Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 32, 1988, str. 179-194 Prispelo/Received: 1988, february Oxf. 561.1(497.12 Brkini) VIŠINSKA RAST PANJEVSKE BUKVE IN HRASTA NA BRKINIH Evgenij AZAROV* Izvleček V članku obravnavamo višinsko rast avtohtonih bukovih in gradnovih panjevcev iz značilnih brkinskih sestojev in rastišč (Querco-Luzulo Fagetum, Me/ampyro-Quercetum) na podlagi analize debla. Razmeroma nizke višine sestojev so lahko odraz slabe plodnosti rastišč, lahko je to značilnost panjevcev ali pa so zanje vzroki drugje (genetska zasnova, neprimerno gospo- darjenje) . . Ključne besede: višinska rast in prirastek, panjevec, fliš, proizvodna sposobnost rastišč, ana- liza debla. HIGH GROWTH BEECH ANO OAK COPPICES IN BRKINI Evgenij AZAROV* Abstract High growth in autochtonous typical beech and oak coppices (Querco-Luzulo Fagetum, Me/ampyro-Quercetum) is discussed. Using the ana/ysis of the stem, severa/ conc/usions are possible: The low hights are the resu/t oj low jertility, characteristics oj the coppices or oj other reasons (bas genetic compound, unsuitab/e management). Key words: growth and height increment, coppice, flish, productivity, stem-analysis. * dipl. inž. goz„ Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU 179 KAZALO VSEBINE l. UVOD 181 2. GLAVNEZNAČICNOSTIPANJEVSKEGAGOSPODARJENJA 181 3. METODEDELA 182 4. VIŠINSKA RAST IN RAZVOJ DREVESA PANJEVCA 187 5. VIŠINSKA RAST IN RAZVOJ SESTOJA 188 6. PRIMERJAVA IZBRANEGA VZORCA Z DRUGIMI BRKINSKIMI SESTOJI IN RASTIŠČI 191 7. SKLEP 192 8. POVZETEK 192 9. SUMMARY 193 10. LITERATURA 193 180 1. UVOD Flišno območje Brkinov na meji med primorskim in celinskim predelom Slovenije je klasično območje bukovih, &_radnovo-cerovih, gabrovih panjevcev in panjevskega načina gospodarjenja. Prevladujejo rastišča Querco-Luzulo-Fagetum in Melampy- ro-Quercetum. Preseneča nizkost bukovih in hrastovih sestojev, saj so bukve na splošno le redko višje od 22 m, hrasti pa še te višine ne dosegajo. Na podobnih rasti- ščih so drugod v Sloveniji tako bukovi kot hrastovi (gradnovi) sestoji znatno višji. Rast v višino je bistvena sestavina rasti, ki kaže kakovost rastišča (hranila, voda v tleh!) - od te so odvisni lesna zaloga in prostorninski prirastek, vrednost donosov, od višinskega prirastka v mladosti je odvisna uspešnost mladovja v konkurenčnem boju s pleveli, grmovjem, divjadjo; pri starejšem drevju sooblikuje obliko in stoj- nost debla, s tem pa tudi mehansko odpornost proti podnebnim ujmam. 2. GLAVNE ZNAČILNOSTI PANJEVSKEGA GOSPODARJENJA Panjevsko gospodarjenje je v Brkinih tradicionalni način gospodarjenja, ki je sicer običajen v vsem sredozemskem prostoru. Po razmeroma kratki proizvodni dobi (30-40 let) sestoj posekajo na golo, številni odganjki iz panjev v treh, štirih letih prerastejo bujne plevele (robida!), nagla rast jih reši pred divjadjo. V primerjavi s semenci naj bi panjevci sprva prednjačili v višinskem priraščanju, šele kasneje naj bi začela njihova prirastna sposobnost počasi pešati, sestoji so spet „zreli" za ponovno (panjevsko) obnovo okrog štiridesetega leta. Panjevsko gospodarjenje temelji na sposobnosti avtohtonih listavcev (bukve, hrasta, gradna in cera, kostanja, gabra ... ) za obnavljanje. Obnova se začne iz preventivnih (spečih) ali adventivnih (naknadno oblikovanih) popkov, ki dolgo ostajajo pod skorjo. Po sečnji ti popki poženejo; iz panjev, korenin oz. odganjkov korenin se oblikuje grmičast sestoj, ki kmalu preraste fazo mladovja oz. letvenjaka. Tu iz šopa odganjkov zaradi konkurence ostane eden, dva ali več osebkov, ki tvorijo ogrodje kasnejšega sestoja. Moč odganjanja je sestavljena iz treh komponent (ALIKALFIC 1970), in sicer iz: a) izbojnosti, ki jo izkazuje število odganjkov, b) energije odganjanja, ki se odraža v skupni dolžini vseh odganjkov v vegetacijski dobi (masa), c) fonda odganjanja kot skupine razmnoževalnih sposobnosti organizma, da se večkrat zaporedoma vegetativno razmnožuje (vitalnost panja). Te komponente smo upoštevali tudi pri naših raziskavah obnavljanja gozdov po ka- tastrofalnem žledu l. 1980, ko smo zastavili večletno raziskovalno nalogo AKTIVI- RANJE PROIZVODNIH SPOSOBNOSTI RASTIŠČ BRKINOV. 181 Naši dosedanji izsledki se v glavnem ujemajo s podatki iz literature - hrast, zlasti pa cer, se obilno obnavljata iz panjev in korenin, povprečna višina enoletnih od- ganjkov pri ceru je bila ok. 80 cm, najvišji odganjki so bili dolgi tudi 2 min več! Bu- kev je imela manj odganjkov, tudi povprečna in maksimalna višina je bila nižja, vendar so se odganjki pojavljali še v naslednjih letih. Moč odganjanja in rast iz panja sta odvisni od različnih dejavnikov, predvsem pa od: - drevesne vrste, - razvitosti koreninskega sistema, poškodovanosti panja ob sečnji oz. morebitnega napada bolezni, višine panja, - ekoloških razmer (svetloba, toplota, vlažnost), - konkurence plevelov in pionirskih drevesnih vrst, objedanja divjadi. V požlednih razmerah v Brkinih je bil panjevskim odganjkom največji konkurent plevel (robida), ki so ga številni poganjki prerasli v 2-4 letih. Iz teh se je oblikovala bolj ali manj sklenjena gošča sestojnih drevesnih vrst s konkurenco pionirjev, predvsem trepetlike in ive, ponekod jelše. Izredno hitra višinska rast v mladosti ima za posledico zelo kratka obdobja razvoj- nih faz. Običajno so kmalu po štiridesetem letu sestoj obnovili, sedanje gospodar- ske in družbene razmere pa z obnovo na panj zavlačujejo. Nekateri „prestareli" se- stoji so danes stari že 70 in več let. V takšnih smo si jeseni l. 1985 izbrali po šest vla- dajočih dreves bukve in šest dreves hrasta za klasično analizo debla. Podrobnejši ekološki in dendrometrijski opis je v prejšnjem avtorjevem prispevku (Debelinska rast in učinek žleda na panjevce bukve in hrasta, Zbornik gozdarstva in lesarstva 31, 1988, 39-52). Z analizo smo si ustvarili predstavo o poteku višinske rasti panjevcev obeh osnovnih drevesnih vrst, s katerima se v Brkinih panjevsko gospodari že več sto let. Ta se od rasti obeh listavcev drugod v Sloveniji razlikuje, zato smo izsledke analize debla ne- koliko širše predstavili v članku. Vrednost rastišč oz. njihova produkcijska sposobnost je v korelacijski zvezi z višin- sko rastjo (semencev). Čeprav je naš mali preskusni vzorec panjevskega nastanka, smo z njim skušali oceniti značilna gozdna brkinska rastišča po njegovih zgornjih sestojnih višinah. 3. METODE DELA Skupaj s kolegi iz ZPMK v Sežani smo jeseni l. 1985 poiskali „prestareli" bukov se- stoj na rastišču Querco-Luzulo-Fagetum in drugega - gradnovega, na rastišču Me- lampyro-Quercetum. Na ploskvi 25 x 25 m smo izbrali po šest vladajočih dreves, 182 Tabela 1: Meritveni podatki o podrtem drevju Table 1: Measurement data on cut trees Rastišče Zap. Drev. Obs. H Soc. Starost Parametri rastne Kulminacija višinskega prirastka št. vrsta 1,39 m m pol. na funkcije Tekočega Povprečnega cm panju A B C Starost Prir. Višina Starost Prir. Višina natura/ serial tree girth soc. age growing function height increment culmination site number species pos. on the parameters current average stump age incr. height age incr. height Querco- 1 bu 94 14.10 1 75 76.21 1.26 0.038 24 0.265 4.51 44 0.213 9.48 Luzulo 2 bu 88 13.20 1 70 147.13 -3.58 0.096 25 0.371 5.47 39 0.255 9.99 Fagetum 3 bu 64 11.50 2 70 119.19 -2.82 0.102 22 0.340 4.40 34 0.240 8.17 typ. 4 bu 71 12.80 1 73 84.73 -1.40 0.086 19 0.341 4.10 31 0.250 7.85 5 bu 94 12.50 1 69 104.56 -0.48 0.068 23 0.296 4.46 39 0.222 8.69 6 bu 69 14.40 1 69 8.89 2.53 0.027 8 0.319 2.03 18 0.284 5.11 o srn 87 14.40 1 52 78.76 1.17 0.021 33 0.332 7.86 62 0.270 16.72 Melam- 1 hr 94 12.00 1 51 3.58 2.30 0.043 4 0.361 1.15 9 0.324 2.95 pyro- 2 hr 78 10.80 1 63 5.45 3.69 0.032 5 0.240 1.04 13 0.221 2.86 Querce- 3 hr 78 11.80 1 60 26.22 1.20 0.057 11 0.337 2.74 21 0.274 5.85 tum typ. 4 hr 98 12.10 1 69 64.09 0.88 0.057 19 0.268 3.45 34 0.213 7.13 5 hr 68 13.60 2 66 71.31 1.62 0.032 25 0.262 4.69 47 0.215 10.06 6 hr 71 11.40 1 68 137.38 -1.85 0.085 25 0.274 4.20 40 0.200 8.02 -00 w Grafikon 1: Rast v višino, tekoči in starostni prirastek pri bukvi Graph l: Height growth, annual and age increment in the beech hm 18 1 18 2 16 16 o.S i:: )!;j 14 14 -• 12 12 • 10 10 8 8 6 6 4 4 2 10 20 30 40 50 60 70 80 10 20 30 40 50 60 70 3 12 12 4 10 10 • • 8 • 8 6 6 4 4 2 2 10 20 30 40 50 60 70 80 10 20 30 40 50 60 70 5 6 • • 14 14 12 12 • • • 10 10 • • 8 8 6 6 4 4 2 2 10 20 30 40 50 60 70 80 10 20 30 40 50 60 70 starost (št. let) 184 Grafikon 2: Rast v višino, tekoči in starostni prirastek pri hrastu Graph 2: Height increment, annual a,id age increment in the oak 14 1 !4 2 12 'I,,.,\"-· 12 ~ s'-t-'l> " , .. 10 )V) 10 ·;;: 8 8 6 6 4 4 2 2 10 20 30 40 50 60 70 10 20 30 40 50 60 70 14 3 14 4 12 12 10 10 8 8 6 6 4 4 2 2 10 20 30 40 50 60 70 10 20 30 40 50 60 70 14 5 14 6 12 12 10 10 8 8 6 4 4 2 10 20 30 40 50 60 70 10 20 30 40 $0 60 70 starost (št. let) 185 Grafikon 3: Rast v višino, tekoči in starostni prirastek pri smreki Graph 3: Height growth per annual and age increment in the spruce tF 20 16 14 12 10 B 6 4 2 ro m w ~ ~ • ~ u N starost (št. let) ocenili njihov sociološki položaj in kakovost po debelnih četrtinah, ter jih podrli. Okleščenim smo izmerili dolžino debla do krošnje in celotno višino, jih razkrojili ter na koncih sortimentov odrezali kolobarje za kasnejšo analizo. Prvi kolobar je bil dosledno izrezan v višini 1,30 m. Na panju smo prešteli letnice do središča domi- nantnega srca. Bukve so namreč večinoma zrasle iz več osebkov, ki so se kasneje združili v eno deblo. Pri hrastih tega pojava nismo opazili. Starost podrtih osebkov sicer ni bila enotna, vendar je bila v obeh vzorcih okrog 70 let. Za primerjavo smo podrli tudi smrekovo sušico. Pri vseh podrtih drevesih smo opazili večvršnost - posledico obnove ovršja krošnje po žledu. Klasično debelno analizo je opravil ab- solvent gozdarstva Janez Hostnik z digitalpozicijometrom BF, računsko in grafično obdelavo pa dokončal Vlado Puhek, dipl. inž. goz. z računalnikom Hewlett-Pac- kard 9845B l. 1986. Rastne krivulje so bile izravnavane po funkcijski enačbi: t2 y = A + Bt +Ct2 Parametre krivulj skupaj s temeljnimi podatki podajamo v tabelarni obHki (tabela 1). Kot je razavidno iz pregledne table, gre pri obeh drevesnih vrstah za vzorec podobne starosti. Ob malenkonstno nižji povprečni starosti hrastov se obsegi bistveno ne raz- likujejo, drevesa so nizka tako glede na starost kot na debelino. Zaradi čokatosti so 186 žledno ujmo jeseni l. 1980 preživeli z zmernimi poškodbami krošnje in gornjega dela vrha, ob poseku so bile te poškodbe še komajda opazne. 4. VIŠINSKA RAST IN RAZVOJ DREVESA - PANJEVCA Rast panjevca lahko označimo kot spremembo dimenzije (višine) drevesa v dveh ča­ sovnih obdobjih. Na višinsko rast drevja vpliva vrsta ekoloških (rastiščnih, talnih, toplotno-vlažnostnih ... ) razmer, gojitvenih ukrepov in individualnih lastnosti oseb- kov (drevesna vrsta, genetski potencial, konkurenca v tleh in nad njimi, količina re- zervnih snovi, zdravstvena kondicija in odpornost, prilagojenost na negativne rast- ne vplive. Višinsko rast spremljamo od nastanka odganjkov (iz panja ali korenin) do poseka. To obdobje označuje starost drevesa panjevca, ki pa ni enaka starosti panja. Panj ostaja v več rodovih drevesa (dreves) isti, njegov „fond odganjanja" (vi- talnost) pa slabi. Pri ostarelih panjih opažamo oslabljeno rast odganjkov, vse slabšo kakovost debel in vse nižjo višino. Glede na tukaj tradicionalno (panjevsko) gospodarjenje lahko tudi za obravnavani sestoj z veliko mero zanesljivosti sklepamo, da je nastal z odganjanjem iz panja (bu- kev) ali korenin (hrast) po več rodovih. To sklepanje potrjuje več src na panju (bu- kev!) podrtih dreves in izostanek semenskega pomladka na sečišču. Analizirani vzorec je premajhen za spoznanje zakonitosti panjevske rasti brkinskih gozdov (KOTAR 1986), vendar zadovoljivo ponazori prirastna dogajanja v drevesu in sestojih obeh značilnih rastišč, dokler ne bomo analizirali večjega vzorca. Rastne krivulje so pri vseh analiziranih drevesih klasične S oblike in se pri obeh dre- vesnih vrstah asimptotično približujejo razmeroma nizkim končnim vrednostim. Do poseka so drevesa dosegla naslednje starosti in višine: Tabela 2: Table 2: Drevo št. 1 2 3 4 5 6 Povpr. Average Višina analiziranega podrtega drevja Tota/ hight on cut trees BUKEV HRAST BEECH. OAK starost višina starost višina age height age height 75 14.10 51 12.00 70 13.20 63 10.80 70 11.50 60 11.80 73 12.00 69 12.10 69 12.50 66 13.60 69 14.40 68 11.40 71 12.95 62.8 11.95 SMREKA SPRUCE starost age 52 52 višina. height 14.40 14.40 187 Pri obeh analiziranih drevesnih vrstah je rastna krivulja bodisi razpotegnjena (bu- kev št. l, 5, 6, hrast 1, 2, 5, smreka) ali strma (bukev 2, 3, 4, hrast 3, 4, 6). Regresiv- ne težnje razvoja rastnih krivulj je pri slednjem tipu opaziti pri starosti okrog petde- set let, iz česar lahko sklepamo na individualno pogojenost višinske rasti pri vsaj po- lovici osebkov. Na splošno pa so višine pri tej starosti nizke, če jih primerjamo i vi~ šinami drevja drugod v Sloveniji. Tekoči višinski prirastki do svoje kulminacije zelo hitro naraščajo. Kulminacija na- stopi do 25. leta (pri hrastu 1 in 2 že pri štirih oz. petih letih, pri bukvi 6 pri osmih le- tih), le pri smreki šele pri 33 letih: Pri drevesih z zgodnejšo kulminacijo tekočega prirastka je ta praviloma nižja. Tekoči višinski prirastek je v času kulminacije pri vseh drevesnih vrstah l / 4 m ali več. Starostni prirastek počasneje narašča do kulminacije pri okrog W-40 letih, le pri posameznih hrastih (1, 2) že prej. Kulminacija starostnega prirastka je na splošno pri bukvi višje (5-10 m) in je manj heterogena kot pri hrastu. Zdi se, da sta nizka rast drevja in hitra kulminacija tekočega in povprečnega prirast- ka bistveni lastnosti vzorca vseh analiziranih dreves. Pri semencih nastopikulmina- cija znatno kasneje. KLEPAC (1963) navaja, da je pri semenski bukvi šele okrog 45. leta starosti. Za analizirana drevesa torej ugotavljamo, da so glede na starost in (povprečno) plodnost rastišč višine nižje kot drugod v Sloveniji in da nastopi kulminacija tekoče­ ga in povprečnega višinskega prirastka znatno prej. Višinska rast in prirastek vneše- ne smreke se od rasti in prirastka bukve in hrasta razlikujeta. S. VIŠINSKA RAST IN RAZVOJ SESTOJA V nasprotju z višinsko rastjo posameznih dreves je višinska rast sestoja sprememba povprečne (ali zgornje) višine sestoja v dveh časovnih obdobjih. Tudi višinska rast sestoja je odvisna od splošnih parametrov rasti posameznih dreves pa tudi od poseb- nih posegov v sestoju (npr. vrsta in pogostost gojitvenih posegov). Starostno-višinska krivulja se pri enodobnih sestojih (kakršni so tudi panjevski se- stoji v Brkinih) pomika navzgor in v desno. Pri gojenih sestojih nastaja tudi dodatni „računski pomik" {KOTAR 1986) in kulminacija sestojnih višin pri nižji starosti kot pri posameznih drevesih. Na splošno lahko trdimo, da načrtno gojenih starejših se- stojev v Brkinih ni. Že dlje časa je znana zveza med višini sestoja in donosno spo- sobnostjo rastišča (BOZALO 1984). Zgornja sestojna višina (višina sto najvišjih dreves na ha), ki tako rekoč ni odvisna od gojitvenih posegov in gostote, je osnova za vrednotenje (ugotavljanja proizvodnih sposobnosti) rastišč (KOTAR 1986). Ker smo v podrtem vzorcu zajeli najvišje predstavnike sestoja, je bila njihova povprečna višina že zgornja višina sestoja. 188 Krivulja zgornjih višin iz tablic EAFV* in višine posameznih analiziranih dreves so prikazane na obeh grafikonih in v tabeli. Grafikon 4: Položaj višine posameznih dreves, glede na najbližji zgornjevišinski kri- -- - ·· vulji Graph 4: Situation oj individual height and standard curves BUKl:V HRAST I I ,:. / .,,,o :-,. hm / ..... hm I .,. ,,,_•' ,/ '<:-1, . ./ ..,.,, ,_,'- ,, / ..._"S 15 / / 15 ( / /6 ·/ ._o I 1. 1 / I 14 l. • / '('1,