0 usmilienfu. Res, nekaj vzvišenega je usmiljena ljubezen. Poganstvu je pojm »usmiljenje« neznan. In če se tudi kedaj pornaga revežu, bolniku ali drugemu pomoči potrebnemu, se to ne zgodi iz ljubezni do bližnjega, temveč ima gotovo sebičen namen, kovati iz tega kakšno — korist. Kristusov nauk je napravil iz nas ljudi brate in sestre, ki si naj med seboj pomagamo in se podpiramo v vseh telesnih in duševnih stiskah. Če se pa vsi kristjani ne ravnajo po tej zapovedi, še to ni nikak dokaz zoper Kristusov nauk, temveč le dokaz, da ne žive ti ljudje, ki se sicer imenujejo kristjanc, po svoji veri. Vsak človek ima priliko, da v svojem krogu dejansko vrši dela krščanskega usmiljenja. Prav posebno pa še naša dekleta, ki so vendar poklicane za to, da nekoč v svojem poklicu kot žene in matere živijo, delujejo in se žrtvujejo le za dnige. Čim prej se mlado dekle vadi v nesebičnem žrtvovanju v službi za bližnjega, tem popolnejše bo kasneje zmogla težke naloge, ki jih bode nosila na svojih ramah kot žena in mati. Kje in kako se pa lahko udejstvujejp krščanske žene in dekleta v usmiljeni ljubezni do bližnjega? Kako pomagati in lajšati gorje drugim, dandanes, ko v tej vsesplošni stiski sami komaj prebrodimo pomanjkanje? Ni ravno denar in blago, kar ima največjo vrednost, akoravno je oboje mnojgokrat neobhodno potrebno. Blagor usmiljenim... Je pa vlnar uboge vdove, ki 8i ga je pritrgala od ust, na tehU nici dobrih del stokrat težji od cekino^ bogatina. Miloščina, darovana iz obilja, premnogokrat vsiljuje mnenje, da se vse trpljenje da omiliti z denarjem. So pa še druga pota ljubezni do bližnjega, za katera ni treba ne denarja, ne blaga — prinesejo pa neprimerno več zadovoljstva in blagoslova. Glejl Tam v sosesčini domuje stara, bolehna starka ali samcat starček. Nikogar ninja, ki bi se zanj brigal, ali se pa morda tudi nihče noče, ker od starega betežnega reveža pač ni pričakovati kakšne bogate zapuščine. Bolezen, starost in samevanje ga tare, neizprosna zima pritiska in povečuje gorje, komaj si še revež zakuri in skuha borno jesti. 1 -". Dekle, ki prav pojmi krščansko usmlljenje, najde pot do takega reveža. Pri svojem dolu doma prištedi pol urice, pohiti lahkih korakov v kočico, prime urno za delo, pospravi in pomije, prestelje, očedi betežnega, nanosi drv in vode, skuha juhico in čaj iz domačih zdravilnih rož, ki naj lajša nadležen kašelj. Vedrega obraza vpraša po željah, najde tolažilne besede. Vesela novica razvedri starčka in smejoča mla7 dost prisije kakor solnčni žarek prav do srca tolažbe potrebnega samotarja. Tako delo je pač najplemenitejše de. janje — to je angelsko delo! In zopet drugo leži bolni žena, mati številnih otročičev. Ves ta drobiž je prepuščen sam sebi. Nikogar ni, ki bi jih umil in počesal, jih zaposlil in pa-zil nanje. Tak živ—žav povzroča skrb ter nove bolečine materi. Glejte! Tu je zopet prilika za dobro delo. Pohiti k muCenici, pomagaj jl s tolažbo in dejanjem. Odvzemi ji skrb za otroke s tem, da jih vzameš za določen čas k sebi v varstvo. Kako hvaležna ti bo mati za to delo usmiljene ljubeznl in njena molitev ti bo najlepše plaCilo za mali trud. Ne pozabi pa tudi, da bo vsako dobro delo krščanskega usmiljenja zapisano r zlatimi črkami v tvoji knjigi življenja. !,»'-.; ; : >*(*¦»¦:¦¦ ¦ Clovek, ki ima resno voljo, storltl dobro svojemu bližnjemu, najde sam pota do udejstvovanja. Nevsiljivo bo delal, vedno upoštevajoč čustvovanje drugih in mu bodo taka dobra dela neusahIjiv vlr čistega veselja in blagoslova. Stndenice. Na tiho nedeljo dne 13. marca n bo zakljuftil e razstavo in sklepno besedo fcrimesečni gospodinjski tečaj. Na prošnjo kmetijske podružnice ga je dovolila banska uprava. Z vsega priznanja vredno vnemo ga Je vodila gospa Minka Odlasek b svojo pomočnico Jožico Hribar. Udeleievalo se ga je c velikim veseljem 16 slušalk. Poučevali so •« vsi za dekleta potrebni predmeti, tudi kršianskd nauk. Na tečaj je prišel predavat dvakrat zdravnik g. dr. Hronovsky in tudi aadJarski referent g. Ferlic. Gojenke so napraVile "enkrat poučnl izlet v novo gospodinjsko lolo v Št. Jurij. Kakor se dekleta z velikim veseljem spominjajo tečaja, ki šta ga pred 10 leti vodili gdč. Primožičeva in Klunova, tako bodo sedanje gojenke z hvaležnostjo v epominu ohranite tečaj, ki ga vodita sedaj dve vrli učiteljici. Bog jima plačaj! Hvala tudi banski upravdl Spoštovani stariši in ljubltelji vzgoje iz sosednih obfiin, pridite pogledat razstavo! Za enake tečaje prosite tiidi drugod.