"Registered by Australian Post — Publicationa No. VAW 1215" CATEGORY A »meSSEDGSR« GLASILO SLOVEACEV V AUSTRALIJI LETNIK XXVIII štev. 3 MARCH 1983 VICTORIAN ETHNIC AFFAIRS COMMISSION Na sprejemu za predstavnike etničnih sredstev obveščanja, ki ga je v torek 15.marca priredil Premier Viktorije g.John Cain je minister za Etnične zadeve g. Peter Spyker naznanil sestavo Victorian Ethnic Affairs Commission. G. Spyker je v nagovoru dejal, do bo to novo telo omogočalo vsem prebivalcem Viktorije do sredstev in uslug, ki jih ima dežela na razpolago. Ta Komisija bo skrbela za enakopravno možnost vsakogar, ne glede na etnični izvor ali jezik, da se udejstvuje pri procesih odločanja podelitve teh državnih sredstev. Vzpostava tega novega telesa je prvi poskus vlade imeti predstavništvo etničnih skupnosti, ki bo imelo direkten odnos do ministra. Sestava te Komisije pa je povzročila že tudi prva nesoglasja in očitanja pristranosti. Najpreje je protestiral s telegrami na razne predstavnike oblasti dr. Spiro Mo-raitis, predsednik Australian - Greek Welfare Society, češ, da njegova organizacija ni bila vključena med povabljene ob priliki razglasitve. Sledil mu je eden vodilnih. Hrvatov v Viktoriji g. Ivo Lončar, ki je bil eden neuspešnih kandidatov. Ta je v razgovoru z dopisnikom dnevnika "The Herald", da Hrvati, ki so tretja najštevilnejša skupina v Viktoriji, nimajo nikogar, ki bi jih zastopal. Dejal je, da se vlada zelo moti ako misli, da bo oseba, ki zastopa jugoslovansko skupnost predstavljala tudi Hrvate. "Hrvati, katerih 60.000 živi tukaj niso in nočeio biti Jugoslovani" je dejal gospod Lončar . Vegetilo bo sledilo še več sličnih pritožb z ozirom na način izbire, ki kot trdijo nekateri ne dokazuje ravno nepristranost in vsebuje opazno velik del funkcionarjev delavskih sindikatov. Toda vsem in vsakomur ustreči ni lahko. Naloge te Komisije bodo sledeče: a) Vzpostaviti polno sodelovanje etničnih grup v družabnem, ekonomskem, kulturnem in političnem javnem življenju. b) Zajamčiti dostop etničnih grup do vseh ugodnosti, ki jih nudijo državne in druge ustanove. c) Zajamčiti, da bodo vse etnične skupine mogle zadržati in izpovedovati svojo družabno identiteto in kulturno izročilo. d) Vzpodbujati sodelovanje med ustanovami, ki se bavijo z etničnimi posli. e) Vzpodbujati enotnost nastopa etničnim SKupinam v javnosti. f) Vzpodbujati javnost k boljšemu razumevanju etničnih grup. Ker ni bilo mogoče, da bi bile vse etnične skupine direktno predstavljene v tej Komisiji, je vlada vzpostavila sistem pododborov, ki ji bodo svetovali na različnih področjih poslovanja. Urednika slovenskih publikacij na sprejemu za etnična sredstva obveščanja ob priliki objave imen članov Victorian Ethnic Affairs Commission. Z leve proti desni: Urednik "Misli" p.Bazilij Valentin, Minister P.Spyker, Chairman of Commission Mr.Garry Sheppart in urednik "Vestnike" M.Peršič. Ciani komisije so postali: Gary Sheppard, dosedanji Direktor Ministerstva za Imigracijo in Etnične zadeve, predsednik. Luciano Bini, odvetnik in javni delavec v italijanski skupnosti, podpredsednik. George Papadopoulos, učitelj,eden od ustanoviteljev Greek Welfare Society, podpredsednik Hurriyet Babacan je bila delovala v Union of Australian Turkish Workers, Victor Borg, odvetnik in Predsednik Maltese Community Council, John Corsetti,Shop Steward v A.M.W.S.U. Italian Migrant Workers Committe. Neela Dey, učiteljica,je bila vzgojena v Indiji in se posebno zanima za probleme otrok. Vera Kent, je bila vzgojena v Jugo-slaviji.Ze od leta 1970 dela kot Migrant Liaison Officer with the Australian Meat Industry Employees Union. Walter Lippmann,vele trgovec, bivši predsednik Ethnic Communities Council of Victoria. Dr.M.Morsy, zdravnik in podpredsednik Australian Arab Association Tereza Pell—Gonzales, phsiholog, je emigrirala v Avstralijo iz Argentine. Eugeniusz Szomanski bivši Vice Chancellor univerze Deakin je diplomiral na tehnični fakulteti na Poljskem. Vuong Van Nguyen je prišel v Avstralijo pred dvemi leti iz Vietnama, kjer je poučeval na univerzi. NOVA CERKEV V ADELAIDE Ljubljanski nadškof in Metropolit dr. Alojz Šuštar je v soboto 12.februarja birmal 13 slovenskih otrok v cerkvi, kjer so se dosedaj služile slovenske maše.Ta-cerkev je bila izposojena od Church of England in birma je bila nekakšen poslovilen obred predno so cerkev vrnili svojim lastnikom. Adelaidski Slovenci bodo praznovali verske obrede v svojem lastnem svetišču. V nedeljo 13. februarja ob 5. uri popoldne je ljubljanski Metropolit dr. Šuštar blagoslovil novo slovensko cerkev sv.Družine. Ta nova slovenska cerkev se nahaja v neposredni soseščini Slovenskega doma na Young Avenue, Hind-marsh. Pri tej slovesnosti so sodelovali tudi pater Bazilij iz Melbourna, patra Valerij an in Ciril iz Sydney a, pater Janez iz Adelaide, zlatomašnik dr. Ivan Miku-la, adelaidski pomožni škof Kennedy in redovnice iz Melbourna, sestre Silvestra, Monika in Maksimilijana. Poleg teh gostov je bilo tudi precej zastopnikov državnih oblasti, iz Sydneya pa je nalašč za to prilikol priletel rojak senator Miša Lajovic. Točno ob 5.uri popoldne je ljubljanski nadškof pristopil k oltaiju in pričel z liturgijo blagoslovitve nove cerkve. Po nekaj kratkih besedah, ki jih je podal predsednik cerkvenega zbora slovenske cerkve v Adelaidi je nadškof začel z blagoslovitvijo pri kateri so peli pevci pod vodstvom g. Jožeta Štrbenca. Po blagoslovitvi cerkve so se vsi gostje in ostali Slovenci zbrali v dvorani Slovenskega doma, kjer so imeli zakusko, ki so jo pripravile pridne roke slovenskih žena v Adelaidi. K pestrost je doprineslo petje mladih pevcev. Z lepimi besedami se je zahvalil sprejem adelaidski pomožni škof Kennedy in dejal, da so Slovenci veliko doprinesli k boljšemu načinu življenja v Južni Avstraliji in to posebno v katoliško cerkvenem smislu. Spregovoril je tudi zastopnih Južno-avstralskih oblasti in povedal kako je bil prisoten ko se je postavljal temeljni kamen za novo cerkev. Pred obiskom v Adelaidi je dr.Šuštar obiskal tudi slovensko naselbino v Berry. Tudi tu se je zbralo precej Slovencev in nadškof je bil zelo zadovoljen, da je videl tudi Slovence v avstralskem podeželju. Iz Adelaide je dr. Šuštar odletel naprej v Perth, od tam pa zopet v Sydney odkoder se je vrnil v Ljubljano. Ti SLOVENSKIM DEKLETOM MELBOURNA ! Že 16 zaporednih let so se mladenke naše slovenske skupnosti v Melbournu potegovale za naslov "LEPOTICE SLOVENSKE SKUPNOSTI". Tudi letos, 14. maja bo v dvorani S.D.M. na Elthamu objavljeno ime dekleta, ki bo nosilo ta naslov v letu 1983-84. Pogoji za kandidatke so samo to, da je eden nje staršev slovenskega rodu, da je neporočena in vsaj v sedemnajstem letu starosti. Ni pa potrebno, da pripadajo S.D.M.. Istočasno bo proglašena za "KRALJICO DOBRODELNOSTI" tista kandidatka, ki bo nabrala največ prispevkov za projekte S.DM. Vsa dekleta, ki bi rada imela priliko, da se njih ime pridruži dosedanjim izbrankam, naj se javijo ge. Anici Markič, Tel 870 9527. LEPOTICE PRETEKLIH LET 196 3.............Anica NOVAK 196 4........... . , .Danila BOLE 196 9............Metka SLAVIC 197 0............Magda MESAR 197 1............Ana SECONDA 197 2...........Lilij an KOZOLE 197 3............Angela LAUKO 197 4...........Cvetka SEDMAK 197 5.............JanaGAJŠEK 197 6........Violeta PODGORNIK 1977. . . ......Helena CAMPELJ 197 8..............Anita ŽELE 197 9..............Irena BIRSA 198 0............Majda GJEREK 198 1............Marta PIRNAT 198 2..........Suzan JELO VC AN vestnjk NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI Lastnik — Published by SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE P.O.Box 185, Eltham, Vic., 3095. Telephone 437 1226 Predsednik - President: STAN PROSEN AK Tajnica - Secretary: ANICA MARKIČ Odgovorni urednik — Editor MARIJAN PERŠIČ Upravno—uredniški odbor — Editorial Board VASJA ČUK,DUŠAN LAVRIČ,JANA LAV-RIČ,BOŽO LONČAR,PETER MANDELJ, SIMON ŠPACAPAN. Tiska - Printed by CHAMPION PRESS Cena — Price: 50 cents Letno — Annual Suscription: 6 Dollars Rokopisov ne vračamo Za podpisane članke odgovarja pisec. POMOČ VESTNI KU Minister za etnične zadeve Viktorije g.Feter Spyker je odobril 400 dolarjev pomoči za stroške pri izdelavi našega glasila "VESTNI KA". Ta vsota, za katero smo zaprosili koncem lanskega leta res ne zgleda preveč visoka, toda bo zadostna za nabavo opreme katero ra bimo pri stavljenju. Za nakazilo smo naravno zelo hvaležni,saj je to prvi znesek,ki smo ga dosedaj sprejeli iz državnih blagajen, čeprav smo se že preje obrnili na razne naslove za pomoč. Naj še omenimo, da je našo prošnjo osebno podprl tudi stari prijatelj S.D.M. minister g.Race Mathews. ZAHVALA Iz pisarne Ethnic Community Council of Victoria smo rejeli sledeče pismo: "Prosim, da sporočite svojim čitateljem iskreno zahvalo Sveta Etničnih Skupnosti Viktorije za njih veliko rado-darnost ob priliki ECC - 3EA - Red Cross Radiothon, ki smo ga imeli v soboto 2 6. februar j a v prid žrtvam gozdnega požara v Viktoriji Sprejeli smo obljibe za preko 104.000 Dolarjev pomoči. To je pokazalo globoko sočutje, s katerim so pripadniki etničnih skupnosti v Viktoriji odgovorili na to tragedijo. Bodite prosim tako dobri in obvestite vaše čitatelje, da se nakazila obljubljenega denarja lahko pošljejo na Ethnic Community Council, P.O.Box 89, Carlton South, 3053.Poštnino za te pošiljke ni treba plačati ako se napiše na gornji desni vogal zavitka: POST FREE BUSH FIRE APPEAL. V naprej se vam zahvaljujem vaš Emanuel Gauci. Executive Officer. " Multikulturna televizija bo pričela z oddajami za Canberra in Queanbean približno v Septembru in to na kanalih 28 in 58. Kmalu za tem pa bodo lahko sprejemali te oddaje tudi v Goulburnu in Coomi na kanalu 58. NOVI SVET ZA S BS Bivši liberalni minister za Komunikacije, g. N. Brown, je imenoval posvetovalno telo za Special Broadcasting Service,To telo vsebuje osem ljudi, ki so bili postavljeni za dobo dveh let. Njih dolžnost bo obveščati SBS o odnosu javnosti do multikulturne TV in radia in svetovati v zadevah multikulturnih in multijezičnih programov. Predsednik Sveta je G.Frank Galbally, odvetnik; ostali člani pa so: Prof .Andrew Abel iz Sydneya, Viktor Borg, predsednik Sveta Malteških organizacij Viktorije, Andrew Briger, arhitekt iz Sydneya, Giancarlo Martini, član Co-As-It iz Melbourna,dr. Spiro Moraitis,predsednik Australian-Greek Welfare Society, Lily Russell, predsednica Ethnic Schools Teachers' Association, Canberra^Prof.Erh Soon Tay iz Sydneya in George Wojak, predsednik N.S.W. Ethnic Council. Možakarji na gornji fotografiji bodo imeli v prihodnje veliko besedo pri zadevah etničnih skupin v Viktoriji. Z desne na levo: Premier Viktorije Mr. John Cain,Chairman Gary Sheppard in dva namestnika Chairmana Luciano Bini in George Papa-dopoulos. JOB FOR BOB Pod geslom "Prižgimo luč" je liberalna stranka Avstralije v decembru 1975, z rekordno visokim številom poslancev, prevzela vlado v Canberri. Letos v marcu pa je ta luč, ki ji je vse bolj zmanjkovalo svetilnega olja in je že bolj brlela kot svetila, popolnoma ugasnila. Po sedmih letih v opoziciji, po delikatnem manevriranju za položaj vodje, je Laburistična stranka na volitvah 5. marca dobila večino v spodnji zbornici, medtem, ko bodo senatorji stranke Avstralskih demokratov s svojimi glasovi odločali večino v Senatu. Kljub temu, da precejšen del prebivalstva Avstralije vedno bolj skeptično gleda na obljube in zatrjevanja ter celo na zmožnosti in dobronamernost politikov obeh glavnih strank, je vendar neizpodbitno dejstvo, da uživamo v Avstraliji politično ureditev, v kateri pri volitvah, vsaka tri leta, lahko odločimo kdo bo vladal. Brez kakršnegakoli strahu - vsaj vse do sedaj - je avstralski volilec vedno odločno pokazal ako se ni strinjal z gospodarjenjem vladajoče stranke. Brez pritiska s katerekoli strani je na volitvah lahko zavrgel dotedanje ministre in se odločil za novo postavo, ako je smatral, da bo nudila bolj ugodne in bolj pravične življenske pogoje. Ta svoboda volitev je največja vrednota naše državne ureditve. Na ta način je doseženo, da vladajoči krogi sprejemajo vse odločitve iz perspektive svojega uspeha na naslednjih volitvah, kajti če hočejo ostati na oblasti morajo upoštevati želje in potrebe volilcev. Prav tako pa si tudi opozicija, ako hoče zopet prevzeti vlado, prizadeva čimbolj razkrivati napake vladnih ukrepov in predočiti svoje načrte za bodočnost. To je seveda do neke mere idealiziran pogled, kajti ni tajna, da se v vsej tej medstrankarski borbi uporabljajo tudi umazane metode in, da so mnoga dejanja motivirana po onem starem pregovoru: Razjahaj, da bom zajahal. Vendar tudi vsi ti ne preveč čisti posli in taktika politikov ne morejo zatemniti prednosti, ki jo v Avstraliji imamo pred mnogimi državami z enostrankarskim sistemom: Pravico do svobodne izbire ljudi,ki bodo vodili državo. Medtem ko v državah enostrankarskega sistema se politiki po izvršenih napakah lahko samo opravičijo z izgovori kot na primer: Smo se pač zmotili ali pa, preveč smo zapravljali; ali, prehitro smo se razvijali itd in še vedno ostanejo na oblasti in pri "koritu"; v našem sistemu take nezmožne osebnosti lahko zamenjamo. In če se nova vladajoča stranka ne izkaže nič boljša, pa tudi ta dobi brco. Letos so volilci cele Avstralije pokazali veliko zaupanje v osebnost Boba Hawka. Njegovo geslo o zdržitvi vseh avstralskih slojev: Poslodajalcev in delavskih sindikatov, premožnih in siromašnih in različnih strankarskih opredelitev v skupnem prizadevanju za izboljšanje gospodarskega stanja Avstralije, je naletelo na ugoden odmev pri večini prebivalstva. Če bo v teh svojih načrtih uspel bo pokazala bodočnost..Ako bo prevladal čut razumevanja nad sebičnostjo, tako posameznikov kakor organizacij, potem mu bo delo olajšano. Če pa bo vsak od nas, vsaka politična stranka, vsak delodajalec in vsak delavski sindikat skušal nagrabiti čim večji dele našega skupnega kolača na račun drugih, potem bomo ostali tam kjer smo bili do sedaj. Na vsakomu od nas je, da bomo proizvajali več, za isti zaslužek ter poskušali razumeti tudi neprivlačne ukrepe vlade. Na vladajočih pa je, da bodo nepristransko razumevali potrebe vseh in vsakoga, ne samo svojih pristašev, ter, da bodo pravično in enakopravno delili obremenitve dajatev, kakor tudi podpore za skupne potrebe in za potrebe onih posameznikov, ki so v stiski: brezposelnih, bolnih, ostarelih in osirotelih ali kako drugače prizadetih. Največja naloga nas vseh skupaj pa je, da ohranimo državno ureditev, kjer bo, kakor do sedaj, vsakomur dana prilika, da ob volilni skrinjici, svobodno in brez strahu izrazi svojo voljo. SPREMEMBA IMENA Dosedanje ime ministerstva za Immi-gracijo in Etnične zadeve Viktorije je bilo spremenjeno vMinisterstvo za etnične za-zadeve. G. Peter Spyker, po rodu Nizozemec je zadržal ta portfolio, istočasno pa je tudi minister za Potrošniške zadeve. Telefonska prevajalna služba je prišla v 10. leto svojega delovanja. Centre ima sedaj v 17 mestih Avstralije. Kako potrebna je nam kaže dejstvo, da je število klicev za pomoč te službe naraslo od 11.000 v letih 1972-73 na 230.000 v letih 1981-82.Vsi poklici za pomoč so brezplačni. NUDIMO VAM DVORANO V NAJEM Če iščete dvorano za različne prilike kot so proslave rojstnih dnevov, zaroke, poroke, obletnice i.t.d se obrnite na Slovensko Društvo Melbou rne. Oddajamo jedilnico in dvorano, z kuhinjo ali pa brez kuhinje. Vsak član S.D.M. lahko najame zgoraj omenjene prostore tudi za svojce, seveda po dogovoru in dovoljenju Upravnega odbora. V slučaju, da želite tudi postrežbo, se lahko tudi o tem pogovorimo. Za vse informacije se obrnite na tajnico, telefonsko na 870 9527. Cene za najemnino društvenih prostorov in opreme so: Price list for hire of clubs premises and utensils: DVORANA - MAIN HALL..............................100 Dolaijev JEDILNICA - DINNING ROOM............................50 Dolaijev UPORABA KUHINJE - USE OF THE KITCHEN............... .50 Dolaijev UPORABA B.B.Q. - USE OF B.B.Q........................25.00 Dolaijev POSODA - krožniki kozarci jedilni pribor - po osebi UTENSILS - crockery,cutlery and glassware - per head............1.00 Dolar PRTI - TABLECLOTHS................................1.50 Dolaijev ČIŠČENJE - -.Dvorane- Hall 75.00 Dolaijev - Jedilnica-Dinning room ........................25 Dolaijev V ceno so vključene mize in stolice. Vse velike smeti morajo biti počiščene in mize izpraznjene. Tajništvo S.D.M. Na hribu ob Yarri PREDVIDEN SPORED ZABAV S'D'M' ZA LETO 1983. Prostovoljni delavci na "hribu" pri podobo celi stavbi. Zasluga za to delo ^ .................................... S.D.M. razširjajo kuhinjo in predeluje- gre predvsem mizarjem , ki so ga izdelajo mostičke pri vhodu v dvorano. Dela li in pa pleskarju za barvanje. 14.maja...................................... Letni ples S.D.M. so že precej napredovala, toda nastali so Napeljane so tudi luči ob potu od tehnični problemi, ki pa bodo po mnen- vhoda pa do poslopja, prav tako raste 11.junija......................................Kostanjev večer ju g.Aleka Kodile, ki vodi dela kmalu kljub suši uspešno tudi drevored. Zna- odstranjeni. menje pa je vedno lepo oskrbovano in Q . ... n v , Seveda stroški pri delu stalno narašča- okrašeno z rožami. y.julija.........................................Domače koline jo, denar pa ne priteka v blagajno tako Kuhinja je odprta vsako nedeljo in kot bi želeli. G. Kodila bi želel tudi več ima na razpolago izvrstno domačo hra- 13.avgusta......................................Balinarski ples strokovnih pa tudi navadnih delavcev, no po prav nizkih cenah. Pa tudi slo- saj vsaka roka prav pride. Potrebno pa venska knjižnica stalno povečuje za- 10 .pntpmhra , wp.piira bi bilo, in to nujno, da bi vsi tisti, ki še logo svojih knjig, katere so tam na «^septemora....................................Lovska veselica niso posodili ali darovali obljubljeni de- posodo. lež to čim preje store. Te in druge dejavnosti na hribu kaže- 8.oktobra.....................................Mladinski večer Kdor že nekaj časa ni obiskal eltham- jo, da kljub hudi vročini delo ni popusti- ski hribček bo lahko opazil kar pre- lo in, da pridni delavci stalno olepšujejo 12.novembra...................................Vestni kov večer cej novega. Dokončan je bil balkon o- in izboljšujejo Slovenski center na tem krog dvorane, ki je sedaj izdelan v stilu lepem mestu Melbourna. „ . , .... , v gorenjskih gankov in to daje čisto novo lO.decembra.....................................Miklavzevanje ■■'■--■'^■•'-^^^^i.ì.nni.n.Mililìliil^ ........................I,,,...................................26.decembra..............................Štefanovanje - Piknik REZULTATI LOVSKIH TEKEM 31 .decembra.....................................Silvestrovanje Na week-end 26. in 27. februaija so Slovenska lovska društva na zemljišču ^ Planice — Springvale imela tekmovanje v streljanju z zračno puško. Rezultati so sledeči: Streljanje z naslonom: 1. mesto: Slovensko športno društvo S t. Albans........... 482 točk 2. mesto: S.D. Planica — Springvale.................. 480 točk 3. mesto: S.D .Melbourne......................... 466 točk 4. mesto: Slovenski klub "Mura".................... 428 točk 5. mesto: S.D.Sydney........................... 427 točk 6. mesto: Slovenska zveza Geelong................... 365 točk Streljanje v prostem stilu, stoje: 1. mesto: S.M.Melbourne......................... 272 točk 2.mesto: Slovenski klub "Mura".................... 237 točk 3. mesto: S.D. Planica - Springvale.................. 235 točk 4. mesto: Slovenska zveza Geelong................... 229 točk 5. mesto: Slovensko športno društvo St .Albans...........221 točk 6. mesto: S.D.Sydney........................... 207 točk V skupnem plasmanu za pokal so mesta pripadla sledečim: 1 mesto: S.D.Melbourne......................... 738 točk 2.mesto: S.D. Planica - Springvale..................715 točk 3.mesto: S.Š.D.St. Albans........................703 točke 4.mesto: S.K."Mura"........................... 665 točk 5 .mesto: S.D.Sydney...........................634 točke 6.mest o: S.Z. Geelong...........................594 točke Kot posamezniki pa so dosegli prva mesta sledeči: Z naslonom. 1. in 2. mesto: 3. mesto: Prosti stil. 1. mesto: 2. mesto: 3. mesto: Na gornjih tekmah gosta. Franc Rozman, S.DPlanica-Springvale...........55 točk Jože Barat, S.D.Melbourne..................55 točk Jože Pozman, S.Z. Geelong..................48 točk g. Jurkovič,S.Š.D.St.Albans..................33 točke Peter Lenarčič, S.D .Planica..................32 točki g. Oder, S.D. Melbourne....................29 točk sta tekmovala kot gosta S.D.Sydney in pa Klub "Mura" kot Istočasno so ustanovili tudi Avstralsko Slovensko Lovsko Zvezo, saj tako je daj vključen tudi S.D.Sydney. Natančni pogoji sodelovanja pa zaenkrat še niso b li izdelani. NE POZABITE! NE POZABITE! 17. LETNI PLES S.D.M. V soboto 14.maja bo S.D.M. imelo svoj 17.letni ples, na katerem bo izbrano dekle, ki bo dobilo naslov "LEPOTICA SLOVENSKE SKUPNOSTI 1983-84". Na isti večer bo tudi podeljen naslov "KRALJICA DOBRODELNOSTI" dekletu, ki bo nabralo najvišjo vsoto za posebne namene S.D.M. Izžreban pa bo tudi dobitnik bogate loterije, katere prva nagrada bo 2 tedna počitnic v Surfers Paradise z vključeno letalsko vožnjo tja in nazaj. Darovalca te nagrade sta ADMIRAL MOTOR INN valni urad DONVALE TRAVEL. Kot običajno bo treba vstopnice nabaviti v predprodaji SLOVENCI RAZSTAVLJAJO V ALBURY Slovensko dvomestno društvo Albury-Wodonga bo na week-end po Veliki noči , to je na 9. in 10. aprila tJ. priredilo v svojem novozgrajenem domu razstavo slik in ročnih del. Pri organizaciji razstave bosta sodelovala tudi S.D.M. in "VESTNIK". Razstavljenih bo okoli 80 slikarskih del ter veliko število drugih izdelkov, kot na primer poslikan porcelan, krožniki in vezenine. Kot gostje bodo razstavljali tudi naši slikarji iz Melbourna, S.D.M. pa je z veseljem posodilo bratskemu društvu v obmejnih mestih svoja razstavna stojala. Razstavo bosta uradno odprla župan mesta Albury in predstavnik za kulturno udejstvovanje pri mestu Wodonga, v soboto 9.aprila ob 2.uri popoldne. Naslov Slovenskega doma v Albury je 234-242 Olive Street; To je ena od cest, ki v samem središču mesta prečkajo Hume Highway . Za Slovence Melbourna bo ta razstava lepa prilika, da obiščejo rojake v Albury in si ogledajo njih dejavnost. Klubski prostor doma v Albury je odprt vsako soboto in nedeljo od 2h popoldne pa do 10h zvečer. Na razpolago so balinišča in biliardi in ob nedelj ali tudi dobra večerja. V načrtu imajo uvesti tudi možnosti za igranje badmingtona in namiznega tenisa. Za drugo poletno sezono pa bo morda na razpolago tudi že kopalni bazen. materinski dan s.d.m. bo letos proslavilo materinski dan v nedeljo 1. maja popoldne. vse Članice s.d.m. bodo primerno pogoščene. vabljeni vsi ! ZAHVALA Učiteljici nedeljske slovenske šole pri S.D.M., ge. Draga Gelt in Magda Pišotek, se iskreno zahvaljujeta mamicam svojih učencev za darilo, ki sta ga prejeli ob priliki preteklega božiča, in pa poto- Minister za Etnične zadeve Viktorije, gospod Peter Spyker, ki je odobril denarno podporo Vestniku. Vsota je skromna, a bo vse eno prav prišla. Gornja fotografija je bila posneta v torek 15. Marca 1983, ko je zbranim predstavnikom etničnih sredstev obveščanja predstavil osebe, ki so bile izbrane za Victorian Ethnic Affairs Commission ZAKAJ NE Ml ? Vlada Viktorije je odobrila skoraj en milijon Dolarjev za 23 projektov, katere so predlagale etnične skupnosti v okviru Programa za zaposlitev. Predvidevajo, da bo ta projekt stvo-ril 110 delavnih mest, na katere bodo namestili imigrante, ki so že dalj časa brez posla. Med organizacijami, katerim bo nakazan denar v tem okviru je tudi Yugoslav-Australian Workers Centre v kateremu bo nakazano 200.508 Dolaijev za plače 24 delavcem, ki bodo delali na gradnji poslopja na zemljišču, katerega so si kupili člani tega centra in čigar prva etapa bo predvidoma stala pol milijona. Poleg drugi so bile odobrene tudi sledeče vsote: Eastern Polish Association bo dobila 100.000 Dolaijev za delavce na konstrukciji Centra v Rowville. Za razširitev Turkish Community House je odobreno 28.526 Dolarjev. Australian Greek Welfare Society bo dobila 56.529 Dolaijev za osebje dvojezičnega tečaja o negi otrok. Vietnamese Parents Association — 26.087 Dolarjev za vzdrževanje in ohranitev vietnamskega jezika in kulture. Sunraysia District Turkish Association 40.885 za pomoč turškim kmetovalcem. Australian—Yugoslav Welfare Society 17.499 Dolarjev za vzpostavo tečaja za nego otrok v Fitzroy/Whittle se a . Co-As-It bo dobila 73.481 za razvoj in podporo programa za pomoč in otrokom. ( Mnogokrat slišimo lahko med nami pritožbe, češ, da Slovenci nismo deležni sličnih visokih podpor. Ne zavedamo pa se, da velik del krivice za to leži na nas samih ker ničesar ne ukrenemo v tem oziru. Na žalost se naša društva izživljajo največ v plesih, balinanju, streljanju in se za dobrodelne projekte, razen par želja posameznikov še zmenijo ne. Ker smo Slovenci tako maloštevilni bi bil že skrajen čas, da se vsa naša društva na tem polju, medsebojne pomoči, začnejo skupaj in resno udejstvovati. Če ne bomo sami pokazali na naše potrebe in dali iniciativo, potem tudi od drugod ne moremo ničesar pričakovati..) SLOVENEC DELA "ROZINE" V Viktoriji je pravkar bil končan čas trgatve grozdja. Tudi nekaj farmerjev slovenskega pokoljenja se bavi z vinogradništvom. Med njimi je tudi slovenski zakonski par Janez in Jožica Plut, ki sadita grozdje v prvi vrsti za predelavo v rozine. V neposredni bližini mesta Mildura, v Redcliffu, posedujeta lepo 23 akrov veliko farmo. Takole je nam opisal glavno delo v pripravljanju grozdja za rozine, ki je naporno in osredotočeno v čas nekaj tednov- Ko je grozdje, vrste sultana, zrelo, ga najeti sezonski delavci natrgajo v majhne košarice, kartone ali zabojčke, ki približno lahko vsebujejo po 12 kg težine. Nato jih s traktoijem odpeljejo do bazena, v katerem je voda mešana z oljem in posebne vrste kislino. Celi nösilec traktoija s koški in grozdjem vred potope v to tekočino ter pustijo tako kake tri minute. Potem pa zopet s hidravličnim dvigalom dvignejo nosilec z grozdjem ter ga prepeljejo do sušilne naprave, ki izgleda nekako takole: 9 slojev žične mreže je napeto druga vrh druge. Na nje stresejo grozdje in ga poravnajo tako, da je povsod enakomerno razprostrano. "Racks", kot imenujejo te naprave so dolge kakih 50 m in imajo prostora za kakih 18 prikolic traktoija, kar je skupaj 18.000 kg grozdja. Po 6 - 7 dneh, če je vreme toplo se to grozdje posuši in tako nastanejo rozini. Grozdje pred sušenjem potope v tekočino zato, da ne popoka in tako ostane lepo nepoškodovano. Ko je grozdje zadosti suho ga stresejo s teh mrež, zopet s pomočjo traktorja, ki ima napravo v nekaki obliki 9 vilic, eno vrh druge. Te vilice namestijo med te mreže in potem s pomočjo traktorja stresejo rozine na plastične rjuhe, iste dolžine kot mreže. Potem grozdje preberejo in polože zopet na druge plastične ijuhe, na katerih to premešavajo še en dan. Preko noči morajo to grozdje na plastičnih ljuhah prekriti, da kot rozini ne bi postali preveč trdi ampak ob drže v sebi še nekaj vlage. Naslednje jutro jih nalože v zaboje, ki drže kakih 500 kg in jih prepeljejo v čistilnico. Tu rozine operejo olja in očistijo vse peceljčke ter nato zapakirajo za tržišče. Po kakovosti rozine razdele v 5 raznih vrst. Bolj rumeni so, večja je njih vrednost.Kvaliteta pa seveda tudi zavisi od pridelovatelja ter vrste grozdja. Delo za časa trgatve je zelo naporno kajti dela se od zgodnjih jutranjih ur pa do poznega večera. Božo Lončar FEBRUAR - MESEC KULTURE Mesec februar je v Sloveniji posvečen kulturnemu udejstvovanju. Letos so imeli razne kulturne prireditve kar skozi vseh 28 dni. Samo v Cankaijevem domu jih je bilo več kot 20. V knjigarnah pa so i prodajali izvirna dela z 10% popustom, medtem ko so v kinomatografih predvajali brezplačne predstave. Letošnji program kulturnega praznovanja je bil tako obsežen, da ga je v podrobnostih nemogoče predstaviti. Osrednja razstava v sprejemni dvorani Cankaijevega doma je bila nadaljevanje lani pričetega cikla Kulturne dragotine Slovenije,letos pod naslovom Iz mariborskih zakladnic z namenom prikazati najbolj tehtne, umetnostne, etnološke in arhivske dokumente in dragocenosti iz petih mariborskih ustanov. Ti razstavljeni predmeti so pričali o bogati slovenski kulturni podobi in zgodovini Maribora. Kar 222 razstavnih predmetov so iz svojih zbirk izbrali Univerzitetna knjižnica Maribor, tamkajšnja Umetnostna galerija, Pokrajinski muzej, Pokrajinski arhiv in Muzej kaj, kje, kdo ? t V četrtek 24.februarja smo spremili k večnemu počitku Jožeta Pekolja, dolgoletnega člana in sodelavca S.D.M. Jože je bil eden prvih povojnih slovenskih naseljencev v Avstraliji. Domovino je zapustil že leta 1945 in po parletnem bivanju v begunskih taboriščih v Italiji in Nemčiji se je odločil za ta daljni kontinent. V Melbournu si je ustvaril družinico in kot dober obrtnik pridnih rok kmalu tudi lep dom. Toda v letih, ko bi se lahko nadejal več počitka se je zgrudil zadet od srčne kapi. Pokojnik je bil doma iz Vapčja pri Dobrniču na Dolenjskem in 58 let star. Žalujočim ostalim, soprogi in trem sinovom ter obem sestram iskreno sožalje. V četrtek 17. februarja 1983 se je v "Mercy Maternity Hospital" rodil sinček Aniti in Andreju Fistrič .Obema staršema , kakor tudi starim staršem Želetovim in Fi stričevim iskrene čestitke. Robert in Jenny Zorzut sta zavzela pomembno velik prostor na prvi strani priloge "Melbourne living", ki jo je objavil dnevnik "The Age" na 1.marca ti. V dolgem , ilustriranem članku je o-pisano delo, katero je ta mladi par opravil na obnovitvi stare lesene hiše v Elthamu. Članek, ki natančno opisuje obnovitev je poln hvale za genialno iznajdljivost in priročnost Roberta, ki je večino dela opravil sam, po večerih ter ob sobotah in nedeljah, kljub temu, da ni izučen v gradbeni stroki. KNJIŽNI SEJEM V TRSTU V Tržaški knjigarni v Trstu potekajo tudi letos tradicionalni dnevi knjige. Obiskovalcev dnevov knjige je nuden velik popust pri nabavi starih in novih knjig, priročnikov plošč in kaset. Ob letošnjem sejmu je nudila Tržaška knjigarna širok izbor slovenskega leposlovja, tako klasičnega kot sodobnega, posebna pozornost pa je bila posvečena domačim ustvarjalcem. Zmotili ste se ! Ženska garderoba je na tej strani. narodne osvoboditve. Značilnost letošnjega praznovanja slovenskega kulturnega praznika je bila raztegnitev prireditev na ves mesec. Med kraji,ki so ob praznovanju Prešernovega dne naredili več prireditev so poleg Ljubljane še Kranj, Celje, Maribor. Proslave pa so pripravili tudi v Celovcu,* Trstu in Gorici ter po nekaterih mestih v Nemčiji, kjer se nahajajo slovenski izseljenci. POLJSKI ŠPORTNI FESTIVAL Poljski naseljenci iz cele Avstralije so sodelovali na 19. letnem poljskem športnem festivalu, ki se je tokrat vršil v mestu Corio pri Geelongu, 19 februaija. Častni gost je bil letos minister za Etnične zadeve Viktorije, g. Peter Spyker, ki je ob tej priliki nakazal Polski federaciji v Viktoriji 2000 Dolarjev za tiskanje knjižice z informacijami za novonaseljence. TONE ZAGORC AVIATION MOTORS (Next Door to Westgate Motor Inn) 9 Aviation Road, LAVERTON, 3028 Telefon: 369 1363 Splošna avtomehanika FOR COMPLETE CAR CARE SERVICES • Dynamometer Tuning • Distributor Analysis and Modification • Computer Wheel Alignment and Front End Repairs • Electronic Wheel Balance • Discount Tyres • All Types of Repairs FREE QUOTES Športna puškama Prodaja Lovskega orožja in municije DOMOVINA JE V NAŠIH SRCIH Prisrčne besede nadškofa dr. Alojzija deljo 6. februarja 1983: Šuštarja ob priliki obiska pri S.D.M. v ne- Najprej bi se vam rad prav prisrčno zahvalil za tako prijazen in prisrčen sprejem, ki sem ga doživel tu med vami, tu na tem slovenskem gričku, v vašem slovenskem domu. Pater Bazilij mi je že marsikaj pripovedoval o tem, ne samo o društvu, temveč tudi o domu. Moram reči, da je resnično zame, tako kakor ga doživljam, lepši kakor vse pripovedovanje. Čestitam vam, da ste tako nekaj lepega zgradili: Najprej društvo, povezanost med seboj, kakor to Gregorčičeva pesem, ki smo jo pravkar slišali pove zakaj gre: Da srečen ni kdor biva sam. Vi ste hoteli ravno to pokazati, da ni lepo in ni dobro če je človek sam. Zato ste se združili v tem slovenskem društvu in potem še zgradili svoj dom. Ni to nadomestek nekaka razširitev teh domov in tu se srečujete zares kot ena družina, tako, da to ni samo družina upokojencev, temveč tudi družina mladih in mlajših, najmlajših in tistih, ki se pripravljajo na ustanovitev družine in tistih, ki že imajo svoje družine. Vsi skupaj ste ena sama velika družina. In nekako v tem smislu prihajam tudi k vam. Saj smo vsi zares ena sama velika družina in zato ob takih srečanjih to še prav posebej potrdimo. Vesel sem, da sem prešel tako daljno pot do naših izseljencev, za katere sem vedel, o katerih sem veliko slišal. Posebno tudi o delovanju naših dušnih pastiijev, za patra Bazilija, patra Valerijana in drugih, čeprav nisem mislil, da me pot zanesla tako daleč, v Avstralijo. Res sem sam preživel 35 let izven domovine, toda veliko bliže kot je Avstralija. Najprej v Italiji, pozneje večinoma v Švici za kratek čas še v drugih deželah v Evropi in 24 let nisem bil nikdar doma, tako, da se mije popolnoma pretrgala zveza z domovino razen nekaj pismenih stikov. Ko pa sem se po 24 letih vrnil v domovino sem videl kako velika je bila sprememba med tem časom. Nikdar pa nisem pričakoval, da se bom za stalno vrnil v domovino, ker se mije zdelo, da so vsi tisti, ki imajo kaj odločati, mojo usodo dokončno zapečatili, naj ostanem zunaj kjer sem bil. Pa je spet drugače prišlo in tako sem se 77. leta vrnil v domovino in proti svojemu pričakovanju še za stalno in še bolj tako, da mi bo to zadnja zemeljska domovina. Hkrati pa bi vam vsem rad povedal, da je naša domovina tako velika, kakor so veliki in širni kraji ki v njih bivajo Slovenci. Kajti mi domovino nosimo najprej v svojih srcih in kamorkoli se naselimo prinesemo s seboj košček svoje domovine. Gotovo, da to ni tako, kakor na domači zamlji. Marsičesa pogrešamo, a vendar, če imamo v srcu vse te najdragocenejše zaklade, ki so najprej naša domovina v duhovnem smislu, v vrednotah, v naši veri, našem izročilu naših staršev in prastaršev, naših dedov in pradedov, naši slovenski kulturi, našem slovenskem jeziku, naši slovenski pesmi, naših narodnih nogah, naših narodnih navadah. Če vse to vzamemo s seboj in vse to gojimo,potem je povsod tam kjer živimo košček domovine. In ta košček domovine raste in postaja vedno bolj bogat in vedno bolj živ, če se tako povezujemo in srečujemo, kakor se to dogaja med vami. Saj pač sami čutite, posebno starejši med vami, kako je to zares tudi v življenskem pogledu košček domovine. Veselim se, da je cerkev v zgodovini k ohranitvi slovenskega jezika slovenske kulture res veliko prispevala in, da se je tudi v težkih časih med vojno in po vojni predvsem za to prizadevala. Prosim vas, da ne pozabite enega: Cerkev, to smo mi vsi.To ste tudi vi in zato vi sami,kjerkoli živite kot slovenski kristjani, kot cerkev ohranjate svojo slovensko kulturo, svoj slovenski jezik in se med seboj povezujete in dajete slovenski cerkvi in slovenskemu narodu, slovenskemu občestvu tiste značilnosti, ki nas pravzaprav razlikujejo in najbolj odlikujejo: To je poštenost in dobrota.To je tista dobrota, ki naj jo imamo za vsakega človeka, posebno za tistega od katerega kakorkoli trpimo m pa tista poštenost na katero se lahko zanesejo ljudje in se zanese on sam. V taki poštenosti in v taki dobroti smo si lahko med seboj pomagali in upajmo, da si bomo tudi v naprej med seboj pomagali, da bi ostali zvesti in trdni kot slovenska družina, ki živi v domovini, v zamejstvu, na Koro&em, na Primorskem, ki živi po vseh deželah in kontinentih sveta. Tega vam prav od srca želim. In. da bi tole vaše društvo m ta vaš dom bil vedno znova žarišče tega življenja. Da bi prinašali v svoje družine, svoja srečanja toploto, prijateljstvo, ljubezen, medsebojno razumevanje in, da bi drug drugega potijevali, drug drugega spremljali na življenski poti. DEKLETA V VOJSKO V smislu dodatka zakonu o vajaški obveznosti, ki je' bil sprejet leta 1980 bodo letos pričeli sprejemati v jugoslovansko vojsko dekleta od 19 do 27 let starosti. Ženska uniforma bo poleg hlač za delo in vežbe imela tudi krilo za izhod v mesto ali za prosti čas v vojašnici. Ženske v vojski bodo dobile tudi škornje za zimo, za poletje čevlje s polviso-ko peto in copate. V mornarici pa bodo imele le normalno obutev, predpisano-za ladje. Izdelali so jim tudi posebne spodnje perilo, nogavice ter usnjene torbice, katere bodo nosile, kadar bode hodile po mestu. Namesto običajne vojaške kape pa bodo imele beretke. Za usposabljanje v enotah JLA se bodo dekleta odločila prostovoljno. pogoj je le, da so neporočene m stare od 19 do 27 let. Ravno tako se bodo same odločile tudi, v katerem rodu se bodo urile v vojaških veščinah.Iz-birale bodo lahko med vsemi rodovi JLA, razen oklepnih enot.Tako se bodo usposabljale za meteorologinje, teleprinteristke, radijske tehnike, potrebna znanja bodo pridobivale v prometni službi, saniteti, in tendantski službi in drugje. Dekleta se bodo lahko tudi šolale za rezervne oficirje. Tu bo usposabljanje trajalo šest mesecev, najprej tri v šolah, nato pa še tri na stažu v enotah JLA. Po končanem usposabljanju bodo postale članice združenja rezervnih vojaških starešin in dobile odgovorne naloge v rezervnem sestavu JLA. OBVESTILO! : Slovenska Izseljenska Matica nas je z i prosila za objavo sledečega: : : "Po lanskoletnem uspehu Poletne šo- : : le slovenskega jezika v Kranju namenjene : : zlasti mladi generaciji, ki slabo ali skoraj, jj s da ne obvlada slovenščine, smo se odio- jj = čili, da z delom Poletne šole nadaljujemo [ E S; tudi letos. : 5 Ker pa smo letošnji razpis s prijav- : ; nico za Poletno šolo objavili le v 2. in : \ 3. št. revije Rodna gruda, vas zato prosi- jj I mo, da po svojih močeh skušate sezna- E E niti širši krog zainteresiranih z možnost- : E jo, da izpopolnijo znanje slovenščine. = E V poletni šoli slovenskega jezika nudi- : j mo možnost mladim ljudem slovenske- = j ga rodu, potomcem izseljencev, pripad- : E nikom slovenske narodne skupnosti v za- jj Emejstvu in tudi otrokom začasnih delav- = : cev v tujini, da se učijo slovenskega jezi- jj : ka,da spoznajo slovensko kulturo in zgo- jj : dovino in da se seznanijo z življenjem v z : Sloveniji in Jugoslaviji. Šola je namenje- E : na predvsem generaciji na srednji stopnji = •izobraževanja med 15. in 20. letom. V E : šolo bomo sprejeli 45 udeležencev. S : Poletna šola slovenskega jezika bo = : trajala 26 dni, od 18. julija do 12. avgu- E ista 1983. E j Program obsega: = : 20 dni po 4 ure, skupaj 80 ur pouka E j in vaj slovenskega jezika, 3 enodnevne = I ekskurzije, = : 12 poldnevnih programov (kulturna, E : športna srečanja, izleti itd.), 3 prosti dne- E j vi in 8 prostih poldnevov. E : Poletna šola poteka v slovenskem je- 5 i ziku.Glede na predznanje slovenskega je- § i zika udeležencev bo pouk organiziran v E ■ več stopnjah. = j Poletna šola slovenskega jezika bo na = ; Gimnaziji Kranj, 64000 Kranj, Koroška = I-cesta 13.—Udeleženci imajo zagotovlje- E ! no oskrbo v Domu učencev Ivo Lola E ^Ribar v Kranju. E Potne stroške plačajo udeleženci sami. E Udeleženci plačajo sami, lahko pa tudi E njihova društva, del stroškov v višini E 100 ameriških dolarjev. E Rok za prijavo je 1.april 1983. " E Prijavnice za to Poletno šolo se lahko = j dobe pri tajništvih slovenskih društev ali E j pa direktno iz urada Matice, ki se naha- E ! ja v Ljubljani, Cankarjeva cesta 1 /II. 1 LAZAR MOJSOV PRI PAPEŽU j Papež Janez Pavel II je 20.februar-j ja sprejel v avdienco secretaija za zunan-i je posle Jugoslavije. Po avdienci je Mojsov i imel razgovore z tajnikom Svetega Sede-: ža, kardinalom Agostinom Casarolijem ter j tajnikom javnega sveta za cerkvene pos-: le,nadškofom Archilleom Silvestrinijem. ; Razgovori so v glavnem zadevali nove i napore za vzpostavo stabilnih mednarod-: nih odnosov, ki bi zajamčili neodvis-: nost, suvereniteto in varnost vseh naro-: dov. j PREMAKNJEN DELOVNI ČAS : Od 2.novembra dalje so v vseh repub-: liških in občinskih upravnih organih, : sodiščih, samoupravnih interesnih skup-: nostih in podobnih ustanovah Slovenije j premaknili začetek delovnega časa. Z i delom začnejo sedaj ob 8. uri zjutraj, i končajo pa ob 4h popoldne. : V organizacijah združenega dela pa so ; ponekod začeli z novimi delovnimi I urami že v oktobru medtem ko v nekate-I rih podjetjih še vedno začenjajo ob šesti ; uri zjutraj. Delovne ure so premaknili v glav-: nem zato, da bi prihranili električno e-! nergijo. Temu premiku delovnega časa so se morale prilagoditi tudi vse stva-ritvene dejavnosti, kot šole, vrtci, trgovine in kulturne ter športne prireditve. ŠE O MEJNEM DEPOSITU i Po nedavnih podatkih Zvezne uprave ; Carine, je od 18. oktobra 1982, ko je bil uveden depozit za prehod državne meje I iz Jugoslavije, pa do 31.januaija letos, 5125 oseb, ki so prešle mejo, ni hotelo plačati zahtevani depozit. Število ljudi, ki odbijajo plačilo tega depozita se stalno veča, kljub temu, da jih zato čaka maksimalna kazen 500.000 dinaijev. Kazni izrekajo carinski oddelki v glavnih mestih republik po administrativnem postopku,razen ako se stranka ne pritoži. Vodijo pa se pregovori o tem,da bi se kazen zvišala Ob priliki svojega obiska pri S.D.M. se je ljubljanski nadškof in slovenski metropolit pomudil tudi v kuhinji kjer se je fotografiral s članicami S.D.M., ki so bile to nedeljo "dežurne Od leve proti desni vidimo-FaniMaver, Mila Remšnik, Anica Rodila, Mimi Blatnik, Milka Knap, Pavla Vizentin. USODA TITOVIH PALAČ Poslopja in rezidence, ki so služile za razne funkcije Maršala Tita so zdaj dodeljena v druge namene. V celoti je to 29 zgradb, od katerih jih je 17 v Beogradu, 5 v zdravilišču Igalo, 3 v Miločeru pri Dubrovniku, 3 na poljedelskem posestvu Belje ter cel kompleks na otokih Brioni. Vsi objekti predstavljajo vrednost okoli 30 milijard dinarjev. Večina teh objektov bo prepuščena na uporabo posameznim republikam, ki jih bodo v glavnem še vedno uporabljale za predstavniške namene. Tri največja poslopja na Brionih bodo še naprej na razpolago predsedniku pre-zidija a nekdanji Titov zasebni dom na otočku Vanga bo obdržala Hrvaška republika v spominske namene. Vsi Brioni pa bodo postali spominski park v upravi Hrvaške. Palače v Miločeru bo Črnogorska republika preuredila za uporabo turistov. Lovišče Kara djordje bo verjetno posta-lo gostinski obrat vojske. "Stari" in "Beli" dvorec v Beogradu bosta uradni bivališči jugoslovanskega prezidija. Veliko število ostalih rezidenc in vil, kakor v Zagrebu, v Bugojni, v Splitu^ Kumrovcu, Brdu in Bledu je pa že itak lastnina posameznih republik. DROBNE Z4NIMINOSTI NOV ODLOK O UVOZU POBEGLI VAGONI Namesto dosedanjih 1500 dinaijev bodo posamezniki mogli uvoziti v Jugoslavijo blago do 5000 dinarjev vrednosti, toda ne carine prosto in pod pogojem da uvoženih predmetov ne bodo prodali. To pravico imajo le petkrat v letu. Ta odlok omogoča domačim in tujim osebam, da prejemajo- predmete iz tujine tudi s poštnimi pošiljkami. Dovoljena vrednost vsake pošiljke je lahko največ 1.500 dinarjev. Poleg tega lahko občani uvažajo, prinašajo ali prejemajo iz tujine zdravila brez omejitev, vendar na podlagi zdravniškega recepta, pa tudi ortopedsko—tehnične pripomočke in terapevtske aparate, ki pa jih mora potrditi ustrezna zdravstvena organizacija. Novi predpis tudi omogoča delavcem, ki so delali v tujini nepretrgoma najmanj dve leti in se vračajo v Jugoslavijo, da poleg osnovnih sredstev, ki jih lahko uvozijo s carinskimi olajšavami uvozijo tudi osnovna sredstva do 8000.000 din vrednosti, ki jih potrebujejo za opravljanje samostojne obrtne oziroma kmetijske dejavnosti. Občani, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in samostojno obrtno dejavnostjo lahko uvozijo nujno potrebni reprodukcijski materia v vrednosti do 150.000 dinarjev na leto. devize, devize,de vize! Nemške banke so objavile evidenco o devizah, ki so jih tuji delavci poslali v svoje države po podatkih iz leta 1980. V tem letu je tuji delavec poslal v domovino povprečno sledeče vsote: Juogoslovanski 4.630 DM, grški 4600 turški 3.310 DM in italijanski 3.000 DM. Po istih podatkih so delavci od leta 1968 pa do 1982 poslali v Jugoslavijo kakih 20 miljard DM. Iz istih podatkov je razvidno, da sedaj jugoslovanski delavci vlagajo v nemške banke 70% svojih prihrankov. Jugoslovanski državljani imajo na deviznih računih naloženih okoli 8 miljard dolarjev. V inozemstvu se sedaj nahaja kakih 700.000 delavcev iz Jugoslavije, s približno 400.000 družinskimi člani. Vlaganje deviz v jugoslovanske banke pa polagoma pada. Tako je leta 1978 bilo vloženih 1644 milijonov dolarjev, leta 1979 le 1610 milijonov in leta 1980 že samo 1430 milijonov. POŠTA PREPOČASNA Cene poštnih storitev so ves čas pod nadzorstvom države, tako, da poštarji pogosto nimajo dovolj denarja niti za enostavno reprodukcijo, kaj šele za nova vlaganja. Leta 1952 je bilo v Jugoslaviji skupno 3.049 pošt, trideset let kasneje pa le 600 vec. r Poštni,telefonski in telegrafski promet v Jugoslaviji v preteklih 30 letih ni uspeval slediti hitremu napredku gospodarstva in družbe. Zato se menijo, da bo v prihodnje treba poskrbeti za boljše KRATEK DELAVNIK V Sloveniji, kakor se pritožuje "Novi Tednik", narašča odsotnost z dela. Letno izgubijo eno petino delovnega časa zaradi upravičenih in neupravičenih izostankov. Če se prišteje k temu še zastoj v proizvodnji, čakanje na delovne naloge in material, zamujanje, '"spre- NA KOSOVI ZBOLJŠANJE Stane Dolane, federalni sekretar za notranje zadeve Jugoslavije, kateremu je podrejena tudi vsa varstvena služba, je izjavil v Prištini, da se situacija na Kosovi zboljšuje in, da pripada zasluga za to v največji meri učinkovitemu delovanju političnih sil. ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRÄNJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA . OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE JOHN HOJNIK SMALLGOODS PTY. LTD. 209 215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 481 1777 Postrežem boste v domačem jeziku Štirje tovorni vagoni, ki so med premikanjem ušli z železniške postaje v Jaršah in se zaleteli v stoječi tovorni vlak, s katerim je strojevodja Tomo Tasev zadnji trenutek ustavil na kamniški progi 700 m pred domžalsko postajo. Ranjenih ni bilo, nastala pa je velika škoda, katero cenijo na milijon din. Kako so ti vagoni naločeni s premogom ušli s postaje še ni ugotovljeno. Raziskovalni organi pa so takoj po nesreči odpeljali na zaslišanje vlakovodjo Andjelka Kvrziča in oba zavirača Zdrav-ka Krivica in Ilija Barukčića, ker izgleda, da niso dovolj preskrbeli za varnost ko so na jarški postali premikali PRENOVLJEN HOTEL V Murski Soboti so uradno odprli razširjene in prenovljene prostore hotela Diana. Z deli so pričeli že leta 1979, uredili pa so 120 novih ležišč, kavarno so razširili še za 230 sedežev. Razširili so tudi slaščičarno, uredili aperitiv bar in 50 parkirnih prostorov.Hotel je tudi v celoti aklimatiziran. Za vsa dela so porabili 81,3 milijone dinaijev. ZMANJŠAN ZASLUŽEK Zaslužki v veliki tovarni avtomobilov IMV v Novem mestu so padli na najnižjo stopnjo v primeru s sličnimi podjetji v Sloveniji. Zato ni čuda, da je iz te tovarne odšlo v preteklem letu 644 uslužbencev. Od povprečnega osebnega dohodka v slovenskem gospodarstvu, zaslužek v IMV zaostaja za 22.85 %. razmere za razvoj te pomembne dejavnosti. Fizični obseg poštnih storitev močno zaostaja za potrebami.Poštne pošiljke tudi vse počasneje romajo do naslovnikov: leta 1974 so za pot do naslovnika potrebovale v povprečju 2,32 dneva, leta 1980 pa se je ta čas podaljšal na 2,45. Edino telefonija se je v zadnjih desetletjih razvijala zares hitro, saj je bilo lani v Jugoslaviji že okoli 2,3 milijona telefonov. Telefonski promet je praktično v celoti avtomatiziran. Kljub temu pa primanjkuje še 1,8 milijona telefonov. hajanje" v delovnem času in podobno, je efektivni delovni dan dolg le pet ur. Karakteristčni so podatki, ki kažejo, da je povprečno vsak zaposleni v družbenem sektoiju letno 13 dni na "bolniški", medtem pa v privatnih dejavnostih samo po 3 dni in pol na leto. VEČ PREMOGA V rudnikih rjavega premoga v Sloveniji so januarja nakopali 139.000 ton premoga. To je za dva odstotka nad načrtom. Nahvečjo proizvodnjo so imeli v zasavskih rudnikih. SURFERS PARADISE Počitniško stanovanje - Holiday accomodation ADMIRAL MOTOR INN Your Hosts: MARIJAN and VERONICA BERIČ 1,2 in 3 sobni opremljeni apartmenti, plavalni bazen, sončna veranda, barbe-que, barvna TV, pralnica,ventilatorji; lahki zajtrk in pospravljanje na zahtevo, izleti, pokrito parkališče. Cene so konkurenčno nizke. 7 minutes peš do Cavili Ave., 3 minute do plaže. IZVENSEZONSKI POPUST ZA ČLANE DRUŠTVA' 1, 2 and 3 Bedroom Fully S.C.Suites, Pool, Sundeck, Guests' BBQ, Colour T.V., Laundry, Fans, Optional Continental Breakfast and servicing of units, Tour desk, Undercover Parking. Competitive Tariffs. 7 mins. walk to Cavili Ave. and 2 mins. to beach. OFF-SEASON DISCOUNT TO CLUB MEMBERS. Phone or write- 2965 Gold Coast Hwy., P.O. Box 691, Surfers Paradise, 4217. Tel. (075) 39 8759 Tudi to leto Polet MELBOURNE - LJUBLJANA in tudi zelo ekonomska prilika za obisk lepe Slovenije : POLET MELBOURNE - LJUBLJANA dne 8. junija letos. Obrnite se pravočasno na nas, da dobite podrobnejša pojasnila ! Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje ! PRIDEMO TUDI NA DOM ! Eric Ivan Gregorich DONVALE TRAVEL 1042 - 1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure) SPOR T SVETOVNI NOGOMET svetovni prvak 11. marec je bil skrajni rok za prijave organizatoijev za nogometno svetovno prvenstvo 1986, ki ga je že preje odpovedala Kolumbija. Odstopili so tudi Brazilci, ki niso dobili nobene podpore vlade. Nasprotno pa je mehiška vlada "zeleno lu'", tako, da je ob ZDA in KAnadi tudi Mehika ostala v konkurenci za organizacijo prihodnjega "mundi-ala" ZA LJUBITELJE NOGOMETA Reprezentanca "A" Jugoslavije bo v letos igrala sledeče mednarodne tekme: 30.3.1983 ......Rumunija - Jugoslavija 23.4.1983 .......Francija - Jugoslavija 1.6.1983 .......Jugoslavija - Rumunija 7.6.1983 .....S.RJSfemčija - Jugoslavija 12.10.1983 ......Jugoslavija-Norveška 26.10.1983 .......Švica - Jugoslavija 12.11.1983 ......Jugoslavija - Francija 14.12.1983 .......Wales - Jugoslavija 21.12.1983 .....Jugoslavija-Bolgarija ZMAGA V TEKU Na mednarodnem tekmovanju smučarskih tekačev na 15 km je Jani Kr-šinar zasedel drugo mesto. Tekme so se vršile v Oberhofu, v Avstriji in snežne razmere so bile odlične. Prvo mesto je zasedel Nemec Bellman, medtem ko sta naslednja dva tekmovalca iz Jugoslavije, Klemenčič in D.Djuričič zasedla 20. in 22. mesto. SVETOVNI MLADINSKI PR V AK - Rok Petrovič Po Križajevih in Strelovih stopinjah jo je ubral 17 letni Rok Petrovič in postal mladinski svetovni prvak v slalomu na tekmah v Sestriere 4.februarja. S številko 1 si je že na prvi progi pri-smučai dovolj naskoka, da njegova zmaga tudi za trenutek ni visela na nitki. Zelo dobro pa so se odrezali tudi Matej Oblak, ki jasedel 7.mesto, Luka Knific pa 9. mesto. Pri mladinkah je bila najboljša Alenka Mavec, ki je prišla na 13.mesto. NA SKAKALNICI Državno prvenstvo v smučarskih skokih so opravili 3. februarja na skakalnicah na Malem polju pri Sarajevu. Član S .K. Jesenice, 20-letni Rajko Lotrič je prvič osvojil naslov državnega prvaka na srednji skakalnici pred Primožem Ulago in Miranom Tepešom. Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje SUNSHINE PAINTING SERVICE PTY. LTD. 62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020 Tel. 311 1040, 312 1533 Lastnik: JIM KOROŠEC, Priv. 336 7171 Svoji k svojim ! DROBNE Novice NOV OBRAT KRISTALA Proizvodno in montažno steklarsko podjetje Kristal Maribor bo v Selnici ob Dravi začelo graditi obrat za proizvodnjo opreme in elementov iz varnostnega in navadnega ploščatega stekla. Več kot polovica proizvodnje bo namenjena za izvoz na zapadno evropsko tržišče. ATENTAT V BEOGRADU Teroristi so v sredo 9.marca v Beogradu izvršili atentat na turškega poslanika v Jugoslaviji Galipa Balkara. Dva atentatoma, ki pripadata armenski organizaciji za osveto poboja Armencev po prvi svetovni vojni, sta bila aretirana in jima bo sojeno po jugoslovanskih zakonih, ki za terorizem predpisujejo težke kazni LUKA V KOPRU USPEŠNA Koprska luka je tudi letos pričela delati uspešno. V januarju je presegla načrtovani promet. Od 188.620 ton načrtovanih so pretovorili 190.779 ton raznega blaga. Železniško gospodarstvo Ljubljana pa je iz luke Koper v dvajsetih dneh prepeljalo na Madžarsko 32 tisoč ton soje. DEFICIT ZMANJŠAN Po oceni izrečeni na zasedanju evropskega parlamenta v Strassburgu, se ekonomska situacija v Jugoslaviji počasi zboljšuje, tako vsaj piše beograjska "Politika". Trgovski deficit je bil zmanjšan od 4,3 na 2,7 miljard dolaijev. NAJBOLJŠI AVTO Po tradicionalni anketi "Potrošniškega informatorja" je bil leta 1982 najboljše upoštevan avto v Jugoslaviji Ida Opel Ascona industrije avtomobilskih delov v Kikindi. Sledijo mu Renault 9TL, potem Talbot Samba, Peugeot, Zastava 101 Fiat Argenta in Lada. VELIKE PODRAŽITVE Zvezni izvršni svet je sprejel predlog za višje cene za premog, elektriko ter izdelke iz mesa in rib. Te nove cene so pričele veljati od 5.marca dalje. Premog bo dražji za 25 odstotkov, tako za industrijo kot za široko porabo. Cene električne energije so se tudi povečale za 25%. Ti podražitvi bosta letos proizvodne cene povečali za 1,1 %, maloprodajne za 0,7, medtem ko bodo življenski stroški zaradi njih višji za 1,1%. Pred kratkim se je tudi občutno podra- žilo meso. Ker odpade na meso v ceni mesnih izdelkov kar 60 do 70 odstotkov, so se podražili tudi ti predmeti Odkupne cene mleku so se poviša le za okoli 11%, mlečni izdelki pa povprečno za 18%. Svinjska mast pa se bo podražila kar za 23% Te podražitve so sicer predvidene v letošnji politiki cen, njihov namen pa je v prvi vrsti v odpravljanju cenovnih neskladij na trgu. « ||J02E URBANČIČ Telefon: 850 7226 • KAL-C ABINETS STROKOVNJAKI ZA: \f kuhinjsko pohištvo — mizarsko opremo kopalnic, umivalnikov itd. — ^ vsakovrstne stenske omare in knjižne police. SPECIALISTS FOR: Kitchens — Vanity Units — Wardrobes — Book Shelves ^ Če gradite novo ali pa obnavljate staro obrnite se z zaupanjem na nas! o o If you are building or renovating call on us with confidence! 3 Pamela Grove, Lower Templestowe, Vic. IZGUBE SE POVEČUJEJO « Po predhodnih podatkih znašajo lanske izgube slovenskega gospodarstva 9,75 milijarde dinaijev. Podatki kažejo, da se tudi povišuje število organizacij, ki so poslovale z izgubo. Tako je še leta 1978 v Sloveniji 125 izgubaijev, leta 1981 je to število naraslo na 156, lani pa že na 219. Pri slovenski izgubi vzbuja skrb tudi to, da se naglo povečuje. Leta 1981 se je povečala za 94,7%, lani pa kar za 122%. Med vzroke manjšega dohodka je treba šteti tudi večletno izrinjanje izdelkov z jugoslovanskega trga, delomà zaradi šiijenja industrije v drugih republikah, deloma radi večjih izvoznih zadolžitev na zahodni trg, ki seveda prinaša manjši dobiček kot domači. Ka 60,2 odstotka lanske izgube sta pridelala Gorenje (4.268 milijonov din) in IM V (1599 milijonov din). Na tretjem mestu je jedrska elektrarna Krško z 306 milijoni izgube. IZVOZI ŽAB S KAMENČKI V USTIH Sledeče je povzeto iz ljubljanskega "Dela" in jasno kaže enega izmed vzrokov, da Jugoslaviji primanjkuje deviz. Slabo blago nihče ne bo kupoval in glas o nezadovoljivem poslovanju se kaj hitro razširi. Zato pa slučaji, kakor spodaj navedeni, mnogo škodijo tudi tvrdkam, ki proizvajajo in prodajajo dobro robo. Velika Britanija je spričo »razvajenosti« kupcev eden svetovnih trgov, na katere je najteže prodreti. Prodati svoj izdelek v Londonu pomeni dobiti priporočilo za ves svet. London je butik, pravijo proizvajalci, in zato se vsi trudijo, da bi se uveljavili prav v tem mestu. Gospod A. Healey, britanski trgovec, ki je nekoč prodajal toyote, volkswagne in lade, je ves svoj kapital in vso svojo energijo vložil v to, da bi v Veliko Britanijo uvozil Zastavina vozila 101 in jugo. Pravi, da bi zlahka prodal celo 15.000 Zastavinih vozil na leto, ker da so »odlična«, vendar le, da niso polizdelki. Ko je v Velijo Britanijo pred letom prispela prva ladja s 300 Zastavinimi vozili, so jih morali 298 poslati na dodelavo. Gospod Healey zagotavlja, da ni šlo za »homologiza-cijo«, se pravi za namestitev vseh tistih dodatkov, ki jih zahtevajo strogi britanski predpisi. Poudaril je, da so morali vnovič prebarvati 40 odstotkov vozil iz prve Zastavine pošiljke, druga pa so morali ozdraviti različnih bolezni: zvite pločevine, neuporabnih ključavnic, presežke ali pomanjkanja vijakov, smešnih barvnih kombinacij prevlek (v enem izmed vozil je bil četrti sedež drugačne barve kot prvi trije) itd. Ko se je zadeva ponovila tudi pri drugi pošiljki, je vestni Britanec povabil predstavnike tovarne, naj si pridejo ogledat, kaj vse prihaja v Veliko Britanijo pod firmo Zastava. Ko so se predstavniki Zastave z gospodom Healeyjem sprehodili po parkirišču, kjer so njihova vozila čakala na »dodelavo«, niso mogli verjeti lastnim očem »Imate odlično opremo, odlične industrijske izdelke in nekateri so nemara celo najboljši na svetu,« nam je v tem pogovoru povedal gospod John Groves, dolgoletni uslužbenec Genexa in velik prijatelj Jugoslavije. »Težava je v tem, da iz nekakšnega neznanega vzroka morate slehernemu izdelku, ki ga pošljete na trg, vtisniti pečat nedojemljivih napak. Imate odličen vinjak, vendar steklenice ni mogoče odpreti. Imate odlične sokove, a nalepka je postavljena na glavo. Vaš baker je izredno kakovosten, nemara najboljši na svetu, pošiljate pa ga v tako slabi embalaži, da se polovica pošiljke poškoduje, preden prispe na cilj. Vaš izdelek je tudi JAT in trdim, da je to odlična družba, le če njena letala ne bi tako neznansko zamujala.« Nato nam je Groves povedal, kako je prodajal naše odlične višnje. Težava je bila v tem, da je bilo v pošiljki namesto enega kar deset odstotkov koščic. Zgodba gospoda Grovesa priča tudi o naši naivni »prebrisanosti« in ob njej se lahko spomnimo nekaterih naših zgodb iz preteklosti, ki prav tako govorijo o izvozu. Zapisano je, da je bila Srbija za časa kneza Miloša velik izvoznik živil, ki so jih na moč cenili, še zlasti na avstroogrskem trgu. Kronik je zapisal tudi tole: Dunajski trgovec je odprl dva čebra s kislim zeljem, ki so ju bili pravkar poslali iz Srbije, in v obeh čebrih med zel j natimi glavami našel ogromen kamen. To se je pripetilo pred 180 leti. Nekaj podobnega se je zgodilo lani v dalmatinski Zagori: italijanski trgovci, ki so v nekem mestecu prevzeli pošiljko živih žab, so bili presenečeni nad težo tovora, nato pa so odkrili, da je imela vsaka žaba v ustih kamenček. RAZVEDRILO hvalnica z versko vsebino dirkač SOSTARE navec veda 0 german. jezikih niselni vodja ptic pevec albert einstein stik roke s trupom krojaško orodje nekdanji japon. politik khirobum!) pisatelj amado starogrški pesnik orient. tržnica stadi o hv budimpešti slov. politik vodenic» .j*/an, na bula 1884-1967) atomska p e c sl.kraj novozelandski domačini POLLETJE vrsta tkanine NIANSA mb.6le0. i6ralec (ev6en) z.ročno delo nova gorica amer. pisatelj (edgar allan) mesto v etiopiji špansko mesto ravnina konec molitve skupek niti ljudski ples grške boginje miline, gracije eden od čutov odbija m nje žarkov izseljenka organ sluha Creda, krdelo sesalni organ sharif mesto v franciji am.film. producent htchael) karcinom drevesni panj psiček identičnost cenje-nost/ clslanje (ljudsko) paraoiz, eden drn, trata rimska boginja jeze stane sever dòvrs.pre-tekli cas tupoljev vinko hafner nekdanja davščina merjascev, poooc-ni k državna blagajna izcedek pri vnetju divja raca (liter.) desni pritok rena Pri številnih plemenih na Filipinih je v navadi, da vsakega novorojenčka »krstijp« takole: na glavo mu položijo nož in izgovorijo neko ime, hkrati pa v drevesno deblo napravijo zarezo. Dojenčku ostane to ime samo v primeru, če iz debla priteče sok; v nasprotnem primeru ponavljajo postopek z drugimi imeni in drugimi drevesi, dokler ne pridejo do tistega, s katerim se bogovi »strinjajo«. Ann Lockhill iz Teksasa je zahtevala ločitev od moža, ki je znamenit žužkoslovec. Sodniku je pojasnila: »Moj mož misli samo na žuželke in je sam o sebi prepričan, da je ličinka velikanske mravlje. Najini gospodinjski pomočnici je dal vzdevek »bolha«, moji materi pravi, da je »črna vdova«, naša soseda pa mu je »mesarska muha«. In mene sploh ne ogovarja drugače kot z izrazom »moja mala stenica«. NI RAZUMELA Ne preveč rosna mladenka je z avtomobilom popeljala dva poročena na sadno kupo. Eden je iz previdnosti vprašal: »Sonja, se ne bojite dejstva, da lahko zaradi vožnje dveh poročenih pridete ob slab glas?« V BLOKU — Zvonim, zvonim, vi pa ste zaklenjeni in zapahnjeni kot v trdnjavi. — Zaradi previdnosti! Spodnjemu sosedu je med časom, ko je šel v klet, nekdo ukradel vrata. ENA PAVLIHOVA — Me boste brili z ostro britvijo kot zadnjič? — Seveda! — Potem, prosim, mi dajte narkozo! V SUPERLATIVM — Naše reke so tako čiste, da lahko piješ vodo iz njih, je dejal podeželan iz Slovaške. — Naše so polne rib, se je pohvalil drugi iz Moravske. — Donava je tako dobra, da lahko vodo točimo v traktorje namesto nafte, se je pohvalil tretji iž Bratislave. ENKRAT BO ŽE Mirček je hotel kupiti vstopnico za film, ki je mladini prepovedan, pa ga je blagaj-ničarka zavrnila: — Ta film ni za tebe, fantiček. Počakaj, da ga bodo predvajali na televiziji. MAMA HČERKI — Tako več ne bo šlo, Mirka, zaročena si s pekom, ljudje pa te vse pogosteje vidijo tudi z mesarjem! — Kaj morem, mama, če pa človek ne more živeti samo od kruha! LEPA TOLAŽBA »Stari, ne jokaj ža kozo, saj je več ne moreš obuditi k življenju, sosed pa se je medtem zaletel z avtomobilom!« %r" ',' ' ' > ' ' ! v t ' ' ' ' '/ ' ' ! ' ' ''l '/ - ' ,,/ '///"✓ ''//''/ ' ' ''V*'' / : • i , -1 ' ' ' ' ' * , , • i'*," / ' - - Če bi bil že zadosti star, da ženske, bi se gotovo za fistole! se zanimal za REŠITEV KRIŽANKE •DBijBf 'Bjado 'jep -i?og