Suha »rebra« Savine struge so še en dokaz, kako presneto skopa je s padavinami letošnja zima. Usahle reke nam utegnejo znova nakopati na glavo redukcijo električne energije. — Foto: F. Perdan Leto XXVIII. Številka 15 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCI Kranj, torek, 25. 2. 1971 Cena: ljdin List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot poltednik, od janu arja 1960 trikrat tedensko, od januarji 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah od julija 1974 pa ob torkih in petkih ZA GORENJSKC Predsednik slovenske skupščine dr. Marjan Brecelj in nekateri drugi predstavniki slovenske skupščine so se v petek na Bledu pogovarjali s predstavniki radovljiške in jeseniške občine o gospodarskih in drugih vprašanjih obeh občin in o uresničevanju delegatskega sistema. — Foto: F. Perdan Ekipa aktiva mladih zadružnikov Kmetijske zadruge Sloga Kranj, ki so jo sestavljali Ivica Trebar s Pševega, Andrej Vilfan iz Zabnice in Irena Ziherl iz Srednjih Biten/, je zmagala na nedeljskem tekmovanju mladih zadružnikov v Cerkljah. Mladi zadružniki bodo zastopali Gorenjsko na republiškem tekmovanju, ki bo v Novem mestu, (jk) - Foto: F. Perdan l^T()ŠNdI KRVAVŠKI REKORD - Kljub pičlim snežnim razmeram so 'trška smučišča dosegla r soboto in nedeljo rekorden obisk r letošnji zimi. Ysoboto so gondole popeljale na Krvavec 2500smučarjev, v nedeUopajih /<■ "f" najmanj 1000 več. Na parkirnem prostoru seje V nedeljo s/a/no zadrže- ''"/<> okrog 1000 osebnih vazi/ m avtobusov. Obiskovalci Krvavca so v nedeljo ^Poldne povedali, daje smuka ugodna, čeprav dosega snežna plastponekod 20 centimetrov. Kirurški iičničarji letos cen niso povečali. Največ zanima fe za popoldanske karte, ki reija/o vsak dan Od 12. ure dalje tn je treba *Qnje odšteti le 40 dinarjev/ Dober obisk pričakujejo tudi med tednom. Zič- ponatfadi poženejo ob pol osmih zjutraj ih jo ustavijo ob p<>/ sedmih tvečer, (jk) - Foto: F. Perdan Sobotna prometna akcija na Gorenjskem V soboto, 22. februarja, je bila na območju UJV Kranj prometna akcija, v kateri je sodelovalo 41 miličnikov v dvajsetih skupinah. Čeprav je bila akcija predvsem usmerjena na cestni promet, pa so ob tem zabeležili tudi več kršitev javnega reda in miru. V šestih urah, akcija je trajala od 19. ure pa do ene ure zjutraj, so miličniki ustavili 974 vozil. Alkotest so ponudili 25 voznikom, da bi preverili njihovo treznost za volanom. Trije vozniki so preizkus odklonili, kar velja po novem zakonu kot da so vinjeni, v dvanajstih primerih pa je alkotest pozelene! nad polovico. Miličniki so mandatno kaznovali 84 voznikov, 28 pa so jih prijavili sodniku za prekrške. Zaradi kršenja javnega reda in miru pa bo občinski sodnik za prekrške dobil 12 prijav. V sicer precej mirnem sobotnem večeru z malo prometa ni bilo kakih posebnih dogodkov; omenimo morda le to, da je skupina postaje milice Kranj ugotovila, da je neki voznik sedel v ukradenem avtomobilu, na Jesenicah pa so ustavili šoferja tovornjaka nekega podjetja, ki je uporabljal tovornjak v privatne namene. L. M. Najboljša Kri-žajeva uvrstitev v veleslalomu V nedeljo se je karavana najboljših svetovnih alpskih smučarjev poslovila od japonskega mesta Naeba in se napotila proti Kanadi in Združenim državam Amerike. V druščini najkvalitetnejših svetovnih smučarjev je tudi Tržičan Bojan Križaj, ki je že na prvi tekmi v veleslalomu dokazal, da je bila njegova pol v daljne dežele upravičena. V veleslalomu je dosegel odlično lf). mesto, kar je njegova najboljša veleslalomska uvrstitev nasploh. V sobotnem slalomu ni imel sreče, saj je odstopil. - jk j u b i lejna m e š an iea ■ specenaa »Vzpon in sestop v takem vremenu sta bila pravi užitek, četudi je bila pot zel poledenela,« so dejali izkušeni planinci z Javornika in Koroške Bele, Kočn in Bleda, ko so se za hip ustavili ob Valvasorjevem domu. — Foto: D. S. X. jubilejni pohod na Stol Minulo soboto in nedeljo je zasneženi najvišji vrh Karavank sprejel številne obiskovalce iz vseh krajev Slovenije. Udeleženci X. pohoda na Stol, jubilejnega, so se v lepem sončnem vremenu podali najprej do Valvasorjevega doma, nato pa na vrh Stola, kjer je bila v nedeljo dopoldne spominska slovesnost ob spominskem obeležju padlega partizana Jožeta Kodra. Na spominski svečanosti je spregovoril predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik, slovesnosti pa sta prisostvovala tudi predsednik skupščina SRS dr. Marjan Brecelj in član predsedstva SRS Tone Bole. Pokroviteljstvo nad množičnim pohodom je prevzelo Delo. Že v petek so se proti Stolu napotili člani gorskih reševalnih služb iz Radovljice in Jesenic ter alpinisti in planinci, ki so pripravljali pot proti vrhu. Četudi letos ni veliko snega, je bila pot lahko za neprevidnega udeleženca nevarna, saj je bila ledena. Zato so organizatorji zahtevali popolno zimsko opremo udeležencev. Že v soboto je bilo po številu udeležencev pričakovati, da bo letošnji jubilejni pohod najbolj množičen doslej. 2400 udeležencev, kolikor se jih je udeležilo pohoda, je številka, ki opravičuje organizacijo množičnega pohoda, obenem pa zagotavlja še večjo udeležbo tudi v prihodnje. Ko so se na vrhu Stola poklonili spominu Jožeta Kodra, ki je padel v bitki z Nemci pred 33 leti, so s tem počastili tudi 30-letnico osvoboditve, 80-letniro ustanovitve Planinskega društva Radovljice in 65-letnico otvoritve prve Prešernove koče na Malem Stolu. S tako mogočno in množično manifestacijo so te jubileje kar najbolj svečano in slovesno počastili. Vsi udeleženci jubilejnega pohoda so dobili spominske značke, tisti, ki so se na Stol podali že večkrat ozi- roma so že večkrat sodelovali v spe minskih pohodih na Stol, pa So prt jeli posebne značke od bronasti! srebrnih do zlatih. Tudi letos s ostali zvesti pohodu na Stol številr planinci, taborniki, pripadniki teri torialnih enot, lovci in drugi, poseb no pa člani Zveze slepih. Pohoda s je udeležila 15-članska ekipa Zvez slepih Slovenije. Ko so se udeleženci pohoda vra čali v dolino — mnogi so se povzpe na Stol in še isti dan sestopili — s bili izredno zadovoljni, saj je čudo viti pogled s Stola enkraten, vrem je bilo vseskozi izredno naklonjen udeležencem, z vzponom in s seste pom pa niso imeli večjih težav. Ne dvomno so za uspešen potek in orga nizacijo pohoda najbolj zasluži1 alpinisti in gorski reševalci, ki so so delovali pri množičnem pohodi; Najprej pri označevanju dokaj za htevne poti, kasneje pa pri spremlja nju številnih udeležencev. Zagotovilo domala vseh udeležen cev minulega pohoda, da se prihod nje leto še vrnejo, je najboljši poro! da bodo zimski pohodi na Stol tuc v prihodnje uspešni, obenem pa j minuli pohod potrdilo občinskem odboru ZZB NOV Jesenice, da j pred desetimi leti izbral pravilu pot, ko se je odločil za organizacij množičnega obiska Stola. Skratka enkratna manifestacija ljubitelje planin, enkratna manifestacija pri jateljstva in tovarištva, enkratn. manifestacija v obujanju in oživlja nju tradicij NOB. D. Sedej Umrl v dimu V petek, 21. februarja, zgodaj zjutraj so našli Ivana Martinjaka, starega 81 let iz Lahovč mrtvega v njegovi sobi. Pokojni sije verjetno zjutraj svetil z vžigalicami, pri tem pa se je vnela posteljnina. Zaradi dima je Martinjak verjetno hotel zapustiti sobo, vendar je ob postelji padel n& tla in v dimu umrl. Požar so pogasili kranjski gasilci. Naročnik: Nove možnosti za sodelovanje Tridnevn i jugo si o vansko-mehiški politični posveti med mehiškim zunanjim ministrom Emiliom Rabasom in zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Milošem Miničem so se končali s popolnim uspehom. Sodelovanje Jugoslavije in Mehike se bo razširilo na vseh področjih. Tako so zapisali v skupnem poročilu ob zaključku obiska. V nedeljo je naš zunanji minister odpotoval v Venezuelo. Sadat sprejel Gligorova Predsednik arabske republike Egipt Sadat je v nedeljo sprejel predsednika skupščine SFRJ Kira Gligorova, ki mu je prinesel ustno sporočilo predsednika Tita. Sporočilo izraža podporo Egiptu, drugim arabskim državam in palestinski osvobodilni organizaciji v boju za pravično rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Vsebuje pa tudi mnenje predsednika Tita o položaju na Bližnjem vzhodu, delovanju neuvrščenih in o odnosih med SFRJ in Egiptom. Sadat je v pogovoru izjavil, da je zelo hvaležen za podporo, ki jo Jugoslavija daje arabskim narodom. Mladina bo gradila progo Mladina bo tudi letos sodelovala pri gradnji proge Beograd—Bar. Tako so sklenili na skupnem sestanku republiških mladinskih organizacij Srbije in Črne gore. Dogovorili so se, da se bo akcija začela 10. junija in bo trajala do 31. avgusta. V treh izmenah bo sodelovalo okoli 1000 mladincev in mladink. Pobudo za organizacijo akcije so dali: direkcija za gradnjo proge Beograd—Bar ter gradbeni podjetji Z egrad in Plan um, ki sta zelo zadovoljni z dosedanjim sodelovanjem mladine pri gradnji te pomembne proge. Napačno tolmačenje ustave Iz novih družbenoekonomskih odnosov izhaja nujnost povezovanja gospodarstva v velike proizvodne komplekse. Do sedaj so se delovne organizacije povezovale največ horizontalno, premalo pa vertikalno — od surovine do končnega izdelka — je opozoril predsednik republiškega sveta zveze slovenskih sindikatov Janez Barborič. Dejal je tudi, da gospodarstvo še ni tako organizirano, da bi prevzelo določene funkcije države. Poudaril je, da integracije ponekod še jemljejo kot politični pritisk. To kaže na nerazumevanje novih ustavnih razmer in novih družbenoekonomskih odnosov. Odlikovanje dr. Antonu Vratuši Predsednik republike Josip Broz-Tito je odlikoval podpredsednika zveznega izvršnega sveta dr. Antona Vratu-šo ob njegovi 60-letnici z redom jugoslovanske zastave z lento. Odlikoval ga je za njegove zasluge pri oblikovanju in ustvarjanju političnih in ekonomskih odnosov SFRJ s tujino. Dogovor za nadaljnje delo Na nedavni seji konference ZKJ v JLA so sprejeli akcijski program, ki pomeni močno spodbudo in tudi obveznost za vse komuniste in za vse pripadnike JLA, da se s še večjo odločnostjo zavzemajo za uresničevanje programa in politike zveze komunistov Ju-goslan/r. Program med drugim poudarja, da so v prihodnjem obdobju najpomembnejše naloge idejno, organizacijsko in akcijsko usposabljanje zveze komunistov Jugoslavije v JLA ter krepitev vloge ZKJ v splošnem in borbenem izpopolnjevanju JLA, utrjevanju moral-nopolitične enotnosti armade in v nadaljnjem vključevanju armade r revolucionarno preobrazbo naše družbe. JUf /m «5 Torek, 25. februarja 1975 Razvijati razne oblike obveščanja Prvi koraki uresničevanja delegatskega sistema na Gorenjskem so bili doslej uspešni — Čaka pa še vrsta nalog skupnosti sami težko zmogli. Opozorili pa so tudi na nekakšno utesnjenost, na katero naletijo pogosto takrat, ko se odločajo o pomembnejših projektih. Dogaja se, da predvsem na turističnem področju tega dela Gorenjske dobivajo različna mnenja, pripombe in stališča širše slovenske javnosti, vendar nazadnje ostane finančna uresničitev projektov vedno v njihovih rokah. Kranj Predsednik slovenske skupščine dr. Marjan Brecelj, predsednik zbora združenega dela Štefan Nemec, predsednica zbora občin Mara Zleb-nik, predsednik družbenopolitičnega zbora slovenske skupščine Jože Božič in nekateri drugi predstavniki so se v petek dopoldne na Bledu sestali s predstavniki radovljiške in jeseniške občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Pogovarjali so se o gospodarskih in drugih vprašanjih zgornjega dela Gorenjske in o uresničevanju delegatskega sistema. Predstavniki obeh skupščin so podrobno razložili sedanji in načrtovani gospodarski in družbeni razvoj tega dela Gorenjske. Opozorili so na razdrobljenost gospodarstva in težave, ki se pojavljajo zaradi tega. Le-te se kažejo v nižji gospodarski rasti od poprečne v Sloveniji, v pomanjkanju kadrov kljub izredno visoki stopnji zaposlenosti, na komunalnem področju, v premajhni razvitosti trgovske mreže, v osnovnem izobraževanju oziroma šolstvu, prepočasnem uresničevanju začrtanega turističnega razvoja in podobno. Dlje časa so se v pogovoru zadržali prav pri turističnem razvoju. Ugotovili so, da bi bilo končno vendarle že treba začeti uresničevati program triglavskih žičnic in sporedno s tem razvijati Vršič. Predstavniki radovljiške občine so povedali, da je po programu v prihodnje v občini predvidenih 33.000 turističnih postelj, v Kranjski gori pa okrog 12.000. Velike težave pri uresničevanju tega programa se kažejo na komunalnem področju, kar bosta obe občinski Ko so govorili o uresničevanju delegatskega sistema v obeh gorenjskih občinah, so ugotovili, da so bili prvi koraki na tem področju doslej uspešni. Delegacije v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih že dobivajo vlogo, ki naj bi jo imele po ustavi pri oblikovanju družbenega in gospodarskega razvoja občine. Seveda pa bo treba še marsikaj dograditi. Tako bo treba doseči, da bodo delegacije dejansko zastopale stališča občanov in delavcev. Prav tako bodo morali tudi delegati družbenopolitičnega zbora v delegacijah in organizacijah razpravljati o vprašanjih pred sejo skupščine. Vso skrb pa bo v prihodnje treba posvetiti obveščanju in informiranju. Na tem področju je bilo morda doslej najmanj narejenega. Vendar nameravajo v obeh občinah v kratkem pred vseko sejo občinske skupščine začeti objavljati skrajšano gradivo za sejo. To gradivo bodo posredovali vsem družinam oziroma delavcem v občini in tako omogočili, da se bodo pred sejo lahko posvetovali z delegacijami oziroma delegati o stališčih. ^ Zalar Koliko krajevnim skupnostim Trinajst krajevnih skupnosti trži-ške občine je lani iz najrazličnejših virov, predvsem pa iz prenosa salda iz leta 1973, prispevka za uporabo mestnega zemljišča, dotacij proračuna in namenskih dotacij iz sklada negospodarskih investicij, razpolagalo z 2,507.676 dinarjev.V znesku niso upoštevani lastni dohodki skup- Sodniki zbora združenega dela Na zadnji seji škofjeloške občinske skupščine so delegati izvolili tudi sodnike splošnega sodišča zbora združenega dela v Kranju. V Škofji Loki jih je bilo izvoljenih šest: diplomirani pravnik v združenem podjetju ABC TOZD Škofja Loka Mira Bračko, sekretar škofjeloške občinske skupščine Ferdinand Buh, diplomirani pravnik v Iskri Železniki Anton Lavtar, diplomirani pravnik s pravosodnim izpitomj predsednik občinskega sodišča Škofja Loka, Bojan dr. Petrič, diplomirani pravnik v Alpetouru Škofja Loka Peter Pirnovar ter diplomirani pravnik v OZD Jelovica Vekoslav Šket. -jg nosti in samoprispevki, ki jih tako kot pretekla leta tudi lani ni manjkalo. Omenjeni viri financiranja dejavnosti krajevnih skupnosti ostajajo v veljavi tudi letos. Po predlogu izvršnega sveta občinske skupščine naj bi letos krajevne skupnosti razpolagale z 2,708.666 dinarjev ne upoštevajoč samoprispevkov in drugih dohodkov. Ta vsota naj bi bila zbrana s prenosom lanskih sredstev, z denarjem od uporabe mestnega zemljišča, rednih dotacij proračuna in namenskih dotacij. Krajevna skupnost Bistrica naj bi na osnovi takšnega načina financiranja letos prejela 174.640 dinarjev, Brezje 69.039 dinarjev, Jelendol 29.565 dinarjev, Kovor 109.841 dinarjev, Križe 199.164 dinarjev, Leše 85.655 dinarjev, Lom 576.790 dinarjev, Podljubelj 242.658 dinarjev, Pristava 46.943 dinarjev, Ravne 387.070 dinarjev, Sebenje 365.311 dinarjev, Senično 64.990 dinarjev in krajevna skupnost Tržič 357.000 dinarjev. Napisani predlog bo deležen prve obravnave v torek, 25. februarja, ko se bodo sestali zbori občinske skupščine Tržič na skupnem zasedanju. -Jk Organiziranost SZDL v kranjski občini Javne razprave o statutu in organizacijskih vprašanjih socialistične zveze v kranjski občini trajajo že nekaj časa. Približno v polovici krajevnih organizacij socialistične zveze so že izvolili svoje konference, v drugih krajevnih organizacijah pa bodo to storili v kratkem. Izvršni odbor občinske konferenca Program KS Ljubno V nekaterih krajevnih skupnostih v radovljiški občini so začeli sprejemati svoje delovne programe. V krajevni skupnosti Ljubno, kjer so konec januarja imeli prvo sejo skupščine krajevne skupnosti in izvolili organe, so že sprejeli letošnji program. Predvideli so izdelavo zazidalnega načrta za Posavec in dopolnilnega zazidalnega načrta za 13 zasebnih stanovanjskih hiš v Ljubnem. Letos bodo nadaljevali tudi z obnovitvenimi deli, ureditvijo in opremljanjem prostorov v domu TVD Partizan. Lani so s prostovoljnim delom in drugimi akcijami dom skoraj prenovili. Posebno prizadevni so bili mladi, ki so skupaj z občani sodelovali tudi pri komunalni ureditvi kraja in asfaltiranju cest med naselji. Razen tega so si v letošnjem programu zadali nalogo, da se v Ljubnem čimprej začne graditi otroški vrtec. Na prvi seji skupščine krajevne skupnosti, ki ima 22 delegatov, so za predsednika izvolili Bogdana Am-brožiča, za predsednika 9-2članskega sveta krajevne skupnosti pa Stanislava Žibert a. JR SZDL Kranj je na zadnji seji v četrtek, 20. februarja, ugotovil, da povsod tam, kjer ima krajevna organizacija več kot 500 članov, sestavljajo krajevne konference izvoljeni delegati. Le tam, kjer je število manjše, sestavljajo konferenco vsi člani krajevne organizacije SZDL. Ko so razpravljali o novi organiziranosti občinske konference socialistične zveze, so se zavzeli za predlog, naj bi bodoča občinska konferenca socialistične zveze imela 86 delegatov. Po enega delegata bi imela v konferenci vsaka krajevna organizacija SZDL. Na vsakih 2000 članov pa še po enega. Tako naj bi več delegatov imele v občinski konferenci krajevne organizacije SZDL Vodovodni stolp, Zlato polje, Straži-šče, Primskovo in Huje, Planina, Čirčiče. Ta del konference bi sestavljalo 47 delegatov. Delegacije družbenopolitičnih organizacij (ZK, sindikat, ZSMS, ZZB NOV)' bi imele v konferenci 23 delegatskih mest, družbene organizacije in društva pa 16. Po dva delegata bi tako imele v konferenci ZHVS, ZKPO, ZTKO, Ljudska tehnika, po enega pa /veza društev prijateljev mladine, gasilci, rdeči križ, taborniki, planinci, zveza klubov zdravljenih alkoholikov, lovci in ribiči in turistična društva v občini, Izvršni odbor nadalje predlaga, da bi imelo predsedstvo občinske konference SZDL 22 do 25 članov, izvršni odbor pa 11 članov. Razen tega bi pri konferenci delovali še sveti, koordinacijski odbori in komisije. Takšen predlog je dal izvršni odbor v javno razpravo v krajevne organizacije SZDL. Razprava bo trajala d<> sred'* marca. A. Ž. Včeraj popoldne sta se pri komiteju občinske konference zveze komunistov sestali dve komisiji. Komisija za družbenopolitične odnose in idejna vprašanja prosvete, kulture in znanosti je obravnavala program dela, komisija za organiziranost in razvoj ZK in idej-nopolitično usposabljanje pa je obravnavala kadrovanje v politično šolo, ocenila program izobraževanja in usposabljanja komunistov v minulem letu, izobraževanje v osnovnih organizacijah in sprejemanje novih članov. Danes popoldne se bodo sestali predsedniki krajevnih organizacij socialistične zveze, krajevnih skupnosti in predsedniki odborov za ljudsko obrambo z mestnega področja. Razpravljali bodo o organizaciji predavanj o ljudski obrambi na mestnem področju. Jutri popoldne se bodo sestali sekretarji komitejev občinskih konferenc zveze komunistov Gorenjske. Pogovorili se bodo o vpisu za pedagoške in vzgojiteljske poklice v šolskem letu 1975/76 in razpravljali o prehodu na celodnevno šolo. V četrtek bo v Kranju ob 13. uri sedma redna seja občinske konference zveze komunistov. Na dnevnem redu je predlog statutarne komisije za ustanovitev osnovnih organizacij zveze komunistov, potrditev zaključnega računa za minulo leto in predračuna za letos ter verifikacija sklepov seminarja za sekretarje osnovnih organizacij ZK. Razpravljali bodo tudi o kadrovskih spremembah. V četrtek popoldne se bo sestal tudi aktiv komunistov prosvetnih delavcev osnovnih in srednjih šol in aktiv komunistov kulturnih delavcev. Člani obeh aktivov bodo ocenili razmere na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo ter idejnopolitično stanje v šolstvu. - A. Z. Radovljica V hotelu Jelovica na Bledu bo danes dopoldne prvozasedanje zbora delegatov panoge gostinstva in turizma Gorenjske. Obravnavali bodo poročilo o delu strokovnega odbora za turizem in gostinstvo Gospodarske zbornice SR Slovenije v Kranju in poročilo o problematiki panoge in o bodočih nalogah zbora delegatov. Izvolili bodo tudi stalne delegate v strokovni odbor za turizem in gostinstvo v Kranju in podelili priznanja v okviru Leta kvalitete. V četrtek popoldne bo v sejni dvorani Gozdnega gospodarstva Bled na Bledu osma seja občinske konference zveze komunistov Radovljica. Razpravljali bodo o programski usmeritvi in nalogah občinske konference za letos in izvajanju nalog iz resolucije desetega kongresa ZKJ in sedmega kongresa ZKS o vzgoji in izobraževanju. Na dnevnem redu je tudi sprejem poslovnika občinske konference in dopolnitev statutarnega sklepa. A. Z. Jelovica, lesna industrija, TTO^rTTA,. Škofja Loka JELOVICA J vabi k sodelovanju sodelavce za naslednja delovna mesta: V SAMOUPRAVNI DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNE SLUŽBE: 1. finančnega knjigovodjo Pogoji: ekonomska srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj V TOZD TRGOVINA 1. administratorja Pogoji: administrativna šola in 1 leto delovnih izkušenj V TOZD STAVBNO POHIŠTVO 1. vzdrževalca obrata v delovni enoti Kranj Pogoji: poklicna šola kovinske smeri in 2 leti delovnih izkušenj 2. več delavcev in delavk za delo v proizvodnih obratih Pogoji: starost nad 18 let Delavcem z odsluženim vojaškim rokom nudimo samska stanovanja. Vabimo vas, da vložite svoje ponudbe s kratkim opisom dosedanjih del na naslov: Jelovica, lesna iiuiustrija, Škofja Loka — za kadrovsko socialni oddelek, v 15 dneh od uneva objave. Ctf na želite dodatnih informacij, vas vabimo na razgovor. PRIPRAVE NA OBRAMBO SKRB VSEH NAS Na osnovi sklepa koordinacijskega odbora za splošni ljudski odpor pri občinski konferenci SZDL Kranj bo Delavska univerza Tomo Brejc iz Kranja začal danes krog predavanj na temo Priprave na obrambo — skrb vseh nas za vse prebivalce kranjske občine. Predavana snov pojasnjuje možnosti organiziranja in usposabljanja občanov za naloge v splošnem ljudskem odporu, in to v vseh dejavnostih krajevnih skupnosti. Za vse prebivalce na svojem območju organizirajo v tem tednu predavanja naslednje krajevne skupnosti v: Datum CA Prostor 25. 2. Bela dom družb, org Olševek osnovna šola 26. 2. Podbrezje kulturni dom Voklo kulturni dom 27. 2. Duplje gasilski dom Naklo kulturni dom 28. 2. Zalog osnovna šola /g. Brnik gasilski dom 1. 3. Šmartno pri Milharju 2. 3. Kokra osnovna šola Podblic« dom 3. 3. Grad klub — Cerklje Stiska vas pri Škrjancu cd f S o torek 19 Obm. K S sreda 19 Olševek, Luže 19 Obm. KS četrtek 18 Voklo, Hrastje 19 Obm. KS 19 Obm. KS petek 1H Obm. KS 19 Zg. Brnik sobota 1H Samo Šmartno nedelja 9 Obm. K S 14 Obm. KS ponedel |ek 1H Grad in Dvorjo 18 Stlika vas, Ambrož Podražitve zmešale račune Huda finančna stiska tudi pri gradnji novih šolskih prostorov Prizidek osnovne šole na Jezerskem bo predan namenu že ta ali v začetku prihodnjega meseca. V njem bosta dve učilnici, zbornica, večnamenski prostor, knjižnica in še nekateri drugi prostori. Do jeseni bosta nared tudi prizidka pri osnovni šoli v Stražišču in v Šenčurju. V Stražišču bodo pridobili 6 kabinetnih učilnic in dve za tehnični pouk ter večnamenski prostor, v Šenčurju pa 8 učilnic, kuhinjo, jedilnico in še nekatere druge pomožne prostore. S temi deli bo sklenjena še ena etapa iz programa gradnje osnovnih šol in vrtcev v kranjski občini. Dela potekajo po načrtu, z denarjem pa je drugače. Za prizidek šole na Jezerskem, za katerega so računali, da bo zadostbvalo 2,8 milijona dinarjev, bodo morali odšteti 5 milijonov dinarjev. V Stražišču so se stroški povzpeli od 6 na 10 milijo- nov, v Šenčurju pa od 5 na 9 milijonov. Svoje so k temu pristavile še podražitve. Res pa je tudi, da so predvidene vsote presegli tudi zato, ker so gradili več kot so prvotno načrtovali. V štirih letih so porabili 84 milijonov dinarjev, zbrali pa so le 74 milijonov dinarjev. Razliko so pokrili s posojili, nekaj računov pa še ni plačanih. Ostalo nameravajo plačati z dohodkom iz letošnjega leta. Samoprispevek bomo plačevali še pol leta, več pa pričakujejo od delovnih organizacij, ki imajo še veliko neporavnanih obveznosti. Program gradnješol pa se v kranjski občini še nadaljuje. Po načrtu bi bilo potrebno zgraditi še prizidek pri osnovni šoli na Planini in obnoviti osnovno šolo na Primskovem. Ker se je izkazalo, da obnovitev stare šole na Primskovem ne bi bila smotrna, so se odločili za novogradnjo. Za Elektrika (za zdaj) še po starih cenah Električna energija naj bi se v začetku januarja podražila za 40 odstotkov v poprečju za porabljeno kilovatno uro. Končni izračun podražitve pa naj bi bil še za približno 15 odstotkov višji, ker se energetski prispevek v odstotkih priračunava na znesek za porabljeno električno energijo. Kako je v resnici s ceno električne energije? Vprašanje je upravičeno, saj ga ne tolmačijo pravilno niti v republiškem zavodu za statistiko, kjer so izračunali, da je bil glavni vzrok za visoko stopnjo rasti življenjskih stroškov v januarju podražitev električne energije. Vendar elektriko plačujemo še po starih cenah. Sklep samoupravne interesne skupnosti za Slovenijo, da se električna energija podraži, je bil sprejet že pred novim letom, vendar še ni uveljavljen. Prej je namreč treba doseči tudi medrepubliški dogovor o popravku cen električne energije. Končno odločitev pa bo na podlagi teh uskladitev sprejel republiški izvršni svet v okviru svojih pristojnosti. Zato ostane cena elektrike za zdaj še nespremenjena. Dogovor pričakujejo prihodnji mesec in tedaj bo določen tudi odstotek podražitve. Velika pridobitev gasilcev iz Save Letos praznuje Gasilsko društvo v tovarni Sava Kranj 45. obletnico delovanja. Društvo je bilo ustanovljeno v prvih dneh leta 1930, in sicer v prostorih v mestu, kjer je sedaj veletrgovina Merkur. Savski gasilci so dobili prvo motorno brizgalno leta 1939, hkrati pa so dobili tudi drugo najosnovnejšo opremo za boj proti ognju. Z naraščajočo proizvodnjo je bila nevarnost le-tega vedno večja. Po osvoboditvi se je gasilska dejavnost v Savi še bolj razmahnila. Gasilci so zelo dobro opremljeni. Med drugim imajo posebno vozilo s protipožarnim topom. V kratkem bodo dobili novo posebno gasilsko vozilo s cisterno TLF 4000-TRUPP, ki ga je izdelala tovarna Rosenbauer. Motor novega vozila je šestcilindrski in ima 168 konjskih moči. Prostornina vodne cisterne je 3600 litrov, cisterna za peno pa ima 380 litrov. I. Petrič Udobnost Kompasovega hotela V soboto, 22. februarja, je bila v Kranjski gori tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki novega hotela Kompas v Kranjski gori seznanili novinarje z možnostmi bivanja v novem Kompasovem hotelu in z vsemi drugimi ugodnostmi, ki jih uudi hotel poleg stalnih storitev. Kranjska gora je imela lani 360.000 prenočitev domačih in tujih gostov, okoli 60 odstotkov prenoči- Šesto srečanje turističnih delavcev Na tretji redni seji upravnega Odbora Gorenjske turistične zveze, g je bila v petek, 14. februarja, v Preddvoru, so med drugimi sklenili, da bo letošnje šesto srečanje turističnih delavcev Gorenjske v tSdovljiški občini. Srečanje bo u<»jbrž v Bohinju maja ali junija. Na seji so potrdili tudi pogodbo /. •nivosadskim sejmom, na katerem Gorenjska turistična zveza skupaj z Obalno turistično zvezo uspešno Opravlja turistično propagandno 9eJavnost. Glede propagandne delavnosti so se strinjali, da zveza ?»Upaj z-Gorenjskim sejmom nastO-P v nekaterih mestib v Zahodni Nemčiji. V to akcijo bodo vključili *V*di zainteresirane gostinske in turiatične organizacije. B. BlenkuS tev odpade prav na letni turizem, ki se v Kranjski gori vse bolj razvija. Zmotno je mišljenje, da je Kranjska gora zanimiva in zasedena le pozimi, precej gostov iz tujine in tudi domačih se odloči za Kranjsko goro tudi poleti. Zato, da bi postala Kranjska gora privlačna tudi v zimah, ko ni snega, načrtuje konzorcij za izgradnjo Kranjske gore gradnjo vršiških žičnic, ki bi prepeljale od 7000 do 8000 smučarjev. Do zdaj sodeluje v konzorciju 20 različnih podjetij, ki so vložila okoli 600 milijonov dinarjev. Z izgradnjo vršiških žičnic bi bila kranjskogorska ponudba nedvomno večja. Precejšnja pridobitev za samo Kranjsko goro pa je novi hotel visoke A kategorije, ki tudi v tem letnem času in kljub pomanjkanju snega nudi dostopne vikend pakete ter skupne aranžmaje za posameznike ali potovalne agencije. Hotel je sorazmerno dobro zaseden, zdaj in tudi v prihodnjih letih pa pričakujejo precej gostov iz Amerike in tudi Japonske, saj so tuje agencije že vključile Kranjsko goro v svoj program, kar je izreden uspeh Kompa-sovih prizadevanj. Kompasova investicija v njihov kranjskogorski hotel je bila precejšnja, saj-je veljal 10 starih milijard dinarjev, zgradili pa so ga deloma s kratkoročnimi krediti. Hotel nudi vse Ugodje še tako zahtevnemu gostu od bazena do trim dvorane, kegljišča in nočnega bara. D. S. gradnjo nove šole na Planini pa so se odločili zaradi izredno velikega prirasta prebivalstva na tem območju. Prizidek naj bi zadostoval za povečane potrebe po šolskih prostorih. Vendar od letošnjih - dohodkov za gradnjo teh dveh šol ne bo dovolj sredstev. Zanje bo na voljo denar, ki ga bodo delovne organizacije dale prihodnje leto. Po predračunu naj bi šoli veljali 40 oziroma 50 milijonov dinarjev. Toliko denarja pa se iz prispevka delovnih organizacij ne bo zbralo. Zato v Kranju že razmišljajo o dodatnih virih: o novem samoprispevku občanov, novih prispevkih delovnih organizacij in večji prispevni stopnji za šolstvo. Najbolj se zavzemajo za slednje, saj bi financiranje osnovnega šolstva lahko na ta način sistemsko uredili in zagotovili stalna sredstva za gradnjo novih šolskih prostorov. T. R Za dan zena Bliža se 8. marec, dan žena. Ob tem prazniku se spominjamo tudi na vse tiste, žene- matere, ki so zaradi zahrbtne bolezni morale v prerani grob. Zlasti zadnje čase rak na prsih neusmiljeno pbbira mlada življenja. Pri tem pa se marsikdo zamisli, ali smo res tako revni, da ne zmoremo finančnih sredstev za nabavo specialnega aparata, ki pravočasno odkrije zahrbtno bolezen. Ta aparat . sicer obstaja v Mariboru in Ljubljani, vendar se zaradi preobremenitve čakalna doba za preiskavo skrajša le v primeru, če žena že ima sumljive znake. Sredstva za dolgotrajna Pisma bralcev zdravljenja imamo, zakaj ne bi znali poiskati še sredstva za ta aparat. Koliko gorja, solza in bolečin bi bilo prihranjenih in koliko otrok bi imelo ob sebi še ljubečo mater, če bi ga lahko nabavili že prej. Zato predlagam, da bi sredstva, namen/ena za darila in pogostitve ob DNEVU ZENA, namenili za nakup tega aparata. Najbrž bi številni posamezniki rade volje prispevali za to humano akcijo in tudi Komunalni zavod za socialno zavarovanje Kranj verjetno ne bi stal ob strani. V. RačičL Radovljičani zahtevajo mrli ško vežico Na zboru občanov v Radovljici so 14. februarja izvolili 16 delegatov iz sedmih volilnih okolišev v bodočo krajevno konferenco socialistične zveze, ki se bo konstituirala še ta mesec. Razpravljali so tudi o razvoju in dejavnosti krajevne skupnosti. Odločno so se zavzeli, da mora Radovljica takoj dobiti mrliško vežico, saj je nevzdržno, da mesto, ki se je po vojni po številu prebivalcev potrojilo in dobilo več novih naselij, še vedno nima tega objekta. Zahtevali so, naj svet krajevne skupnosti takoj naroči idejni projekt za gradnjo vežice na odobreni lokaciji pri sedanjem pokopališču. V gradbeni odbor za izgradnjo so na seji izvolili Albina Jensterla in Mira Komana. Svet krajevne skupnosti bo pri službi družbenega knjigovodstva v Radovljici odprl tudi žiro račun, na katerega bodo občani lahko nakazovali denarne prispevke. Predlagali pa bodo tudi, naj krajevna konferenca SZDL organizira širšo akcijo za zbiranje prostovoljnih prispevkov. Razen tega so na zboru občanov razpravljali tudi o urejanju kanalizacijskega omrežja, asfaltiranju cest in komunalnem vzdrževanju naselij Predtrg ter vasi Vrhnje, Gorica in Nova vas. JR Turistično društvo Pokljuka? Gostinski in turistični delavci na Pokljuki so dali pobudo, da bi ustanovili svoje turistično društvo. Zdaj jih namreč večina spada pod turistično društvo Bohinjska Bistrica. Ce bi imeli svoje društvo, menijo, da bi na območju Pokljuke lažje dosegli red in večjo urejenost, saj Pokljuka postaja vse bolj naseljena. Predlagajo, da bi se v turistično društvo včlanili delavci Šport hotela, gozdarji, lovci, obiskovalci počitniških domov, lastniki počitniških hišic in drugi. Ko so o predlogu razpravljali tudi na nedavnem občnem zboru turističnega društva Bohinjska Bistrica, so takšne utemeljitve podprli. A. Z. ^° Pr?framu komunalnega urejanja so se v krajevni skupnosti Lesce v radovljiški občini že pred časom odločili za rušitev stavbe, v kateri je bila včasih sola. Stavba, ki stoji blizu nove šole, je posebno v zadnjih letih močno Pr°met v t?™ delu Lesc. Zdaj jo bodo končno porušili in nato uredili knzisče Pogovarjajo se tudi, da bi v tem delu nato uredili park in postavili spomenik NOB. - A. Z. - Foto: F. Perdan Jelovica, JEIOvTCA. *esna industrija, Škofja Loka objavlja več prostih delovnih mest v novoustanovljenem oddelku za študij dela 1. strokovni vodja oddelka za študij dela — 1 delovno mesto Pogojhvišješolska izobrazba tehnične ali organizacijske smeri 2. strokovni analitik dela — več delovnih mest ... Pogoji: srenješolska izobrazba tehnične smeri * • 3. delovni analitik — več delovnih mest Pogoji: poklicna šola lesne ali kovinske stroke * - ... Delo je zanimivo in dinamično in daje možnost nadaljnjega izobraževanja. Zaželena je starost kandidatov do 35 let. Vabimo vas, da vložite svoje ponudbe s kratkim opisom dosedanjih del na naslov: Jelovica, lesna industrija, Škofja Loka - za kadrovsko socialni oddelek, v 15 dneh od dneva objave. Ce želite dodatne informacije, vas vabimo na razgovor. Komunalno podjetje Vodovod Kranj razpisuje na podlagi sklepa DS ustno javno licitacijo raznega poslovnega inventarja Ogled predmetov je 26. februarja 1975 od 12. do 16. ure. Licitacija bo v četrtek, 27. februarja 1975, ob 12. uri v prostorih podjetja. Prednost ima družbeni sektor. Tržiška tovarna kos in srpov Tržič objavlja prodajo naslednjih osnovnih sredstev na javni dražbi: frikcijska stiskalnica — 100 t frikcijska stiskalnica — 150 t pnevmatska oprema zal50-tonsko frikcijsko stiskalnico ekscentrična stiskalnica — 50 t 3 gorilniki za srednje težko kurilno olje »Ventilator« Zgb oljna peč »Fenix« 1500 avtomatska telefonska centrala za 10 priključkov usmernik za avtomatsko telefonsko centralo Javna dražba bo v sredo, 5. marca 1975, ob 10. uri v tovarniških prostorih na Cankarjevi 9 v Tržiču. Pri licitaciji enakopravno nastopajo fizične in pravne osebe. Kupec — pravna oseba — lahko poravna kupnino z akceptnim nalogom z zapadlostjo 30 dni. Kupec - fizična oseba - mora plačati polovico kupnine takoj, ostalo pa ob prevzemu, in to najkasneje v 15 dneh. Informacije lahko dobite na telefon 50-451 interna 22 vsak delovni dan od 6. do 14. ure. okoli sveta Starci so se ves čas hladiti s pahljačami in nekaterim je že začelo nagajati srce. Neka zavaljena sitnoba je začela groziti, da bo tožila firmo in zahtevala povrnitev stroškov. Dnevi so tekli, kapitan je nazdravljal s pijačo in prijateljsko prepričeval, fontane pa so bile še vedno suhe in vročina je bila iz dneva v dan ne-znojnejša Kapo in prvi častnik stroja sta se ure in ure motala okrog pokvarjenih naprav, naredila pa nista nič. Kapo je po svoji stari navadi ves čas vpil in krilil z rokami, strojnik pa je ves oznojen in prestrašen brskal po načrtih in kimal z glavo. V resnici oba skupaj niti nista vedela, kje naj bi bila okvara, kaj šele, da bi jo znala odpraviti. Stvar še je uredila šele pozneje v Panami, ko smo poklicali na ladjo dva Llovdova strokovnjaka. Takoj sta odkrila okvaro in jo s pomočjo svoje ekipe v pičlih štirih urah tudi popravila. IZLET V MEHIŠKO PUŠČAVO V Santa Rosalii smo ostali dva dni. Naložili smo dva tisoč ton bakra za Italijo. Mehičani so bakrene plošče spuščali v podpalubje s primitivnimi škripci. V vsakem modernejšem pristanišču bi isto količino bakra naložili v nekaj urah. Meja med Združenimi državami in Mehiko je hkrati tudi meja med bogatijo in revščino. Mehiške puščave so pred sto in več leti nudile zatočišče zločincem, ki jih je v ZDA iskala roka pravice, v nasprotni smeri pa so romale množice revnih Mehiča-nov, ki so si obetali v ameriških tovarnah in farmah več denarja in boljše pogoje za delo in življenje. Puščava, sama puščava. Redki šopi bodičaste trave in nizko grmovje med razbeljenim kamenjem in peskom: to je edino bogastvo te pokrajine. In pa seveda baker. Kopljejo ga v hribu nad vasjo. Bakrovo rudo nalagajo na vozičke in jo vozijo v dolino, kjer jo separirajo in topijo. Dan in noč škripljejo vozički v hribu, dan in noč se vali dim iz topil-niških dimnikov, dan in noč teče baker iz peči v livne grede. Topilci delajo v nevzdržnih razmerah. Z ene strani jih žge vroče puščavsko sonce, z druge strani pa raztaljeha kovina. Popoldne smo sklenili, da bomo šli v puščavo po kaktuse. Naš telegrafist je bil namreč vnet zbiralec kaktusov in je hotel obogatiti svojo zbirko'. Ker pa sam ne bi mogel prenesti vseh primerkov na ladjo, nas je nekaj povabil s seboj, da bi mu pri tem pomagali. Ker naj hi bilo po njegovem pripovedovanju v puščavi . zelo veliko strupenih kač, smo navzlic vročini obuli visoke delavske čevlje in golenice. Tako opremljeni smo se odpravili v puščavo. Sli smo skozi rudarsko naselje, ki se je v tej vročini zdelo kot izumrlo. Samo otroci so nas radovedno opazovali s hišnih pragov in tu pa tam je priletela besedica »Gringos!« S tem vzdevkom Mehičani posmehljivo na-zivajo sosednje Američane pa tudi Evropejce in vse druge plavolasce. Skozi Santa Rosalio je vodila ena sama dolga ulica. Na obeh straneh te ulice je bila doga vrsta lesenih hiš, brivnica, tri majhne trgovine in ena sama samcata gostilna /. bahavim izveskom Kafebar. Ce ne bi bila cesta asfaltirana, bi bilo vse natančno tako kot v kakšnem filmu o Benitu Juarezu, tik preden prigalopirajo v mesto vladne čete. Tudi redkim domačinom, ki smo jih videli na ulici, so na glavi še vedno tičali nepogrešljivi sombreri. Ce bi se tisti trenutek oglasile še kitare in pištole, bi bil vtis popoln. Ko smo za seboj pustili zadnje vaške hiše, je bilo asfalta konec, cesta se je zožila v kolovoz in se začela vzpenjati v breg. Na pol poti do vrha hriba smo šli mimo kapelice in mimo s kamenjem ograjenega pokopališča. Vrh hriba pravzaprav ni bil vrh, to je bil le začetek brezkončne puščavske planote, ki ji s pogledom nisem mogel najti konca. Kamenje, pesek in uvela trava so segali do kamor je neslo oko. Od razbeljenega kamenja je sevala nevzdržna vročina in sončna luč nam je slepila oči. Po desetih minutah hoje smo se spustili v kotanjasto oazo, v kateri so rasli kaktusi. Pa ne samo takšni, kakršne smo navajeni gledati doma v cvetličnih lončkih. V tej vroči kotanji je bil pravi kaktusov gozd, saj so bili nekateri primerki visoki tudi pet, šest in več metrov. Kaktusi so bili različnih oblik in vrst. Našemu telegrafistu so se ob pogledu na X JlL# Jrik <%3^ Torek, 25. februarja 1975 tolikšno bogastvo bodikastih lepotcev skorajda zarosili naočniki. Nekaj najlepših majhnih primerkov je z nožem izrezal iz peska in jih spravil v vrečo. Čeprav smo se vso pot skozi puščavo bali kač, nismo na tej poti razen redkih kuščarjev videli nobenih drugih plazilcev. Radi bi se šli kopat, a telegrafist se kar ni mogel ločiti od oaze. Na koncu smo poiskali največji kaktus v vsej kotanji in se pod njim vsi skupaj fotografirali. Za tolažbo, ker ga nismo mogli vzeti s seboj, nam je potem ostala vsaj njegova fotografija. Ko smo šli nazaj skozi vas, smo v gostilni popili vsak svojo cocacolo in kozarček prave mehiške tequile. Zapitek je seveda plačal telegrafist — kot nagrado za našo pomoč pri nabiranju kaktusov. Naš izlet smo končali s kopanjem v morju. Čeprav je imela voda skoraj trideset stopinj Celzija, smo se za silo vseeno ohladili. Morsko dno je bilo polno alg in ježkov, obrežne čeri pa so bile povsem bele od posušenega ptičjega blata. Nad zalivom so krožili golša-sti pelikani in iskali plena za svoje venomer lačne kljune. Kadar je kdo izmed teh velikih ptičev zagledal pod gladino kakšno ribo, je stisnil peruti k telesu in padel v vodo kot kamen, da bi jo ujel. Ko pa je hotel spet v zrak, je moral vzeti dolg zalet, da je sploh lahko vzletel. Pri tem si je pomagal s krili in s hitrim tekom po vodni površini. SKOZI PANAMSKI PREKOP Naslednje jutro smo izpluli. Na pomolu se je zbrala množica otrok in nam mahala v slovo. Pristanišče lahko sprejme samo dve ladji hkrati in prihod ali odhod ladje je doživetje za vso vas. Ko je bila plima najvišja, smo dvignili sidro. Spodnja skladišča so bila polna bakra in Murter se je pogrezal v vodo do črte, ki označuje največjo dovoljeno obtežitev ladje. Preden smo zapluli na odprto morje, smo s kobilico nakajkrat krepko zaorali po blatnem pristaniškem dnu. Po enem tednu plovbe ob mehiški in latinskoameriški obali, smo se tridesetega junija popoldne končno zasidrali pred Panamskim prekopom. V Puntarenasu bi morali sicer naložiti še tisoč petsto ton kostari-ške kave, vendar smo ta tovor prepustili ladji Pazin, ki je plula štirinajst dni za nami. Zaradi prena-polnjenosti je odpadel tudi pristanek v venezuelskem Maracaibu, ki smo ga imeli v načrtu že od začetka potovanja. Na sidrišču pred Bal boo je bilo zasidrano več kot sto ladij z vseh koncev sveta. Med njimi je bilo veliko japonskih ribiških barkač, nekaj izraelskih kontejnerjev in tri ameriške križarke. Malo pred nami se je s svojim srebrnim dimnikom šopirila slovenska ladja Goranka, last splošne plovbe iz Pirana. Zelo velikih ladij ni bilo. Skozi Panamski prekop lahko plujejo samo ladje z dvajset ali največ petindvajset tisoč tonami nosilnosti, vsi veliki tankerji in kontejnerji pa morajo na dolgo pot okoli viharnega rta Horna. Po dvanajstih urah čakanja so se nam vrata prekopa končno odprla. Poveljstvo na ladji je prevzel pristaniški pilot s svojo posadko črnih delavcev, ki se je razporedila po krovu. Počasi smo pluli pod velikim dvižnim mostom, mimo belih in rdečih boj, dokler se nismo ustavili pred enim izmed treh velikih dokov, s pomočjo katerih se bomo dvignili na ravnino prekopa in Gatunskega jezera, ki leži šestindvajset metrov nad morsko gladino. Vsak tak dvižni dok je bil sestavljen iz dveh bazenov. Električne lokomotive so nas najprej privlekle skozi odprta vrata prvega bazena. Vrata drugega bazena, katerih vrh je segal nekako do višine našega poveljniškega mostu, so bila še zaprta. Na isti višini je bila tudi gladina vode v drugem bazenu. Potem so se velika dvojna železna vrata za nami zaprla in voda v našem bazenu se je začela počasi dvigati. Dvigala se je toliko časa, dokler se ni njena gladina izenačila z gladino vode v drugem bazenu. Tedaj so se vrata pred nami odprla in dve električni lokomotivi, na vsaki strani kanala ena, sta nas povlekli v drugi bazen. Ves postopek se je potem ponovil še dvakrat, dokler se v zadnjem bazenu gladina vode ni izenačila /. gladino prekopa in Gatunskega jezera. Ko se bomo potem na drugi strani spuščali k Atlantskemu oceanu, se bo ves postopek ponovil v obratni smeri. t Se bo nadal levalol Klub študentov v Radovljici Na pobudo občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine je bil v petek, 14. februarja, v Radovljici posvet študentov. Udeležili so se ga študentje ter predstavniki skupščine družbenopolitičnih organizacij in podjetij Almire Radovljica, LIP Bled in Verige Lesce. Predsednik izvršnega sveta Franc Podjed je študente seznanil s programom razvoja občine in s kadrovskimi potrebami v gospodarstvu in družbenih. dejavnostih. Predstavniki podjetij pa so razložili programe in probleme delovnih organizacij. Na posvetu so razpravljali tudi o štipendiranju in vključevanju pripravnikov in pripravniški dobi. Nazadnje so se odločili, da tudi v Radovljici ustanovijo klub študentov. Izvolili so žes 17-člansko predsedstvo kluba. Občinska konferenca zveze mladine pa bo pripravila vse potrebno za prvo sejo skupščine kluba. JR Kaj veš o netopirjih Skupina nemških biologov v naših jamah preučuje življenjske navade »krilatih miši« Najbrž je le malo Jugoslovanov, ki bi o netopirjih, teh skrivnostnih nočnih nestvorih, vedeli kaj prida več kot piše v osnovnošolskem prirodopisnem učbeniku. Mnogim se zdijo celo odvratni, saj spominjajo na prazgodovinske pošasti, na miniaturne ostanke pravljičnih zmajev in krvosesov. A v resnici so zelo zanimiva bitja, katerih življenjske navade postajajo predmet raziskav številnih uglednih znanstvenikov. Konec prejšnjega tedna, denimo, je Slovenijo obiskala skupina strokovnjakov iz biološkega inštituta v Tubin-genu (ZRN), ki jo je vodil trenutno najboljši poznavalec netopirjev sploh, profesor Helmut Frank. In kaj so počenjali pri nas? V petek pionirji o prometu Avto-moto društvo Kranj in svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu občinske skupščine Kranj bosta v petek, 28. februarja, ob 16. uri v dvorani občinske skupščine Kranj organizirala tekmovanje v znanju na temo »Kaj veš o prometu in tovarni Tomos«. Koprska organizacija združenega dela praznuje letos 20. obletnico delovanja in je kot velika proizvajalka koles in koles s pomožnim motorjem (le-ti so med mladimi zelo razširjeni in priljubljeni) zainteresirana, da so mladi vozniki čim bolj podkovani v ravnanju na cesti in vešči v znanju cestnoprometnih predpisov. Na petkovem tekmovanju bodo nastopile 6-članske ekipe 8 popolnih osemletk iz kranjske občine. Pet članov posamezne ekipe bo odgovarjalo na vprašanja iz cestnoprometnih predpisov (učna snov v višjih razredih osemletk) in zgodovine Tomosa, šesti član pa bo izpolnjeval testne pole. Organizatorja želita, da bi se tekmovanja v znanju udeležilo čim več šolarjev in staršev, ker le takšna množična srečanja prispevajo k boljšemu poznavanju cestnoprometnih predpisov. Za nastopajoče so pripravljene vredne nagrade. -jk Soriška planina Neizkoriščen snežni rekord Preden vam odgovorimo, je treba povedati, da družina »krilatih sesalcev« šteje par sto različnih podvrst in da so ravno v Sloveniji odkrili dve ali tri izredno redke sorte, kakršnih drugod ni. Zal pa jim med domačimi zoologi doslej ni* nihče posvečal omembe vredne pozornosti, zato je gornja ugotovitev širši javnosti skoraj popolnoma nova. Mnogo izčrp-neje so z njo seznanjeni v tujini, od koder pogosto prihajajo k nam specializirane študijske odprave. Cilj slednjih je slovenski Kras, ali — natančneje povedano — posamezne kraške jame, priljubljena prezimovališča in kotišča netopirjev. Slednjim namreč mraz ne prija. Šele ko nastopi pomlad, zapustijo vlažne špilje in odletijo. Odletijo kam? No, ravno to vprašanje najbolj muči naravoslovce, ki so štiri dni zapored stikali po Škocjanskih jamah in Predjami ter po Kevdrcu pod Lubnikom in po Marijinem breznu nad škofjeloškim Kraneljem. Obstaja sicer utemeljena domneva, da je akcijski radij netopirjev izredno velik, saj so par živali iz slovenskih »gnezd« izsledili že v Alžiriji in v podzemskih votlinah srednje Evrope, vendar natančna smer gibanja zobatih letalcev, ki se selijo le ponoči, ni razjasnjena. Nemški biologi skušajo z namestitvijo obročkov na oprijemalne krempeljce vzorčnih primerkov ugotoviti, kaka daleč segajo netopirske poti in čez katera ozemlja vodijo. V operaciji sodeluje pravcata armadica naravoslovcev iz različnih dežel, kajti obročkanje je brez koristi, če pozneje ne uspe ujeti vsaj nekaj označenih »letečih miši«. V drobne kovinske prstane so vgra-virani tudi osnovni podatki o času in kraju namestitve, kar raziskovalcem še dodatno olajša posel. I. Guzelj Soriška planina, eden redkih belih otočkov v zeleneči Sloveniji, doživlja nesluteno invazijo smučarjev. V nedeljo, ko so bila sončna pobočja pod Lajnarjem prizorišče zimskih športnih iger gradbincev, je — kar zadeva obisk — padel nov rekord: prek 1500 osebnih avtomobilov in nekaj deset avtobusov sta naštela dežurna miličnika iz Železnikov. Seveda so spričo tolikšnega navala tudi povečani in razširjeni parkirni prostori postali pretesni; približno tretjina voznikov je morala pustiti svoja vozila ob cesti proti vasi Sorica. Nedisciplina šoferjev in pomanjkanje kontrole sta pozvročila hudo gnečo in dolgotrajne zastoje, saj so ljudje prihajali in odhajali ne da bi upoštevali omejitvene zpake o enosmerni vožnji. Možem postave je le s skrajnimi napori uspevalo razpletati prometne vozle. Zlasti močno se je poznala v odsotnost »parkirmojstra«, ki bi pri vrhu skrbel za red. • • Velja zapisati, da so člani domačega SD Železniki izpustili iz rok edinstveno priložnost, kajti ob ustrezni rediteljski službi bi lahko zaslužili lepo vsoto denarja. Večina gostov namreč mnogo raje seže v žep in plača primerno takso kakor pa po nepotrebnem izgublja čas in živce v kaotični gneči, ki je botrovala neštetim prepirom ter v polakirano karoserijo posameznih vozil vtisnila neizbrisne sledove. Miličniki upravičeno opozarjajo, da ne bodo več prevzemali nase vloge »parking-bo-vev« — razen v prostem času in če so jim odgovorni pripravljeni posebej plačati. Železnikarski športni delavci, ki slovijo kot odlični organizatorji tekmovanj, zares ne bi smeli zanemarjati »obrobnih«, zadev, posebno ako upoštevamo, da je njihova rešitev povezana z možnostjo dodatnega zaslužka. -ig TV pretvornik v Bohinju Prvi televizijski pretvornik so v Bohinju dobili 1963 leta. Postavili so ga na Voglu, denar pa so prispevale gospodarske organizacije. Ko pa je RTV Ljubljana začela uvajati tudi drugi program, so si prebivalci Bohinja vse bolj želeli tudi UHF pretvornik. Tako so se lani in predlanskim lotili zbiralne akcije. 755 lastnikov televizorjev je prispevalo po 200 dinarjev in danes že fahko gleda drugi program precejšen del prebivalcev Bohinja. Le prebivalci Bohinjske Češnjice, Bitenj in No-menja še nimajo slike na drugem programu. Želijo si, da bi bil tudi ta pret vornik čimprej gotov. B. Sod j a Zdajbliže < N < LU > LES, MIZARSKE PLOŠČE LESENE STENSKE OBLOGE PARKET, STAVBrfe POHIŠTVO KERAMIČNE PLOŠČICE GRADBENI MATERIAL u noui trgouini KRANJ - PRIMSKOVO (POLEG SALONA POHIŠTVA) telefon (064) 26 076 Črtomir Zoreč: N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) Stvarnost in subjektivnost Kot je v navadi se mladi likovniki na začetku svoje ustvarjalne poti družijo v večje ali manjše skupine, ker si tako olajšajo pot do razstavnega prostora. Tako sta se že tretjič, tokrat v Škofji Loki, predstavila • Ljubljančana kipar Anton Demšar in slikar Gorazd Satler. Ne veže ju toliko oblikovna kot generacijska vez. Razstave mladih, še na začetku svoje ustvarjalnosti, so večkrat zanimive, saj vsebujejo svežo energijo, ideje in moči. Kipar Anton Demšar je študent kiparske specialke na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, toda njegova ustvarjalna dejavnost že nedvomno nakazuje samostojno likovno pot. Demšarjevo delo bi lahko opredelili kot »čisto kiparstvo«. Oblika in gibanje; oblika in forma nastaja v procesu dela, ki je igra in raziskovanje, je gibanje materiala Po določenih prirodnih zakonitostih. Torej negira subjektivni odnos do stvarnosti. V Demšarjevem delu postaja stvaritev stvarnost sama, selekcija produktov pa umetniško delo. Torej koncept in zamisel vodita v rezultat obliko. Vsedanje naključnih oblik (mas) mavca druga v drugo, vlitih v gumijaste kalupe ali na kolovratu za glino izoblikovanih form posameznih elementov, to vsedanje, daje novo formo, ki ni umetna, temveč logična in naravna. Uravnavana je po zakonih gibanja — pritiskanja in raztezanja. Torej nastaja znotraj lastnih zakonitosti kot sublimat energije. Koncept dela Pa je transformator energije v obliko. Demšarjevi elementi so logično združeni v primarne kubične forme in se na tak način homogeno stap-Ijajo v končni produkt. Njegovo kiparstvo je še nedodelano v materialni izvedbi in ostaja na nivoju ate-ljejskega eksperimenta. Za to je nedvomno vzrok, da je finalizacija objekta v zaželeni material povezana z večjimi stroški. Kljub temu pa se njegovo delo tvorno vključuje v naš likovni prostor. - Figura in tihožitje sta izhodiščni prvini izraznega sveta akademskega slikarja Gorazda Satlerja. To je svet, ki je često osnova slikarju, ki se iz varnega ateljejskega miljeja poda na tvegano pot k samostojni likovni izpovedi. Satler je zapustil akademijo pred tremi leti z bogatimi izkušnjami slikarstva fin de siecla. To pa je le pogoj na poti k uspešni realizaciji tistih hotenj, ki naj bi postavila slikarja v aktualni današnji čas. Potreba po taki izpovedi, podprta s polnostjo opažanja in čustvenega zaznavanja, vodi Satlerja iz tako imenovanega akademizma v slikarstvo novih likovno idejnih dimenzij. Predmet ali figura, intimna in zaprta v subjektivnem slikarjevem svetu, ki ga skriva zase, da bi ga pokazal vsem, postaneta komunikacija do sveta navzven. V simbolični govorici se slikarjev motivni svet včasih pretvori ob drznih potezah čopiča v novo ekspresivno formo intenzivnih barvnih odnosov, včasih pa se posveti detajlu v popolni naturalistični obdelavi. To pa v nekaterih delih deluje kot nehomogena likovna struktura. Figura je često podkrepljena s trdno risbo in linijami, ki kot koordinatne vezi tvorijo kompozicijo sliki. Realizem, ki se je v raznih oblikah pojavil v novejši likovni umetnosti, je nedvomno vplival tudi na slikarstvo Gorazda Satlerja. Izčiščevanje likovne forme m uvajanje naturalistične obdelave motiva pa nakazuje nove variante in Poti v nadaljnjem delu tega slikarja. Boris Jesih V petek, 21. februarja, so v dvorani Glasbene šole v Kranju gostovali učenci Glasbene šole »Franca Koruna-Kozeljskega« iz Velenja. Koncertni program je bil sestavljen iz instrumentalnih in baletnih točk. V instrumentalnem delu so se izkazali harmonikarji iz razreda profesorja Ilija Havlička, pianist Dermol Valerij ter violinista Oplotnih Vojko in Štiglic Drago. Baletni del pa je bil posvečen pesniku Karlu Destovniku-Kajuhu. Na njegove uglasbene pesmi so plesale učenke višjih razredov baletne šole. Nasploh so gostje dokazali, da imajo nekaj dobrih in nadarjenih učencev, ki bodo ob intenzivnem delu še mnogo dosegli. Na sliki Vlasta Goršek in Stanka Petek. — A. A. — Foto: F. Perdan Dramske uprizoritve v Šenčurju letos ne bo V torek, 18. februarja, je bila v domu kulture v Šenčurju redna vsakoletna konferenca DPD Svoboda Šenčur. Poročilo o delu društva v preteklem letu je zaradi kadrovskih težav bilo precej skromno, kljub temu pa so pripravili nekaj proslav, koncertov in uprizorili igro Sveti plamen, s katero, so imeli na gostovanjih po Koroški polne dvorane, le v domačem kraju žal niso uspeli. Ob obletnici smrti dr. Franceta Prešerna so pripravili kulturni teden, ki se je končal z odlično pripravljenim recitalom Prešernovih pesmi. Letošnjo sezono dramske uprizoritve zaradi kadrovskih težav n# bo,, to pa še ne pomeni, da bo društvo spalo. Kupilo bo nekaj narodnih noš, misli pa tudi že na prireditve ob 30. obletnici osvoboditve jugoslovanskih narodov, ki naj bi jih pripravilo z drugimi organizacijami v krajevni skupnosti. Nadalje so izvolili nov dvanajstčlanski odbor, za predsednika pa ponovno Vinka Peternela, ki je med drugim v svojem poročilu dejal: »Lepo bi bilo in tudi želja vseh nas je, da bi na naših prireditvah poleg članov kdaj videli tudi druge občane.« F. Erzin Cvetje kakor lani Tradicionalni, že peti, teden slovenske drame se ie zavlekel še za tri dni, trajal je od 5. do 15. t. m., v tem času pa smo videli v štirinajstih predstavah deset del slovenskih poklicnih in amaterskih gledališč terv Narodnog pozorišta iz Zenice; v devetih primerih, kar je in bi moralo biti pravrlo, dela slovenskih avtorjev ter Držičevega Botra Andraža v prevodu Mirka Rupla. Poleg večernih predstav so bile štiri tudi popoldanske za srednješolsko in delavsko mladino. Pokroviteljstvo nad tednom pa so prevzele kranjske delovne organizacije SAVA, ISKRA, PLANIKA, TEK-STILINDUS, IBI, ELEKTRO Kranj in kulturna skupnost. Vsi nastopajoči ansambli so prejeli plaketo mesta Kranj, bili so pogoščeni v kadilnici PG, kjer so se tudi razvijali pogovori o (tudi) gledališču, vendar povsem neuradno. Namesto dosedanjega načina, ko se je v dveh dopol-dnevih z nekaterimi slovenskimi dramatiki razpravljalo o domenjeni gledališki, pisateljski problematiki, so letos nekateri od predvajanih piscev imeli samostojne pogovore na gimnaziji in drugih šolah ter domovih. Gledališka srečanja v počastitev Prešernovega spomina so odprtega in morda bi bilo bolje drugače, ne-tekmovalnega značaja, pomenila pa naj bi prerez slovenskega gledali- razprodaja.. Votuva, količine so omejene mm KRANJ moške diolen hlače po 185 din ženske elastične hlače po 100 in 120 din % razna smučarska konfekcija (bunde, hlače, kompleti) z 20 % popustom na oddelkih konfekcije in športa v veleblagovnici Globus škega ustvarjanja, konceptov in izvedb posameznih hiš pri odrskih postavitvah domačih avtorjev. Kljub temu namenu pa ni potekalo vse tako kot bi moralo. Očitno je, da nekatere skupine prihajajo dokaj nepripravljene (»Zarja«), z zastarelim repertoarjem (Zenica), ali ga spremenijo (SLG Celje), nekateri pa sploh ne pridejo (Glej). Videli smo le eno noviteto, Cudermanov tekst v postavitvi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, ter pre-miero dramske skupine Prešernovega gledališča, Potrčevega Lacka in Krefle. Sporno je bilo sodelovanje SNG Maribor s sicer kogenialno prevedenim Botrom Andražem, v skoraj prazno dvorano pa je izzvenel Partljičev tekst Ščuke pa ni (večer prei je bila predstava prikazana na TV), čeprav bi pri Razvalini življenja ne bilo tako. Se'najbolj sta presenetili izvedbi Cankarjevih del, komedija Za narodov blagor Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta, režija Daria Uršiča, in Součkova, bil- je tudi režiser in igralec, prireditev različnih satiričnih tekstov Veselica v Blatnem dolu ljubljanske Drame. Zanimiva je bila tudi predstava Afere v režiji Toneta Peršaka, ki je skušal, eden med redkimi, raziskovati nove možnosti povsem gledališkega izrazila. Naslonil pa se je na način filmskega kadri-ranja. Težišče kranjskega tedna so slovenski avtorji oziroma njihovi teksti. Umetniška raven sodobnih avtorjev, z izjemo Šeliga in Kozaka, ne presega deskriptivnosti, dramaturških ohlapnosti, skonstruiranosti v gradnji in z dokaj revnim besedjem. Ni čudno, da so temu podobne tudi odrske postavitve, brez ustvarjalnega poguma in tveganja, rutinske in se v letih zelo malo razlikujejo med seboj. Še vedno je bolj izrazita povsem tehnična soustvarjalnost, npr. scena, kostumografija, svetloba, itd., J5> tradicionalnostjo, kakor kaže, bledi tudi pomen tedna slovenske drame, čeprav organizacijsko, gosti-teljsko in družabno ravnanje PG, kakor vedno, zasluži pohvalo. Tudi odziv gledalcev je bil presenetljivo velik, kljub temu pa je nekako čudno res, da je bila najprej razprodana predstava, ki je potem sploh ni bilo, Pogovor v maternici koroške Slovenke, da je največ negodovanja ppžel prav Šeligov tekst Ali naj te z listjem posu jem, še več pa izvedba, da je bilo zelo malo zanimanja za zares čiste amaterji' iz Trnovelj pri Celju celo med amaterji PG itd. In vendar je bilo vseh deset dni tako prijetnih, verjetno prav zaradi ne-vznemirl jivih srečanj, razveselimo se, če skuša biti kaj vendarle dobro in se jezimo hkrati, ploskali smo vsem in jih s cvet jem zasuli. ) Janez Pošt rak (57. zapis) Z visoke gore — Svinške planine — smo se spustili v široko ravnino, ki ji je središče že močno ponemčeni Velikovec (Vblkermarkt). Zdaj sam sebe ponosno imenuje »plebiscitno mesto« — pač zato, ker se je 1. 1920 odločilo za Avstrijo 1154 njegovih prebivalcev, za Jugoslavijo pa le 229. Sicer pa ni bilo vedno tako nemško tod okrog. Velikovški okraj je veljal celo za najbolj slovenski del Koroške, saj so tu še 1. 1900 po uradni statistiki našteli kar 40.877 Slovencev in le 9994 Nemcev. Za primerjavo: v vsej Koroški so ono leto našteli 90.495 oseb, ki so izjavile, da je njihov občevalni jezik slovenski. No, to je res, da so vlekla mesta in trgi — na tem področju Velikovec in Grebinj — vedno bolj na nemško stran, pač zaradi u radništva, trgovcev, priseljenih industrijskih delavcev in vpliva nemških šol. STARI VELIKOVEC Raje poglejmo v zgodovino, ki nas ne skeli tako kot sedanjost, v tem, za nas že tako tujem mestu. Na svojih koroških poteh sem imel občutek, da sta celo Celovec in Beljak bolj strpna kot Velikovec — pa čeprav leži to staro mestece kot otoček v slovenskem morju — okrog in okrog ga obdajajo še vasi, v katerih še vedno marvnja-jo po svovenje. Morda je prav zato v Velikovčanih zakoreninjen tak »prastrah« pred vsem, kar ni nemškega? Mesto samo pa je že zelo staro, listine govore o Velikovcu že v 10. stoletju. Sprva je bila naselbina last šenpavelskega samostana in je veljala že 1. 1147 za trg. L.. 1252 pa je postal Velikovec vojvodsko mesto. Iz tega časa je ohranjen le še grajski stolp in pa — stara slava. Kajti včasih je res prav v Velikovcu zasedal tudi koroški deželni zbor. »ŠIBE BOŽJE« Sjcer pa je Velikovec v svoji zgodovini moral marsikaj prestati. Imel je nekaj prednosti pred drugimi kraji (veliko skladišče labotskega železa, vinske zaloge, razvito trgovino in obrt), toda bil je zaradi svoje osamljene lege v ravnini (ta sega od Celovca do Pliberka pa od Svinške planine do Karavank) tudi bolj izpostavljen. Mesto je dosti trpelo ob ogrskih in turških napadih, 1. 1690 je potres uničil skoro vse hiše, 1. 1715 je prišla še kuga in zdesetkala prebivalstvo. ZAJEZENA DRAVA Tako velja Velikovec v današnjem času bolj kot mikaven turistični kraj v prelepi Pod-juni. Tembolj, ker se prav na južni strani pod mestom razprostira veli-, ko umetno jezero, dolgo kar 21 km. Imenuje se Kazaško jezero, po slovenski vasi Kazaze, ki leži v bližini velike elektrarne. Le- ta ima res vedno dovolj vode iz zajezene Drave. Jezero je lepo, čisto (ni tako puščobno ip kalno kot ono naše nad elektrarno v Mostah pri Žirovnici) i" kot nalašč za gojitev raznih športov (ribištva, jadranja, veslaštva). V zadnjih letih je nastala na bregovih ob jezeru cela vrsta slikovitih počitniških naselij. Morda ima človek prav zaradi tega življenja na bregovih občutek, da Kazaško jezero le ni kak mrtev jez, pač pa že kar naravna vodna ravan. No, še ime Kazaze. Že1 nemško poimenovanje (Edling) kaže, da je kraj dobil ime po starih slovenskih plemičih Kosezih. Tudi onega koroškega kmeta, ki je v slovenskem jeziku umeščal sicer tuje kneze na Gospo-svetskem polju, so stare listine imenovale Edlinga (plemiča), pač ker je bil slovenski Kosez! In tako stoji zdaj na zemljevidih zapisano Stausee Edling — kdo bi videl v tem imenu še Kazaze, bližnjo vas, naselje nekdanjega slovenskega plemiča, svobodnjaka Koseza? PARTIZANSKO GROBIŠČE Kar 83 padlih koroških partiza-. nov počiva na velikovškem pokopališču pri Šentrupertu. Semkaj so po končani vojni prepeljali zemske ostanke borcev za svobodo, ki so padli po bližnjih gorah, predvsem na pobočjih Svinške planine. To je največje partizansko grobišče na Koroškem. Skupinski grob meri podolgem 12 m, počez pa 5 m. Večina tu pokopanih po imenih ni znana. Med padlimi so bili poleg Slovencev tudi avstrijski Nemci, Francozi, Poljaki in Rusi. Celo angleški zvezni Oficir Chusak je tu pokopan. Pač vsi, ki so se borili in padli na partizanski, protifašistični strani. Zveza bivših partizanov Slovenske Koroške je dne 26. oktobra 1947 svečano odkrila izjemno lep spomenik padlim Jborcem, pokopanim na velikovškem pokopališču pri Šentrupertu. Na vrhu podstavka je bila postavljena nad 2 m visoka bronasta plastika treh borcev. Izdelal jo je neki srbski kipar- umetnik. — Na podstavku je pisalo: Padlim za svobodo v borbi proti fašizmu. — 1942 — -1945. Toda našli so se sodobni vandali in 1. 1953 oskrunili ta partizanski spomenik. Z razstrelivom so »neznanci« popolnoma zdrobili plastiko, podstavek z napisom pa premazali s črno barvo. Na proteste — ni ji kazalo drugače — je potem koroška oblast spomenik delno obnovila. Toda namesto mogočne umetniške plastike — so postavili na podstavek le ubogo, preprosto žaro. (Razstreljeni spomenik v Robežu pa še sedaj ni obnovljen!) Dvoje slikovnih primerjav vključujem v ta zapis: prejšnjo in sedanjo podobo šentruperškega partizanskega spomenika ter podobo oskrunjenega spomenika v Zrelcu in podobo redno oskrbovanega, še nikoli oskrunjenega spomenika avstrijskim vojakom (padlim na naših tleh, v borbi proti nam!) na ljubljanskih Žalah. (Se bo nadaljevalo) Prvotni partizanski spomenik na velikovškem pokopališču pri Šentrupertu. Tak je spomenik zdaj: namesto unmtniške plastike uboga — skleda. lak pa je bil partizanski nagrobnik v Zrelcu pri Celovcu po napadu nacističnih barbarov. Tako stoji spomenik padlim avstrijskim vojakom na ljubljanskih Žalah — še nikoli oskrunjen. ... razprodaja mali oglasi • mali oglasi izgubljeno prodam V zadružnem domu na Primskovem, Jezerska c. 41, lahko kupite najkvalitetnejši KROMPIR za seme — jana. Poceni dohite semenski krompir saskia in dobrin. KZ Sloga, Kranj, telefon 23-866, 22-616 1012 GOSPODINJSKE APARATE, RADIO in TV aparate, lestence in ves elektrotehnični material lahko kupite tudi na kredit po najugodnejših pogojih pri ELEKTROTEHNI, Prešernova 9, Kranj, tel. 210-29 984 Prodam 2 dvodelni vezani OKNI v velikosti 130x 120 cm, Podljubelj št. 18 1053 Prodam več mesnatih PRAŠIČEV za zakol. Kalan, Suha 27, Škofja Loka 1054 Prodam KROMPIR saški in ve-sna ter suha BUKOVA DRVA. Sr. Bitnje 22 1055 Prodam 10 mesecev stare KOKOŠI nesnice. Pavlin, Pivka 45, Naklo Prodam motorno ZAGO STYHL. Zgoša 22, Begunje na Gorenjskem Prodam plemensko TELIČKO in kupim snežne verige za volksvvagen. Drolc, Sidraž 1, Cerklje 1058 Brezhiben barvni TELEVIZOR spektar in italijanski OTROŠKI VOZIČEK ugodno prodam. Dolinar, Partizanska 42, Škofja Loka, telefon 60-190 1059 Prodam TELEVIZOR z malim ekranom na baterije in ZLATO za zobe. Stara c. 7, Kranj 1060 Prodam MESARSKI STROJ BLITZ - 50-litrski. Tel. 24-891 popoldne 1061 Poceni prodam dve PLINSKI PEČI, dva KAMINA, otroško POSTELJICO in DIVAN. Vodnik, Predo-slje 58, Kranj (nasproti gostilne) Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Vomberger Ivan, Cesta na Rupo 25 . 1063 Prodam dobro ohranjen GUMI VOZ in skoraj nov TROSILEC za umetni gnoj. Jerala, Podbrezje 111 Prodam STRUŽNICO KINDA. Naslov v oglasnem oddelku 1065 Prodam dobro ohranjen TELEVIZOR, stabilizator in anteno. Molj, Voglje 39, Šenčur 1066 vozila Prodam PRINC 1000, letnik 1967, delno na kredit. Kranj, Planina 24 Po ugodni ceni prodam dobro ohranjen AMI 6. Dijanič Zlatko, Gubčeva H, Radovljica 1068 , Prodam VOLKSVVAGEN. Dru-lovka 46 1069 Prodam ZASTAVO 600, letnik 1960, dobro ohranjen, registriran za leto 1975. Zlato polje 15 a 1070 Prodam MOPED TOMOS T 15, dobro ohranjen ali zamenjam za moped na 1 prestave. Lavtar, Kidričeva 69, Škofja Loka 1071 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968, prevoženih 42.000 km, dobro ohranjen. Ogled od 6. do 14. ure. AVTOPARK, Sp. Gorje 1, Murkova Prodam karambolirano ŠKODO MB, letnik 1973. Ogled n*>žen vsak dan od 15. ure dalje. Čadež Silvo, Kopališka 17, Škofja Loka 1073 Prodam karamboliran avto VARTBURG, letnik 1970, tudi po delih.' Ogled vsak dan od 7. do 18. ure. Pelko Vinko, Visoko 11 1074 Prodam FIAT 1300, letnik 1969 in gumijasti ČOLN MAESTRAL 7 z motorjem TOMOS 4. Juvan Franc, Tomažičeva 6, Kranj 1075 Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica MoAe Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mofte Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 Številko 1 dinar. — OproSčeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam MOPED COLIBRI v voznem stanju po ugodni ceni. Frančiška Zevnik, Mavčiče 7, Kranj 1076 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1967. Nova vas 15 a. Preddvor. Ogled popoldne 1077 kupim Kupim 1 kub. m suhih HRASTOVIH PLOHOV. Škofic, Mlaka 48 a, Kranj 960 stanovanja V mestu Kranju oddam opremljeno in ogrevano SOBO dvema fantoma ali dekletoma. Naslov v oglasnem oddelku 1078 V Kranju ali okolici iščem dvosobno STANOVANJE. Naslov v oglasnem oddelku 1079 posesti Dam PLANINO na Kranceljnu v najem ali prodam. Pokorn, C. talcev 4, Škofja Loka 1041 Takoj kupim ZAZIDLJIVO PARCELO na Bledu ali okolici, 600 kv. m, na lepi sončni legi. Plačam v devizah. Pismene ponudbe pošljite s ceno na naslov, ki je v oglasnem oddelku ' 1080 zaposlitve NATAKARICO sprejmem v službo takoj! Ugodni pojogi: 7-urni delavnik, ob nedeljah in praznikih prosto. Loški hram, Blaževa 1, Škofja Loka, tel. 61-679 - Jaklič Joža 978 Iščemo ORGLARJA s svojo opre-, mo. Naslov v oglasnem oddelku V Kranju ali okolici dovršim ZIDARSKA' DELA pod pogojem, da dobim sobo in kuhinjo. Ponudbe pod »1082« 1082 najdeno Našel sem MOŠKO URO v Dupljah. Dobi se Šenčur, Štefetova 32 Veletrgovina Špecerija Bled razglaša prosta delovna mesta za a) NATAKARICE v gostišču Pogoj: končana gostinska šola b) POMOŽNE GOSTINSKE DELAVKE Pogoj: PK kuharica ali PK natakarica Delo je za nedoločen čas s poskusnim rokom tri mesece. Samska stanovanja in hrana zagotovljena. Prijave pošljite na naslov: Veletrgovina Špecerija Bled, Kajuhova 3, do KUPCI PREMOGA Že sedaj je čas, da si pre-skrbite premog za letošnjo jesen-zimo. Ker so količine omejene, ne moremo predvidevati, do kdaj bomo naročila za premog sprejemali. Zato priporočamo — pohitite! Veleželeznina Merkur Kranj TOZD Prodaja na drobno — poslovalnice: Kurivo Kranj, Železnina Radovljica, Lesce-Bled, Podnart. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta, deda, brata, strica in tasta Janeza Brez ar j a se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje ter ustno ali pismeno izrazili sožalje. Zahvaljujemo se kolektivom in sindikalnim podružnicam Kmetijske zadruge SLOGA, IBI in IKOS iz Kranja za darovanje vencev, Aničinemu razredu Zavoda za slepo mladino iz Ljubljane za vso pozornost, pevskemu zboru Društva upokojencev, Gasilskemu društvu Primskovo za darovanje venca in poslovilne besede ob grobu ter duhovščini za pogrebni obred in izrečene prisrčne besede v njegovo slovo. Vsem, ki so sočustvovali in nam stali ob strani v tem najhujšem času, še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi. Kranj, 20. februarja 1975 Izgubila se je NEMŠKA OVČAR-KA. Sliši na ime VESNA. Najditelj naj sporoči na Černe, Breznica 8, Žirovnica 1083 zahvala Poklicnim gasilcem iz Kranja se najlepše zahvaljujem za uspešno gašenje požara. Hvala tudi sosedom Tilki, Marinki in Angeli za pomoč. Hvaležna družina Ivan Petrič, La-hovče65 1085 kii Kranj CENTER 25. februarja oh Hi. uri MODNA REVIJA TEKSTILINDUSA, amer. barv. zgod. IVAN-HOE ob 18. in 20. uri 26. februarja ob 16. uri MODNA REVIJA TEKSTILINDUSA, amer. barv. zgod. IVAN-HOE ob 18. in 20. uri 27. februarja danski barv. erot. MAZURKA V POSTELJI ob 15. in 17. uri, (ni primeren za otroke), ob 20. uri nastopa ANSAMBEL AV-SENIK Kranj STORZlC 25. februarja amer. barv. risani SREČNI LU-KEC ob Ki. uri 26. februarja premiera amer. barv. krim. IMA/.ANK ROKE NAD MESTOM ob Ki.. 18. in 20. uri 27. februarja amer. barv. krim. UMAZANE ROK K NAD MESTOM ob Ki.. 18. in 20. uri Tržič 25. februarja ffanc. barv. komedija PLAVO LASECZ ENIM CRNIM ČEVLJEM ob 18. in 20. uri 26. februarja danski barv. erot. MAZl'RKA V POSTELJI (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 2r>. februarja amer. barv. krim. POLICIJSKA ZNAČKA 373 ob 18. in 20. uri 26. februarja amer. barv. krim. POLICIJSKA ZNAČKA 373 ob 18. in 20. uri 27. februarja amer. barv. akcij. 24 UR LE MANSA ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 25. februarja ital. barv. vvestern ČLOVEK, IMENOVAN POLDAN ob20. uri 26. februarja ital. barv. western ČLOVEK. IMENOVAN POLDAN ob 18. in 20. uri 27. februarja amer. barv. drama DAN IZPLAČILA ob 20. uri Železniki OBZORJE 26. februarja amer. barv. drama POSEIDO-NOVA AVANTURA ob 20. uri Radovljica 25. februarja amer. barv. krim. DETEKTIV MC Q ob 20. uri 27. februarja amer. barv. western PET DIVJIH ob 20. uri Harryjeva tolpa Režija: Richard Fleischer Gl. vloge: Lee Marvin, Garv Grimes, Ron Howard Fleischerjev film je zanimiv predvsem zato, ker skuša znotraj ustaljenih žanrskih prijemov obdelati nekatera družbena vprašanja, ki preraščajo prostor in čas. Film namreč znotraj klasičnih zakonitosti westerna obravnava širše socialne in psihološke probleme., ki se v nekoliko drugačni, a vsebinsko sorodni obliki pojavljajo v vseh sodobnih družbah. Vendar je režiser vzročno posledične povezanosti nakazanih problemskih izhodišč preveč podredil vna-"nji akciji, s čimer je filmska zgodba pridobila na nasilju, pridobila v negativnem smislu seveda.- Sicer pa nam avtor pripoveduje o treh mladoletnikih, ki v želji po samostojnosti in dogodivščinah pobegnejo od doma. Njihov prvotni odnos do okolja in njihova nravstvenost pa se spričo okoliščin kmalu spremenita, saj so se zaradi pomanjkanja denarja lotili kar bančnega ropa in zraven še nehote ubili nekega senatorja. Med bezanjem v Mehiko srečajo starega znanca, roparja, ki so ga nekoč skrivali pred roko pravice. Skupaj z njim zabredejo še v hujše zločine, ki pripeljejo do tragičnega konca ■ Harrvjeva tolpa spada med tiste redke filme, v katerih se ženski liki ne pojavljajo ali pa nimajo vidnejših vlog. M. G. Zahvala Ob hudi izgubi, ki nas je prizadela ob smrti našega ljubega moža, očeta, brata, svaka in strica Vinka Benedika se najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki so nam te težke dni karkoli pomagali in nas tolažili. Lepa hvala sorodnikom, vsem vaščanom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste ga imeli radi, mu poklonili cvetje in ga spremili na zadnji poti v prerani grob. Posebna zahvala delovnemu-kolektivu LIP Bled TOZD Podnart in njegovim sodelavcem za vsestransko pomoč. Nadalje hvala tov. Rozmanu in tov. Muleju za poslovilne besede ob grobu. Lepa hvala godbi iz Gorij, pevcem, KS in AMD Podnart za sodelovanja. Hvala g. župniku za tolažilne besede in pogrebni obred. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Anica, sin Roman, bratje in sestre z družinami. . Rovte, Knape, Ljubljana, Kranj, Jesenice, Lesce, 20. februarja 1975 Zahvala v Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očka, brata in strica Jožeta Renka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sostanovalcem in znancem, za poklonjeno cvetje in tolažilne besede v najhujših trenutkih. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju kliničnega centra — kardiološki oddelek in dr. Udirju Milanu za skrbno zdravljenje. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivu Zavarovalnice Sava za vsestransko pomoč in tov. direktorju Hrovatinu za poslovilne besede ob pokojnikovem grobu. Zahvala tudi kolektivu Kokra — Globus ter ostalim kolektivom, šolam, vrtcu in K K Triglav. Nadalje se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, godbi in pevcem za lep obred. Vsem skupaj še enkrat naša iskrena hvala, ker ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in s cvetjem zasuli njegov prerani grob. Hvala vsem, ki sočustvujete z nami. Žalujoči: žena Jožica, sin Bogdan, hčerke Nataša, Ksenija, Romanca, bratje in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo. • Kranj, 24. februarja 1975 Zahvala Ob izgubi naše dobre mame Ivane Debelak se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali ali kakorkoli sočustvovali z nami. Žalujoči: hčerke Ivanka, Nada, Lojzka, sinova Janez in Zdravko z družinami in ostalo sorodstvo. Hrastje, 24. februarja 1975 Sporočamo žalostno vest, daje tragično preminil naš predragi mož, oče, brat, stric, svak, zet- Ivan Arzenšek orodjar Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 26. 2. 1975, ob 15. uri izpred hiše žalosti Milje 29 na pokopališče v Šenčur. Žalujoči: žena Marija, sinova Štefan in Janez, sestra, bratje z družinami in ostalo sorodstvo. Milje, 24. februarja 1975 Zmagovalna štafeta 10x25 m Vodovodni stolp III. - Foto: M. Živulovič »Vodovodarke« najhitrejše Mlade plavalke - Draksler, Jekovec, N. Pajntar, Lampret, T. Poljka, M. Poljka, Valjavec, Rako-vec, Skubic, Bohinec - Vodovodnega stolpa so bile najhitrejše na prvi ženski štafeti 10 x 25 m. Komisija za plavanje in rekreacijo pri TTKS Kranj je bila namreč organizator te prve ženske štafete. Žalostno je le to, da jih je nastopilo samo šest. Na startu ni bilo predstavnic Save, Iskre, srednjih šol in drugih. Morda bo udeležba na naslednjem tekmovanju boljša? Rezultati: 1. Vodovodni stolp III 3:29,5, 2. OŠ France Prešeren 3:30,7, 3. Vodovodni stolp I 3:56,0, 4. Planika in Vodovodni stolp II 4:09,2, 6. OŠ Lucijan Seljak 4:20,6. -dh 100 m za Potočnika Član KPA Novo mesto Jure Potočnik je zmagovalec memorialne discipline na 100 m kravi s plavutmi. Društvo za podvodno dejavnost Kranj je bilo namreč v soboto organizator prvega spominskega tekmovanja Jureta Ostermana. Nastopili so plavalci in plavalke Novega mesta, Pirana in Kranja, ki so obenem imeli tudi zbirno tekmo za sestavo reprezentance SRS, ki bo nastopila v Trstu. Rezultati — moški, 25 m na dih: 1.-3. Aljančič, Stare, Pečjak (vsi Kranj) 12,0, 100 m kravi: 1.*Potočnik (N. mesto) 56,5, 2. Aljančič (Kranj) 56,8, 3. Strniša (N. mesto) 58,0; 200 m kravi: 1. Strniša (N. mesto) 2:16,0, 2. Aljančič (Kranj) 2:17,5, 3. Žele (Piran) 2:27,5; 400 m kravi: 1. Macarol (Piran) 4:50,8, 2. Vohar 4:53,3, 3. Markovič (oba N. mesto) 4:57,4; 50 m na dih: 1. Kušar (N. mesto) 25,8, 2. Stare 27,8, 3. Aljančič (oba Kranj) 28,6; 800 m kravi: 1. Perne (N. mesto) 11:14,0, 2. Macarol 11:15,0, 3. Žele (oba Piran) 11:17,8; 4x100 m: 1. Novo mesto 3:55,3, 2. Kranj 3:57,3, 3. Piran 4:35,4; ženske, 25 m na dih: 1. Novak (N. mesto) 11,5, 2. Draksler 12,5, 3. -4. Aljančič (obe Kranj), fonda (Piran) 14,0; 100 m kravi: 1. Novak (N. mesto) 1:02,1 2. Skubic 1:02,8, 3. Draksler (obe Kranj) 1:03,2; 200 m Zmagal Triglav V soboto in nedeljo je bilo v Trbovljah tekmovanje za zimski pokal plavalne zveze Slovenije, na katerem so nadvse uspešno nastopali tudi plavalci kranjskega Triglava. Kranjske plavalke in plavalci so s 27.953 točkami zasedli l. mesto. Ljubljana je bila 2., Fužinar 3., Ilirija 4.', Rudar 5., Celulozar pa 6. -jk kravi: 1. Novak (N. mesto) 2:21,4, 2. Skubic (Kranj), 3. Fonda (Piran) 2:26,9; 400 m kravi: 1. Draksler 5:13,0, 2. Šarabon 5:22,9, 3.-4. Aljančič (vse Kranj) in Fonda (Piran) 5:40,0; 4 x 100 m: 1. Kranj (Oblak, Šarabon, Draksler, Skubic) 4:24,7, 2. Novo mesto — Piran 4:31,3. D.Humer Jure Potočnik, zmagovalec memorialne discipline 100 m kravi s plavutmi. — Foto: M. Živulovič S smučarskih terenov V soboto in nedeljo so bile v Sloveniji in na tujem številne smučarske prireditve. Na 13. memorialni tekaški smučarski prireditvi »26 zmrznjenih partizanov«, ki je bila v nedeljo v Mrkopalju pri Delnicah, je zmagal pripadnik JLA Franc Tajnikar. Na tekmovanju je nastopilo okrog 30 smučarskih tekačev iz Slovenije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvatske, Vojvodine in pripadniki JLA. Med člani je bil najhitrejši Tajnikar, med mlajšimi člani Grad (JLA), med mladinci Nastran (Alp-les). V patruljnem teku s streljanjem je bila najboljša ekipa Slovenije. V finskem mestu Lieto se je končalo 8. evropsko mladinsko prvenstvo v klasičnem smučanju. Prihodnje prvenstvo bo v Liberecu (ČSSR), ki pa ne bo le evropsko prvenstvo, temveč bo najverjetneje preraslo v prvenstvo sveta. Med tekmovalci iz 18 držav so bili tudi Jugoslovani. V štafetnem teku so bili Jugoslovani 14., na tekmi skakalcev na 75-me-trski skakalnici, zmagal je 17-letni Avstrijec Anton Innauer, pa je naš Dušan Justin dosegel odlično 9. mesto. Sicer pa se naši mladinci niso kaj preveč dobro odrezali. V teku mladincev na 15 km je bil Djuričič 53., Poklukar pa je zasedel 54. mesto. Božo Kordež je že po prvem delu proge odstopil. Trener Vinko Grašič je po tekmovanju povedal, da je bila proga za naše tekmovalce pretežka in da so največ dragocenega časa izgubili na hudih vzponih. Vendar so vsi trije Djuričič, Poklukar in Kordež še mladi in zato lahko prihodnje leto, ko bodo še vedno nastopali med mladinci, pričakujemo boljše rezultate. V nedeljo je bila zanimiva prireditev tudi v Kranjski gori oziroma na Vršiču. Na cesti od Kranjske gore do Vršiča je bilo namreč organizirano prvo množično tekmovanje v smučarskih tekih. Pripravili so ga uredništvo Antene in tovarni Elan ter Lek. Startalo je 220 tekmovalcev iz vse Slovenije. Proga je bila dolga le 6 km, vendar je imela kar 500 m višinske razlike. Med ženskami je zmagala Beštrova, med moškimi Kalan, ekipno pa je bila prva Olimpija. Kranjski Triglav v postavi Reber-ščak, Šolar in Bešter je zasedel 3. mesto. -jk Zmaga Jesenic V sredo, 19. februarja, sta se v Tržiču srečali enajsterici nogometašev Tržiča in Jesenic. Tržičani so člani zahodne conske slovenske nogometne lige, Jeseničani pa so med vodilnimi klubi v gorenjski nogometni ligi. V tržiškem srečanju so zmagali igralci Jesenic s 5:3. Jeseničani bodo prihodnjo tekmo za trening igrali v Novi Gorici. J. M. Kalan in Žnidaršič prva Štiristezno kegljišče kranjskega tezno Triglava je bilo dva dni prizorišče tradicionalnega tekmovanja moških parov za 7. Gromov memorial. Med 51 moškimi dvojicami sta bila najboljša člana mariborskega Konstruktorja Kalan in Žnidaršič. Branilca lanskega nastopa Turk — Ambrožič nista ubranila naslova, saj je reprezentant Jože Turk poškodovan. Vendar je Ambrožič le nastopil z Martelancem, ki sta zasedla sedmo mesto. Rezultati: 1. Konstruktor 2133 (Kalan 1057, Žnidaršič 1076), 2. Ljubljana Center 2114 (Culič 1069, M. Križaj 1045), 3. Celje 2080 (Tiso-vec 1053, Vanovšek 1027), 4. Konstruktor 2077 (Leskovšek 1028, Mlakar 1049), 5. Hmezad Žalec 2069 (Če-hovin 1028, Kačič 1048), 6. Gradiš 2064 (Belcijan 1022, Farkaš 1041), 7. Triglav 2044 (Ambrožič 981, Marte-lanc 1063). -dh Sporočamo žalostno vest, da je umrl za posledicami nesreče pri delu Ivan Arzenšek ključavničar — orodjar Na njegovo zadnjo pot ga bomo spremili v sredo, 26. 2. 1975, ob 15. uri izpred hiše žalosti Milje 29 na pokopališče Šenčur. Delovni kolektiv, delavski svet in OOS sindikalne podružnice TOZD Tovarna olja OLJARICA KŽK Kranj. RAZSTAVA IN PRODAJA POHIŠTVA MEBLO IN HLADILNE TEHNIKE LTH BLEJSKA POMLAD 75 razstava bo odprta vsakdan od 10.do18.ure Pionirji na smučeh Pred kratkim je bilo na Soriški planini radovljiško občinsko prvenstvo v veleslalomu in smučarskih tekih za pionirje in mlajše mladinke in mladince, ki ga je uspešno organi-, ziralo ŠŠD osnovne šole Bohinjska Bistrica. V veleslalomu je med cici-bankami zmagala Alenka Veber (OŠ Boh. Bistrica), med cicibani Matjaž Ahac (OŠ Radovljica), med mlajšimi pionirkami Metka Jovan (OŠ Radovljica), med mlajšimi pionirji Rok Celesnik (OŠ Bled), med starejšimi pionirkami Alenka Ahačič (OŠ Radovljica), med starejšimi pionirji Matjaž Hafner (OŠ Lipnica), med mlajšimi mladinkami Darja Lazar (Boh. Bistrica) in med mlajšimi mladinci Jaka Medja prav tako OŠ Boh. Bistrica. Pri tekih so imeli največ uspeha učenci osnovne šole Gorje. Pri mlajših pionirkah je zmagala Janja Peterman (OŠ Gorje), pri mlajših pionirjih Rado Urevc (OŠ Gorje), pri starejših pionirkah Marija Bešter (Lipnica), pri starejših pionirjih Bogdan Bratina (Gorje), pri mlajših mladinkah Mihela Smuka-vec (Boh. Bistrica) in pri mlajših mladincih Dušan Podlogar (Gorje). V ekipni razvrstitvi je v veleslalom-skem tekmovanju zmagala OŠ Boh. Bistrica pred osnovnima šolama Radovljica in Lipnica, v tekih pa so bili najboljši Gorjanci. Sledijo jim učenci in učenke osnovnih šol Lipnica, Boh. Bistrica, Bled in Radovljica. F. Kramar Smuk na Jahorini V nedeljo se je na Pohorju končal prvi del državnega prvenstva v alpskem smučanju. Zaradi neugodnih snežnih razmer so se organizatorji odločili, da bo zadnja disciplina jubilejnega 30. državnega prvenstva v alpskem smučanju — smuk na Jahorini. Najuspešnejši tekmovalci jubilejnega prvenstva so bili: Marko Kavčič, Mišo Magušar in Irena Jež. Za letošnje prvenstvo so značilne dobre uvrstitve mladincev. To velja predvsem za Škofjeločana Borisa Strela in Tržičana Janeza Ziblerja. -jk Leščani tudi letos visoko uvrščeni V soboto, 22. februarja, je bila v klubu poslancev v Ljubljani svečana proglasitev najboljših športnikov zveze letalskih organizacij Slovenije. Tako kot lani tudi letos člani Alpskega letalskega centra iz Lesc niso ostali brez priznanj. Med letalskimi modelarji je Zveza letalskih organizacij Slovenije na osnovi doseženih lanskih rezultatov prisodila največ točk Otu Velunšku iz Ptuja. Kranjčan Branko Poličar je razvrščen na 5. mesto. Med padalci tudi letos prevladujejo Leščani. Premočno je zmagal Drago Bunčič, član ALC, Medtem ko sta Janez Šolar in Branko Hrast na 4. in 5. mestu. Med jadralnimi letalci je tudi letos proglašen za najuspešnejšega Franc Štrukelj. Janez Pintar in Ferdo Herlec pa sta zasedla 4. in 5. mesto. Pri motornem letenju Leščanov ni med prvimi petimi, kar kaže, da Alpski letalsi center na tem področju letalskega športa ne dosega takih uspehov kot pri padalstvu in jadralnem letenju. Zanimiva je tudi razvrstitev najboljših slovenskih modelarskih klubov in letalskih šol. Zveza letalskih organizacij je za lanske uspehe pridobila prvo mesto Novemu mestu, medtem ko je Kranj zasedel odlično 2. mesto. Med letalskimi šolami je letos zmagala šola Alpskega letalskega centra iz Lesc. Njen naskok pred Ljubljančani je precejšen. Za prvega so bili Leščani proglašeni tudi pri padalstvu in pri jadralnem letenju, medtem ko so pri motornem letenju zasedli 3. mesto za Ptujem in Ljubljano. -jk Turnir ob 20. obletnici NT Triglav V Kranju se je končalo zvezno mladinsko tekmovanje v namiznem tenisu, organizirano v počastitev 20. obletnice uspešnega dela namizno-teniškega kluba Triglav. Tekmovanja se je udeležil tudi zvezni kapetan jugoslovanskih namiznoteniških igralcev Dušan Osmanagič. Pri mladincih je v finalu Murska Sobota premagala Olimpijo s 3:2, pri mladinkah je Maraton premagal Fužinar s 3:1, pri mladincih je zmagal Anžič, pri mladinkah pa Batiničeva. Zvezni kapetan Dušan Osmanagič je bil s tekmovanjem zadovoljen, čeprav so nekatere ekipe iz Vojvodine in Beograda odpovedale sodelovanje. Na tekmovanju so nastopali tudi igralci kranjskega Triglava. Mladinci gostitelja so se prebili do polfinala, kjer so zgubili z Olimpijo, mlad inke pa do četrtfinala, kjer jih je premagal Fužinar. M. Ž. Najboljša SGP Sava V soboto, 22. in v nedeljo, 23. februarja, so bile v Kranjski gori 13. zimske športne igre gradbincev, ki jih je organiziral SGP Konstruktor, priredil pa republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Ljubljana. Za tehnično izvedbo je poskrbelo Smučarsko društvo Jesenice. V veleslalomu je nastopilo kar 58 ekip s skupno 547 nastopajočimi. Razdeljeni so bili v več starostnih skupiti. V veleslalomu moških do 33 let je imel največ uspeha Boris Vodopivec — Slovenijaceste pred Blažem Jakopičem in Mirkom Klinarjem iz SGP Sava Jesenice. Pri moških nad 40 let je bil prvi Franc Gašperin iz SGP Sava Jesenice, drugi je bil Janez Pokom iz Klektroprojekta Ljubljana, tretji pa član Elima Rafael Caf z Jesenic. V kategoriji moški do 40 let je prvo mesto osvojil Janez Cf>p iz Save pred svojim ekipnim to- varišem Cirilom Čopom. Tretji je bil Stanko Klinar iz jeseniškega Kovinarja. Med ženskami je bila prva Draga Vindišar iz SGP Sava, pred drugouvrščeno Marijo Marinko iz Agroobnove in tretjeuvrščeno Štefko Potočnik iz Geodetskega zavoda iz Ljubljane, Nastopilo je 105 tekmovalk. Na 13. zimskih športnih igrah gradbincev v Kranjski gori so imeli največ uspeha tekmovalci Splošno gradbenega podjetja Sava z Jesenic, ki so osvojili več prvih in drugih mest ter bili najuspešnejši tudi kot ekipa. Tehnična izvedba Smučarskega društva Jesenice je bila brezhibna. D. S. 11 Torek, 25. februarja 1975 V nedeljo popoldne je bilo v nabito polni dvorani zadružnega doma v Cerkljah II. gorenjsko tekmovanje ekip aktivov mladih zadružnikov na temo Kaj veš o kmetijstvu. Tekmovanja so se udeležile ekipe aktivov mladih zadružnikov kmetijskih zadrug Bled, Cerklje, Naklo, Radovljica, Sloga Kranj in Škofja Loka ter ekipa mladih delavcev v kmetijstvu Kmetijsko živilskega kombinata Kranj, ki je bil obenem tudi pokrovitelj tekmovanja. Organizatorji tekmovanja v znanju, pospeševalna služba Gorenjske, medobčinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, aktiv mladih zadružnikov KZ Cerklje in osnovna organizacija ZSMS Cerklje, so se tudi tokrat izkazali. Za boljše razpoloženje na tekmovanju in družabnem srečanju po tekmovanju je poskrbel ansambel SMB 220 doma JLA iz Kranja. Za oceno letošnjega tekmovanja mladih zadružnikov, sodbo o znanju tekmovalcev in mnenje o delovanju aktivov mladih zadružnikov smo v nedeljo poprosili mentorja cerkljanskega aktiva predsednika strokovne komisije in člana zmagovalne ekipe Kmetijske zadruge Sloga Kranj. Janez Žižek, inženir kmetijstva, pospeševalec pri Kmetijski zadrugi Cerklje in mentor aktiva mladih zadružnikov: »Cerkljanski aktiv mladih zadružnikov je bil ustanovljen januarja lani in združuje okrog JO kmečkih deklet in fantov, starih od 15 do 30 let. Člani so doma iz vseh vasi cerkljanskega zadružnega okoliša. Aktiv skrbi predvsem za izobraževanje kmečkih fantov in deklet. Smo redni udeleženci traktorskih tekmovanj, zadnje mesece pa nam je vzela veliko časa priprava današnjega tekmovanja v znanju. V prihodnje bo moralo biti delo aktiva še boljše, saj nam Kmetijska zadruga in njeni samoupravni organi izdatno pomagajo. Vzorno je tudi sodelovanje aktiva z osnovno organizacijo ZSMS Cerklje. Sicer pa menim, da so aktivi zadružnikov zelo. posrečena oblika združevanja kmečke mladine, ki tudi na ta način dobiva satnozaupan je in občutek, da ni osami jena.« Irena Ziherl, doma iz Srednjih Bitenj, članica zmagovalne ekipe aktiva mladih zadružnikov Krpe-tijske zadruge Sloga: »Na sestanku aktiva smo se odločili, da bomo naš aktiv na tekmovanju zastopali Ivica Trebar, Andrej Vilfan in jaz. Sodelovala sem že na lanskem tekmovanju, ki za naš aktiv ni bilo tako uspešno. Zasedli smo namreč 6. mesto. Tekmovalno snov smo premlevali dober mesec. Vprašanja so bila zelo zahtevna. Za republiško tekmovanje v Novem mestu se bomo morali še bolje pripraviti. Naš aktiv mladih zadružnikov je zelo delaven. Pod vodstvom mentorja Saša Stepana se pozimi srečujemo dvakrat mesečno, poleti pa enkrat, saj je takrat na kmetijah največ dela. Aktiv združuje 76 članov, od katerih nas je okrog 50 zelo aktivnih. Najbolj smo navdušeni za strokovna predavanja in poučne izlete.« Inž. Pavel Razinger, Kmetijsko živilski kombinat Kranj, predsednik strokovne komisije: »S takimi prireditvami se povečuje zanimanje za pomembno gospodarsko panogo, kar dokazuje tudi udeležba občinstva na današnjem tekmovanju. Skrajni čas je, da s takšno dejavnostjo, ki je bila po vojni precej zapostavljena, nadaljujemo. Š tem ne povečujemo le interesa za kmetijstvo, temveč seznanjamo kmetovalce in druge občane tudi z novostmi na področju kmetijstva. Predvsem slednje je zelo pomembno. Vsako leto je veliko novega, tako pri mehanizaciji in tehnologiji kot pri kmetijski zakonodaji. Današnje tekmovanje je uspelo. Obenem pa je pokazalo, da je znanje mladih zadružnikov o nekaterih področjih obravnavane snovi še vedno pomanjkljivo. Pridobljeno znanje bo treba še izpopolnjevati in potem uspeh ne bo izostal.« ■1. Košu jek Požara V petek, 21. februarja, opoldne je zagorelo gospodarsko poslopje Jerce Kapus na Zg. Otoku. Pogorelo je ostrešje hleva in okoli 7 ton sena, 300 kg slame, dve mlatilnici, trije vozovi, elektromotor, traktor s kosilnico, plug in še drugo orodje. Pogoreli sta tudi drvarnica in lesena lopa. Komisija je ugotovila, da je do požara prišlo zaradi preobremenjenosti električne napeljave. Škode je za okoli 150.000 din. V nedeljo. 23. februarja, popoldne je začelo goreti v gozdu severno nad Jesenicami, v Jelenkamnu. Pogorelo je okoli 4 ha travnate in gozdne površine. Nesreča na delu V petek, 21. februarja, nekaj po 7. uri zjutraj se je v tovarni Oljarica v Britofu pri Kranju pripetila obratna nezgoda. V skladišče so s pomočjo pnevmatskega transporterja ciklon PT 200 nalagali seme. Med delom pa so delavci zaslišali v stroju neko ropotanje, zato so poklicali ključavničarja Iva Arzenška (roj. 1935) doma iz Milj. Arzenšek je na-točil v plastično ročko petrolej, da bi z njim očistil kompresor, ki se sicer večkrat zaradi prahu zamaši. Stroj še ni bil ustavljen, ko je šel Arzenšek proti njemu. Tedaj je nastala manjša eksplozija in pokazal se je ogenj. Arzenšek je odvrgel ročko s petrolejem in stekel proč od ognja, pri tem pa se je spotaknil in se verjetno polil s petrolejem. Zajel ga je ogenj, prav tako pa tudi Franca Klemen-čiča iz Cerkelj, ki je Arzenšku priskočil na pomoč. Hudo opečenega Arzenška so prepeljali v bolnišnico, kjer je umrl, Klemenčič pa je lažje ranjen. Za sedaj še ni ugotovljeno, zakaj je prišlo do eksplozije v stroju in do požara. Kaznovana surovost J. M. z Jesenic je alkoholik, hud alkoholik, nujno potreben hitrega zdravljenja. Ni zaposlen, čeprav je oče dveh šoloobveznih otrok, ki ju vzdržuje le mati. Večkrat se je že zaposlil, a nikoli ni vzdržal na delovnem mestu več kot teden dni, vedno je delo opustil in spet in spet begal od gostilne do gostilne, od bifeja do bifeja. Najhuje pa je bilo zvečer, ko se je vračal v skromno stanovanje. J. M. se je spravil nad ženo, ni prizanašal niti otrokoma, ki sta se v strahu pred podivjanim očetom skrivala zunaj, premražena in lačna. Sosedje niso mogli več prenašati njegove surovosti, nenehnega vpitja in pretepanja, zato so večkrat poklicali miličnike. J. M. je bil zato kaznovan in ker ga kazen ni spametovala, je občinski sodnik za prekrške odredil zanj pripor, za rešetke pa so ga poslali tudi na kazenskem oddelku pristojnega občinskega sodišča. V svoji podivjanosti je nekoč svojega desetletnega sina tako udaril po ustih, da so ga morali odpeljati v bolnico, kjer so mu ustnico zašili. Skratka, alkohol napravi iz J. M. suroveža brez primere, delomrzneža, ki podnevi pohajkuje, ponoči pa do onemoglosti razgraja. V tako neurejeni družini najbolj trpita otroka, ustrahovana doma in nič čudnega: neuspešna v razvoju in v'šoli. Zaradi razgrajanja in nasilnosti je žena vložila tožbo za razvezo zakona in ločila sta se. J. M. pa z razgrajanjem ni prenehal. Nedavno tega so morali spet poklicati miličnike. Ko so ga odvedli pred sodnika za prekrške — kot že tolikokrat doslej — je pobegnil. Prijava se je potem znašla na mizi kazenskega oddelka na sodišču in kasneje v njegovi že zajetni mapi. Caka ga zaporna kazen. J. M. je predvsem in najprej potreben zdravljenja. Nobena zaporna kazen ga ne bo in ga ne more spametovati, predvsem pa ne ozdraviti. 1). S. V petek opoldne so ognjeni zublji načeli hlev in drvarnico Jerce Kapus na Zg. Otoku. Gasilci so imeli kar precej dela, preden so požar pogasili. Škoda je precejšnja, saj je poleg ostrešja, sena in slame pogorelo tudi več kmetijskih strojev. - Foto: F. Perdan n Avtomobil na pločniku V četrtek, 20. februarja, ob 9. uri dopoldne se je na Cesti 1. maja v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Valentina Šenk (roj. 1938) iz Kranja je peljala proti Cirčičam. Pred šolo Staneta Žagarja se je pri srečanju z nekim avtomobilom umaknila v desno, pri tem pa zapeljala na snežni pas ob pločniku. Zaradi tega je avtomobil zaneslo, voznica je izgubila oblast nad krmilom in zapeljala na pločnik, na katerem je tedaj stala 3-letna Vanja Lisic s Planine. Avtomobil je otroka zadel in se ustavil šele na travniku ob drevesu. Vanjo so ranjeno prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Zaviranje V soboto, 22. februarja, ob 16.35 se je na cesti drugega reda v Zg. Bitnjah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Slavko Ivanič (roj. 1950) iz Kranja je peljal za nekim avtomobilom proti Škof j i Loki. V Zg. Bitnjah je oba avtomobila prehitel neki osebni avtomobil znamke zastava 124 in takoj nato zavrl, zaradi česar sta zavirala tudi oba prehitevana avtomobila. Voznika Ivaniča je pri zaviranju zaneslo preko desnega roba vozišča v kup kamenja. Oba avtomobila pa sta odpeljala naprej. V nesreči si je Ivaničeva sopotnica zlomila roko. Neprimerna hitrost V nedeljo, 23. februarja, dopoldne se je na cesti četrtega reda na Brezjah pripetila prometna nezgoda. Voznik neregistrirane kampanjole Karel Klemenčič (roj. 1951) iz Zadnje vasi pri Begunjah je brez vozniškega dovoljenja vozil z neprimerno hitrostjo od Črnivca proti Peračici. V Brezjah je v ovinku vozilo začelo zanašati, zadelo je v žično ograjo, nato pa zdrselo 4 metre globoko na dvorišče hiše št. 59 in obstalo prevrnjeno na streho. V nesreči je bil lažje ranjen sopotnik Franc Pernuš (roj. 1948) iz Palovič. L. M. Drevi občni zbor Planinskega društva Drevi ob 18. uri bo v dvorani občinske skupščine Kranj letni občni zbor Planinskega društva Kranj. Ena najmnožičnejših kranjskih družbenih organizacij ima na osnovi podatkov o letošnji plačani članarini 2527 članov, ko pa bodo članarino plačali še zamudniki, utegne članstvo preseči 4000. Planinci so združeni v 14 planinskih sekcijah na osnovnih šolah, treh v organizacijah združenega dela ter eni v krajevni skupnosti, v devetih odsekih in postaji Gorske reševalne službe. Društvo oskrbuje postojanki na Kališču in na Krvavcu ter bivak v Kočni, razen tega pa so že stekle priprave na gradnjo nove postojanke na Ledinah. Lani je društvo zgradilo tovorno žičnico na Kališče. Pionirski odseki so organizirali čez 40 izletov, ki se jih je udeležilo skoraj 5000 šolarjev, društvo in t elesnokulturna skupnost pa sta bila uspešna pri organiziranju enodnevnih izletov v okviru akcije Vsi Kranjčani hodijo v gore. Na izletih je bilo 800 občanov. Planinsko šolo je obiskovalo 30 članov, alpinisti pa so opravili 700 vzponov doma in na tujem. »Lansko društveno delo je bilo usmerjeno k osnovnemu planinskemu programu, ki obsega množičnost planinsko izobraževanje in omogočanje pogojev za Tone Fornezzi predaval Sovodenjskim planincem • Planinsko društvo v Sovodnju v Poljanski dolini je bilo ustanovljeno šele pred kratkim. Ze na ustanovnem občnem zboru se je vanj vključilo prek štirideset članov. Člani upravnega in nadzornega odbora, ki so bili ob tej priložnosti izvoljeni, so takoj pripravili program dela. Sovodetijski planinci so tako V letošnji ugodni zimi odšli že na več pohodov na okoliške vrhove. Lepo število ljubiteljev hribov in gora se je odločilo, da se odpravijo na Loško planinsko pot, mnogi pa že zbirajo tudi žige za slovensko planinsko transverzalo. Odločili so se tudi, da obnovijo markacije na delu Loške planinske poti: od Hotavelj do Bevkovega vrha. Pripravili so že tudi prvo predavanje. V svojo sredo so povabili znanega svetovnega popotnika Toneta Fornezzija-Tola. Le-ta je So-v odenjčanotn in okoličanom predstavil v besedi in sliki oddaljeni otok Island, njegove ognjenike, gejzirje in ledenike! Nabito polna dvorana je bila nad predavanjem izredno navdušena. Novinar revije Antena in sodelavec mnogih drugih slovenskih časopisov, na Islandu je bil z odpravami že dvakarat, je sovodenjskim planincem ob zaključku obljubil, da se bodo še srečali. Zagotovo pa na novem predavanju čez kako leto dni, saj popularni $To£« letos namerava odpotovati celo na vrhove Himalaje. Minulo soboto ,pa se je kar dv aint rideset članov planinskega društva Sovodenj udeležilo tradicionalnega pohoda na Si ol. -JK ceneno in koristno rekreacijo v gorah,« pripoveduje predsednik društva Franci Ekar. »Kljub temu smo v jubilejnem letu, ko je društvo praznovalo 75. obletnico delovanja, dosegli vrhunske rezultate tudi v specializiranih planinskih dejavnostih. Organiziran obisk gora se je povečal, vendar poskus razpotegniti obisk na vse dni v tednu in omiliti sobotne in nedeljske konice še ni uspel. Dobremu delu pa je brez dvoma botrovalo tudi združevanje idej, dela in denarja.« »Letošnji program upošteva praznovanje 30. obletnice osvoboditve,« nadaljuje Franci Ekar. »4. julija naj bi stekla občinska planinska transverzala, Kranj--ski vrhovi imenovana. Njen začetek bo na Koroški Babi, mejnem vrhu, na katerega bo ob tej priložnosti prvič mogoče priti po slovenski smeri. Društvo bo še naprej podpiralo vzgojo mladih, pospeševalo množičnost in skrbelo za varnost v gorah in s tem prispevalo k družbenemu in kulturnemu oblikovanju človeka. Obenem želim, da bi se še vedno razdrobljene planinske vrste v kranjski občini združile. Delo, ki nam ga nalaga družba, bo na ta način laže, seveda ob primerni materialni osnovi. Lani je naše delo denarne možnosti večkrat prehitevalo.« Drevišnji občni zbor bo popestril kulturni program in razstava planinskih oljnih slik člana kranjskega društva akademskega kiparja Toneta Logondra. J. Košnjek Seminar za geografe Konec minulega tedna je bil v Škof ji Loki seminar za predavatelji geografije na srednjih šolah tel" drilgih ..VZgojtlih zavodih. Pripravil ga je republiški zavod za šolstvo. Na srečanju geografov je bilo govora predvsem o naših narodnostnih manjšinah v sosednjih državah tei' o narodnostnih manjšinah v Sloveniji. Na seminarju so predavali: Slavko Brinovec, dr. -Jakob Medved, Feliks \Vieser, dr. Vladimir Klemenčič, dr. Barica Marentič-Požarnife Marija Košak ter Danica Marioii- •jg