Pismo iz Ljubljane. iii. Ojej, gospod urednik, koliko potov ima človek zaradi majhne nadučiteljske službice! Zadnjič me pred Prešernovo kavarno dobi Bernot — saj ga poznate — pa me nagovori: BNo, Pavliha, ali si že dobil službo V BŠe ne!u BEako pa je to ?" BVeš, zaradi tega še ni stvar rešena, ker ni bil mesten šolski svet sklepžen pri zadnji svoji seji. Maier ni botel glasovati, ker kompetira njegov svak ; Eežek ni smel glasovati, ker se sam poteza za to mesto ; Gabršek je odstopil; Majaroa pa je odšel na letovišče!" BTo je pa ravno prav zate," pravi Bernot. rZame prav ?" BSeveda ! Glej, Pavliba, s tem si si pridobil časa in med tem labko delaš pri gospodi zase !" BSaj sem bil že pri predsedniku in to je — mislira — dovolj l" BPa pri Lampetu še nisi bil V BŠe ne!" nSe ne ? — Pavliha — ti si norec !" — reče Bernot, pa mi spusti dim svoje smodke pod nos. BPfuuu . . ." sem namrdnil z nosom — ker ni nič kaj posebno dobro dišalo in pa tudi zato, ker se mi je beseda nnorec" malo pokadila pod nos. BEake smodke pa kadiš ?" ^Take za gospode !" BAha, tiste po 5 b — kaj ne ?" Bernot je preslišal mojo opazko in je nadaljeval : nče ne greš k Lampetu, potem kar strup vzemi na to, da ne boš imenovan za nadučitelja !" BAli raisliš?" BLe mene poslušaj, Pavliha ; ti pojdi še danes, zadnji čas pa jutri k Lampetu.*- nE Lampetu ?" BNe pomaga nič, spdaj so pač take razmere ; mene ubogaj pa bo prav ! — Servus !" Eekel je in šel v kavarno. Jaz sem pa ostal kar na mestu in premišljeval, kaj mi je storiti. Veste, gospod urednik, jaz dam veliko na Bernotove besede. ker vem, da ni priplaval Bna pržgan žup" ! On trdi navadno prav. Zato sem bil tudi kmalu gotov s sklepom : E Lampetu greš 1 In zopet sem vzel iz škatle svoj spufan cilinder in sem se napotil k Lampetu. Pa ta dan sem imel malo smole, kakor boste videli. Potrkam na vrata. BProsto !" — Vstopim. BHvaljen bodi Jezus Eristus !" ,,Bog ga daj !" odgovori Lampe. To je bila prva smola, da nisem s pravim pozdravom začel. Pa hotel sem dobro. BUčitelj Pavliha ..." ^No, ali ne veš, da se odkrije, če se pride k meni ?" zarohni nad mano Lampe. BNaj ne zamerijo, gospod doktor sv. pisraa, jaz vem, da se je treba odkriti, ali danes imam cilinder in če bi ga pustil v predsobi, potem bi oni niti ne vedeli, da sem jih počastil s cilindrom, potem bi bilo pač vseeno, če pustim cilinder tudi doma v škatli, ako ne smem z njim stopiti pred njih." Lampe je nekaj godrnjal, kar se je čulo tako nekako kakor Bosu" — meni se je pa zdelo, da sem ga pokidal s svojim cilindrom, čeprav sem mislil prav. Odsedaj bom jemal zmeraj čepico ; v predsobi jo bom pustil, gospodje bodo pa mislili, da sem prišel v cilindru k DJim ; Pavliha se bo pa v pest smejal, ker se bodo gospodje pustili tako farbati ! BNo, kaj pa pravzaprav češ?-1 me nabruli Lampe. nNaj ne zaraerijo, gospod doktor sv. pisma, zdaj pa že vem, da bodo uslišali mojo proŠDjo, ker so tako prijazni z menoj, da rae tikajo ; gotovo sva krave skupaj pasla, pa jaz se ne sporainjam več na to !" BNič — krave skupaj pasla ! Ali uič ne vidiš, kaj se godi okolo tebe, ali ne veš, da so se vrnili Zavašnikovi časi in da bo od sedaj vsak župnik in kaplan tikal uSiteljstvo ?" BNaj ne zamerijo, gospod doktor sv. pisraa, nič nisem videl — prav* nič, pa meni je tudi vse eno, če me oni tikajo — samo da uslišijo mojc prošnjo, pa mi podele nadučiteljsko mesto v Ljubljani!" nV8ak osel boče biti dandanes že nadučitelj ! Iz tega ne bo nič, ti povem, da nel" BNaj ne zamerijo, gospod doktor sv. pisma, bil sem že pri gospodu predsedniku in on mi je že deloma obljubil, da . . ." BEaj bo predsednik, kaj bo ta človek ! Kaj ima pa on govoriti in obljubovati brez Šusteršičeve in moje vednosti ? Ali morda on oddaja učiteljska mesta ? To bi bila lepa, haba." nNaj ne zamerijo, gospod doktor sv. pisma, dekrete pa vendar še podpisuje gospod predsednik !" nDosedaj še, pa to ne bo dolgo trpelo, to se mu mora vzeti iz rok, dekrete bpm podpisaval jaz pa nihče drugi!" ,,Pa naj ne zamerijo, gospod doktor sv. pisma, saj ima pri oddaji služb govoriti ves dež. šolski svet — ne li?" BSeveda, seveda !" BNo, in naj ne zamerijo, gospod doktor sv. pisma, če bi se pa drugi gospodje potegnili zame, potem bi . . ." BHabahaha ! Pavliha, ti si pa res še nepokvarjen človek ; tvoja naivnost mi je dokaz, da bi se te dalo porabiti za marsikaj, tako neumnib ljudi kakor si ti pa res rabimo, všeč si mi! Eako praviš ? — Da bi drugi gospodje se potegnili zate ? Hahahaha ! Ti še ne veš, kako je v deželnem šolskem svetu ! Veš, to je pravi špas ; Šusteršič reče: ,Gospodje, če ne boste pridni, bom pa povedal ministru !' Habaha, in vsi denejo takoj roke na mizo — bahaba — potem se pa gremo šole — behehe — in Šustersič reče — hehehehe — Šusteršič reče : Boke gor ! — hehehe — roke gor ! — reče Šusteršič, pa prvi nadzornik in drugi uadzornik — hehebehe — in prvi ravnatelj pa drugi ravnatelj vsi — hehehehe — vsi vzdignejo roke — fiihibihi — in če reče — bihihihi — če reče Šusteršič : Eecite da ! — hihihihi — pa vsi rečejo da ! Hohohoho in če reče Šusteršič : Becite ne ! — hohoho — pa vsi rečejo ne ! — hohohoho ! — Lampe se je smejal in tolkel ob kolena, tudi jaz sem mislil, da bo prav, če se smejem in sem začel: MHubuhubu . . . Naj ne za- merijo, gospod doktor sv. pisma, to je pa res hec — huhuhu — pa naj ne zamerijo, gospod doktor sv. pisma, kako pa je to, da se ti gospodje tako boje ministra — bububu ?" Lampe si obriše solze iz oči in med tem pa pravi : BVeš, Pavliha, mi poznamo svoje ljudi! Vsak izmed teh gospodov ima svoje skrivne želje ; eden bi rad postal kak dvorni svetnik, drugi bi rad dobil kak križec ali kaj enakega, tretji bi rad še prišel naprej itd. in glej, vse to je odvisno od ministra ; če bi pa te gospode zatožil Šusteršič pri ministru, jim splavajo vsi upi po vodi in zato je tako. Saj teh gospodov je več kakor nas; mi smo le štirje : Šusteršič, Eeržič, Lesar in jaz. Onih pa je pet: Tavčar, Levec, Hubad, Junowicz in černivee — pa mi se jib nič ne bojimo, ker Tavčar sam ne zmore nič !" ,,Naj ne zamerijo, gospod doktor sv. pisma, potem vidim, da imajo oni pa gospod Šusteršič vso moč v svojih rokah ; zato jih pa ponižno prosim, naj se potegnejo zame !" nTega ti ne morem nič obljubiti, jaz sem sploh zato, da se vse šole in vsi učitelji odpravijo. Eaj nam je tudi treba šol ? — Vsak duhovnik na kmetih naj poučuje krščanski nauk — to je dovolj, če pa naleti pri tem na kakega bolj nadarjenega fanta, naj ga poučuje malo v branju, pisanju in računanju — toliko, da se ga pošlje potem v škofove zavode, da postane duhovnik, zakaj edino teh nam je treba, drugega nič. Pouk na zavodih naj se omeji na najpotrebnejše stvari; saj tudi duhovniku ni treba bogve kaj znati ; če zna le mašo brati pa štolo dobro zaračunati, pa je dober ! In potem bi prišli nazaj oni zlati stari časi, kakor so bili nekdaj !" In Lampe je zasukal svoje oči proti nebu, da mu je bilo videti le belino v očesib. BNaj ne zamerijo, gospod doktor sv. pisma, oni mislijo tistih zlatib časov, ko je bil kmet še podložnik in ko ga je na eui strani odiral graščak, na drugi strani pa ga je molzla dubovščina . . ." BMi gremo eelo tako daleč, da smo za odstranitev graščakov, saj duhovščina Iahko sama vse opravi ! — Pa še nekaj je, kar je tudi velike važnosti: koliko lažje delo pri svojera dušnem pastirstvu bi imela potem duhovščina, kakor ga pa ima dandanes I Eoliko manj orc bi zašlo na stranska pota, koliko bolj slepo bi nas ubogali ljudje, kar pa zdaj nočejo in nočejo, ker so se razvadili, da gledajo s svojimi očmi in hočejo delati po svoji glavi in svoji pameti, namesto da bi se dali od nas voditi in bi nam zaupali !" BNaj ne zamerijo, gospod doktor sv. pisma, zdaj se mi nekaj dani v glari, zato sc oni torej začeli preganjati učiteljstvo, da se s tem med ljudmi vera utrjuje, Eristusova vera!?" BSeveda ! — Dosedaj so prišli na vrsto tisti učitelji, ki so delali najbolj proti nam in nad temi smo se v prvi vrsti — v eksempel drugim — maščevali !" BNaj ne zamerijo, gospod doktor sv. pisma, zopet sem se nekaj naučil od njih. Bral sem v sv. pismu stavek : Maščevanje je moje! — pa nisera vedel, čigavo je pravzaprav, sedaj pa vera, da je maščevanje njihovo in da ravnajo popolnoma po sv. pismu !" . BSeveda, seveda — takih stavkov je še reč v 8V. pismu. Mi doktorji sv. pisma jih prav dobro poznamo, na pr.: B,Zob za zob . ... ,Natresel mu boš irjaviee na teme', ,Ljubi... samega sebe'itd." BNaj ne zamerijo, preučeni gospod doktor sv. pisma, jaz moram njira izreči svoje najponižnejše občudovaDJe in priznanje, da so tako temeljito se naučili sv. pisma in da tako lepo po njem ravnajo !" „ Jaz Tem, da to učiteljstvu ni všeč; kajne, Pavliba ?!" BNaj ne zamerijo, gospod doktor sy. pisma, meni je vse všeč, samo da jaz ne pridem pod nož njihorega maščevanja. Ear se pa tiče drugib učiteljev, pa vpm, da ni nikomur prav — tudi Slomškarjem ne — ker si vsak lahko misli: Eakor se ravna z drugim učiteljstvom, tako ae lahko godi prej ali slej tudi nam !" nSlomškarjem se dosedaj ni ničesar bati; premalo jib je še ; škoda, da jib ni več, potem se bi že dalo tega ali onega malo potipati; sedaj moramo le gledati, da jih pridobimo več zase." »Naj ne zamerijo, gospod doktor sv. pisma, tu je treba pa le malo poropotati in parkrat udariti po grmu in vsi z aj c i bodo zbežali v njihov tabor !" .Zajci, zajci ! — Zajcev imamo dovolj, toda mi bi radi nekaj m o ž ; če bi te pridobili, potem pridobimo vse — a rarno m o ž ni in ni! Mislil sem, da pojde hitreje, pa ne gre!" Lampe se je zamislil; globoka guba se mu je naprarila sredi čela. Nekaj časa molči, potem pa pravi : BPavliha, ti prideš večkrat med učiteljstvo, povej mi no, kaj pa govorijo kaj omeni?" BNaj ne zamerijo, gospod doktor sv. pisma, tega se pa ne upam povedati: oni bi me gotovo ven vrgli, če bi jim vse to povedal, kar bi jim šlo, zato pa rajši molčim!" Bče že vsega nočeš povedati, pa vsaj nekaj, saj drugo si lahko sam rnislim !" ,,Naj ne zamerijo, gospod doktor sv. pisma, samo nekaj malega jim bom poredal, kar sem nedavno slišal. Pri Seidlu 80 praznovali t salonu učitelji 25 letuico. Jaz sem bil pa na vrtu, sedel sem ravno za drevesom tako, da me ni nihče videl. Takrat je vstal v salonu neki učitelj in je govoril: Tovariši! Prišel je sedaj čas izkušuje za kranjsko učiteljstvo. Lampe in Šusteršič sta dospela do zaželenega smotra, dobila sta v roko moč čez nas učitelje in to moč uporablja posebno Lampe — z vso grozovitostjo ! Ta dva Bkrščanska" moža disciplinirata učiteljstvo prav nekrščansko, in z vidnim veseljem poroča Lampe o vsakem svojem činu v BSlovencu", s katerim je oškodoval ali pa uoičil učitelja! Eakor Tolk, ki pride med ovce, ne podavi le toliko, kolikor bi potreboval za svojo volčjo lakoto, tako hoče uničiti tudi Lampe vse, kar se v politiškem mišljenju ne ujema z njim. Toda, tovariši, sretje pozorišče, ki na njem prihajajo in odhajajo ljudje. Prešel bo Lampe, prešel Šusteršič, učiteljstvo bo pa stalo, stalo še trdnejše, kakor stoji danes. Ne vem, koliko žrtev bosta zahtevala ta dva zmaja za svoj ,,krščanskiu želodec, a to vem, da vsaka stvar le en čas trpi. Zgodovina pozna mnogo teroristov, preganjalcev in tiranov, pa ti so šli — preganjenci in zatiranci so ostali! Naj izrršujeta Šusteršič in Lampe svojo Bkrščansko misijo-* učiteljstvo bo stalo in ostalo kakor sedaj in ko bodo kosti Lampetovega in Šusteršičevega rojstva že davno trohnele, da jih niti numerirati ne bo mogoče ve6, bo učiteljstvo še pljuvalo na grob svojih ,,krščanskih zatiralcev !" Lampe je stal pred mano ! Nek čuden ogenj mu je odseval iz oči. Velik se mi je zdel, velik ; tak nekako je moral biti Nero, ko je gledal človeške bakle in morda je tudi Lampe videl v svojem duhu tudi bakle, narejene iz trupel učiteljev in učiteljic ! Nastala je dolga pavza. Naposled se vendar ojunačim in rečem : BNaj ne zamerijo, gospod doktor st. pisraa, kako je z mojo službo ?" BNič ne vena, bom že videl! — Le pojdi zdaj, Pavliha !" In sedaj zopet jaz nič ne vem, tudi ne vera, če bom kaj videl. če bom pa kaj vedel in videl bom pa Vam zopet poročal. Zdravstvujte ! Vaš P a t 1 i h a.