomaž 1. 1. 1986 Truta Srečko 7. 1. 1986 Gnidoves Stanislav 20. 1. 1986 Trdina Robert Odšli: 4. 11. 1985 Dedič Zlatko 19. 11. 1985 Bojanič Veljko 31. 12. 1985 Trunk Rajko 5. 1. 1986 Mlakar Roman 31. 1. 1986 Seliškar Marjan TOZD VOZILA IN SERVISI Prišli: 4. 11. 1985 Markelj Milan 25. 11. 1985 Šafar Karel 1. 12. 1985 Rubič Marjan 5. 12. 1985 Židan Peter 16. 12. 1985 Mden Milan 1.1. 1986 Šega Doša 28. 1. 1986 Rešek Jože Prišli: 19. 11. 1985 Begič-Agrež Miljana 6. 1. 1986 Šiftar Vanda 16. 1. 1986 Novinec Marjan 27. 1. 1986 Eminič Mirsada Odšli: 3. 11. 1985 Smirajh Peter 17. 12. 1985 Lajovic Dušan TOZD NOVA Prišli: 4..11. 1985 Zalokar Peter 2. 12. 1985 Divjak Vojko 9. 12. 1985 Bogataj Slavko 10. 12. 1985 Zupančič Janez 7. 1. 1986 Voljč Anton 22. 1. 1986 Birk Roman Odšli: 20. 12. 1985 Jakoš Damjan 17. 12. 1985 Slobodnjak Bojan 20. 12. 1985 Nikolič Nenad 31. 12. 1985 Bilban Ciril 31. 12. 1985 Lenassi Franc 31. 1. 1986 Jurak Zdravko 31. 1. 1986 Križmanjič Vladimir 31. 1. 1986 Intihar Viktor ZAHVALA Ob izgubi moje mame Frančiške Kužnik se zahvaljujem sodelavcem za izrečeno sožalje, venec in spremstvo na njeni zadnji poti. Ana Kužnik P- i; m§*m1 ^ c Šp, *L£I>'ŠSe: v ŠVICI KOk efcJiMA v AV57lLfJI Izdaja DO Avtotehna Ljubljana, n.sol.o. Ljubljana, Titova c. 38. Ureja uredniški odbor: Drago Balažič (odg. ur.), Jana Černič, Jurij Černič (gl. urednik), Katja Krmelj, Brane Masten, Zvone Ogrinec, Franci Petkovšek, Vojko Spačal. Naslov uredništva: Titova 36, telefon 317-1.044. Tisk: Tiskarna Jadran v nakladi 750 izvodov. — Časopis prejemajo člani kolektiva, štipendisti in upokojenci brezplačno. — Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72.