Ameriška Domovina /l-fl/l E R NO. AMGRICAN IN SPIRIT „ FOREIGN IN LANGUAGC- ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, SLOVCNIAN _ „ ,r , ^ ^ , T ^ . MORNING N€WSPAP€R Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver,' Indicnapolij, Florida, Phoenli, gly, Pueblo. RockSpriag* Vse rojake in rojakinje vabimo, da f voščijo veselo 'Ueliko noč svojim prijateljem in znancem v cAmeriški Domovini drU - ^OoCintre sZZul Qcve/f* *3 St ° ^ ^4^0. ^ , Henry Jackson CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 16, 1978 LETO LXXX — vol. LXXX Uprava lista sprejema naročila za praznična voščila do četrtka, 23. marca. Kličite tel. (216) 431-0628 ali pišite na: AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 L.Jzfral Carterja Vodilni demokrat na Kapi-tolu ni zadovoljen ne z notranjo in ne z zunanjo politiko predsednika Carterja. WASHINGTON. D.C. _ Sen. Henry M. Jackson je eden vplivnejših demokratov na Kapitelu in ima kot načelnik Senatovega energetskega odbora važno besedo pri naporu za uzakonitev predsednikovega ene rgetskega programa. Na splošno je zvest podpornik demokratske stranke in. njenih programov, tudi Carterjevih. Zadnje čase postaja sen. H. M. Jackson vedno kritičnejši, kar zadeva politiko predsednika Carterja. Pretekli torek je Carterjevo vlado obdolžil neodločnosti in pomanjkanja vodstva tako v domači kot v mednarodni politiki. Glavne Carterjeve sodelavce in svetovalce v Beli' hiši je označil za “prilizovaice”. Pretekli teden la Nkomo in- Mugabe, vodnika j Sen_ H_ M_ Jackson je neza_ rodezisjke Patriotične fronte, ki 'dovoljen s predsednikovim ener-vodi v Rodeziji gverilsko vojno getskim programom, z njegovim proti sedanji vladi z oporišč " iuzereva ni smel govorili pred farsiosfmm svetom Združenih narodov NEW YORK, N.Y. — Ko je Varnostni svet Združenih narodov pretekli teden razpravljal o Rodeziji, sta pred njim nastopi- Mozambiku in v Zambiji. V New York je prišel tudi črnski vodnik škof Muzoreva, ki ima po splošni sodbi naj večjo podporo med črnim prebivalstvom) Rodezije, pa mu niso dovolili, da bi povedal svoje mnenje o sedanjem položaju v Rodeziji in pojasnil “notranji sporazum”, ki so ga on in Sithole ter Chirau podpisali s predsednikom vlade Smithom o uvedbi vlade črne večine v Rodeziji z začetkom leta 1979. Zastopniki ^ Zahodne Evrope da dobi nastopa slišan j e obeh strani. -o----- Predsednik turške vlad® se jezi na IM fiulent Ecevit grozi, da ne bo predložil načrta za rešitev ciprskega spora, ko ZDA odlagajo v o j a ško pomoč Turčiji. Bern1, šv. sta sev Montreauxu sestala Predsednik grške vlade Konstanco Karamanlis in predsednik turške vlade Bulent Ecevit, da poiščeta načine za rešitev med-sebojnih sporov in trenj. Glav-R° težavo- povzročajo položaj na Bipru, kjer so turške čete zased-nad eno tretjino otoka, s ka-tere so otoški .Grki zbežali ali pa kili pregnani, spor o tem, komu Pripada Egejsko morje in pravi-Ca do izkoriščanja morebitnih Wdnih. bogastev pod njim ter vPrašanje Ičtalskega prometa ^ed obema državama. Predsednika obeh vlad sta o Vprašanjih razpravljala toda ni- sta.prišla do nobenih zaključkov | in ZDA so bili za to, 2 izjemo tega, da bosta svoje Muzoreva priložnost izgovore nadaljevala. Turek, ki 'pred. Varnostnim, svetom, drža-K preje napovedal, da bo pred- ;ve Afrike pa so to preprečile in ložil svoj načrt za rešitev cipr- tako onemogočile v razpravi za-shega spora, je izjavil, da bo to °dložii do ponovnega posveta z vlado in do razgovora z vodni-. °m ciprskih Turkov Denkta- sem. ■Jo je storil, ker se je ameriški ržavni tajnik Vance izrazil, da ° vlada ZDA počakala na Ece-vitov ciprski načrt, predno bo krv41 ožila Kongresu v odobritev s určijo že leta 1976 sklenjeni sPorazum o vojaški pomoči. Urško svarilo je bilo učinko-ZP)0’ ker je državno tajništvo ,p p- kmalu po njem sporočilo Urciji, da bo sporazum o voja-v 1 Ponioči ZDA Turčiji predlo-Kongresu v potrditev 6. a-ri a 1978. Sporazum predvide-a; da dobi Turčija za vojaške ^ rebe 200 milijonov neposred-e Pomoči in 800 milijonov kre-ov za dobo štirih let, zato pa 2« ^OVoltla ZDA ponovno rabo vojaških in obveščevalnih Srenu običajno trdijo, da o-VollOZtene s^e na temelju prosto- PovelIVUSpeVaJ°’ t0da Slavni sp v K k ameriških oboroženih gen AEvropi v okviru NATO te„ ' B-a!:g po vsem sodeč ni kako mneiBa- Britožuje se nad biadi10]!^0 pro3l'Ovoljcev v ar-Pravi- * zmanjšuje njeno pri-_jeoost in bojno sposobnost. Pri uporu v jetnišnici v Argentini 50 mrtvih BUENOS AIRES, Arg. — V največji jetnišnici države “Vila Devoto”, ki leži 10 milj severozahodno od središča Buenos Airesa, je prišlo pretekli torek do upora jetnikov, ki so' ga j et-niške straže s podporo policije strle. Uporni jetniki so zažgali posteljnino in opremo. Policijsko poročilo pravr, da je bilo tekom upora 50 mrtvih in 64 potrebnih pomoči v bolnišnicah zaradi opeklin in zastrupitve z dimom. To je bil Uoslej eden največjih uporov v jetnišnicah, kar zadeva število mrtvih in ranjenih. -----o—---- Hov sporazum Hull® z lastniki premogovnikov Zastopniki Unijo pvemogar-jev so sklenili nov sporazum z lastniki premogovnikov o kolektivni delovni pogodbi. PALESTINSKA OPORIŠČA V JUŽNIM LIBANONU SO ZASEDLI IZRAELSKE SILE Močne enote izraelskih oboroženih sil so udarile v južni Libanon v noči na sredo s ciljem uničenja palestinskih oporjšč za teroristične vpade v Izrael. Predsednik izraelsHp vlade Begin je izjavil, da bodo izraelske sile ostale v Libanonu, dokler* r>P bo gotovo, da se gverilci ne bodo vrnili v svoja nekdanja oporišča. Nizozemci rešili talce ASSEN, Niz. — Posebna skupina 60 vojakov, izvežbanih za nagle nastope proti teroristom, je osvobodila v torek kakih 70 talcev, ki so jih prijeli južnomo-luški teroristi v poslopju javne uprave pretekli ponedeljek. O- WASHINGTON, D.C. — V torek popoldne je prišlo po štirih reševanjem štrajka v/premogov- |dneh razgovorov do novega soo_ mkih ter z njegovim odgovorom 'razuina med Unijo premogarjev na sovjetsko-kubanski poseg v jn med iastniki premogovnikov Etiopijo. o- Trdna večina v Senatu za panamska dsgsvera še ni zagotovljena WASHINGTON, D.C. — Kljub vztrajrfemu naporu vlade včeraj v Senatu še vedno nb bilo trdne dvotretjinske večine za pogodbe s Panamo o bodoči ureditvi Panamskega prekopa. Zagovorniki kot nasprotniki pogodb še vedno skušajo neodločene senatorje dobiti za svojo stran. Da bi dobila pogodba večjo -podporo, so vključili vanjo dopolnilo o prednosti ameriških vojnih ladij skozi prekop, ko bo ta leta 2000 prešel iz ameriške v panamsko upravo in obratovanje. Ta pravica je bila doslej priznana le v skupni izjavi predsednika ZDA in predsednika Paname, ni pa bila del pogodbe same. Glasovanje o pogodbi, ki do- o skupni delovni pogodbi. Včeraj je bil ta sporazum -predložen j v odobritev pogajalnemu svetu Unije. V kolikor ga bo ta odobril, kar pričakujejo, bo predlo- JERUZALEM, Izr. — Izraelske oborožene sile so včeraj zgodaj zjutraj objavile, da so lačele “očiščevalno operacijo vzdolž li-jbanonske meje”. “Cilj tega nastopa je uničiti oporišča teroristov v bližini meje in udariti na posebna oporišča, iz katerih začenjajo teroristi svoje nastope !-globoko v ozemlje Izraela,” j pravi uradna objava Izraela in Palestinci imajo v Libanonu tri taborišča v bližini Tira, tri v bližini Sidona, pet okoli Bejruta in tri na severu države. Taborišče Sabra na robu Bejruta velja za glavno oporišče PLO (Palestinske osvobodilne organizacije, katere največji del predstavlja Fatah). Libanon odklanja odgovornost Vlada Libanona je odklonila vsako odgovornost za napad palestinskih komandosov preteklo soboto v Izraelu, pri katerem je bilo 33 oseb mrtvih in preko 80 pa ranjenih. Pozvala je ZDA in druge države, naj posredujejo v Jeruzalemu, da Izrael ne bo pod-vzel povračilnega nastopa proti Libanonu. Zunanji minister Libanona je o tem govoril s poslanikom ZDA v Bejrutu Richardom Parker jem. Izraelski ministrski predsednik Menachem Begin in obrambni minister Ezer Weizman zen v razpravo m glasovanje ce- nato nadaljuje:'“Ni namen izra- sta se postavila na stališče, da so, lotnemu članstvu Unije. elskib nhrambenih sil nrizadeti teroristi prišli iz Libanona in da- je zato th tudi odgovoren za napad. svoboditev je bila nagla in pri loča nevtralnost Panamskega njej je bila le ena oseba ranje- prekopa, ko bo ta enkrat v u-na. pravi, lasti in obratovanju Pa- 'elskih obrambenih sil prizadeti Strajk premogarjev je med 'prebivalstvo, libanonsko vojsko tem prešel sto dni in minilo bo !ali medarabske sile, ampak le vsaj še ojcoli 10 dni, predno gaj teroriste in njihove pomočnike -bo konec, če bo seveda članstvo z namenom zavarovanja življe-novi sporazum odobrilo. '-nja in varnosti -prebivalstva Iz- Ker so bili odstranjeni ali o- 'raeia. Smoter nastopa ni povra-miljeni deli pogodbe, ki so bili čilo za teroristične zločine, ker naj večja ovira njeni odobritvi povračila za umor nedolžnih pri preteklem glasovanju, upa- -mož, žena in otrok ne more biti, “Libanon ne more biti odgovoren za palestinski napad, ampak Izrael sam, ker je zaprl a-rabskim mirovnim silam vstop v obmejno področje. Izrael nima pravice nalagati nam odgovornosti za področje, ki ga nam jp, da bo sedanji sporazum spre- ;ampak varovanje države Izrael'ni pUStil nadzirati,” je dejal za- jet. Zastopnik lastnikov premogovnikov Nicholas T. Camicia je po sporazumu izjavil: “Mi smo se pogajali dolgo in trdo in smo imeli mnogo težav, toda končno smo se sporazumeli. Mislimo, da je sporazum dober za unijo, za družbe in za deželo.” in njenih državljanov pred na-.gtopruk libanonske vlade, padi članov Fatah in'PLO, ki u- ‘ porablja ozemlje Libanona za napade.” Kolikšen obseg bo nastop izraelskih sil v Libanonu končno dosegal, trenutno ni mogoče reči. Nekateri -ugibajo, da je na- ----:-.^==r . ~ ----i st0p proti terorističnim opori- name, bo danes popoldne. Za o-,šcem ob meji samo prst hu-dobritev pogodbe morata glaso- Mahne roke , ki jo je Begin čuvati dve tretjini senatorjev, Ijuoil odsekati. KOMUNIST! V ITALIJI SO KORAK BOŽJE K SVOJEMU OLJU imenski prerok ttalet^6*2110 Oklačno, hladno z-• sne§a ^Popoldne,’ ratUr J Bvtri. Najvišja tempe-' ura okoli 35 F (2 C). I Italijanski komunisti že dolgo oznanjajo svoj “zgodovinski kompromis”, povezavo krščanskih demokratov in komunistov v vladi, ki bi bila dovolj trdna in sposobna u-spešno reševati italijanske gospodarske, socialne in politične težave. Krščanski demokrati kompromis j avno vztrajno odklanjajo, stvarno pa se mu -bližajo od vlade do vlade. Odkar je razpadla v parlamentu vladna koalicija leve sredine med krščanskimi demokrati, socialnimi demokrati in socialisti, je Italija stvarno brez trdne vlade. Socialisti in socialni demokrati, ki so pri volitvah izgubili dober del svoje nekdanje moči, niso voljni sodelovati v vladi s krščanskimi demokrati, ne da bi se ti preje dogovorili s komunisti o sličnem sodelovanju. Krščanski demokrati se temu pritisku upirajo, pa so po volitvah leta 1976, ko sO ko- munisti okrepili svoje vrste in svoje zastopstvo' v parlamentu, s temi le sklenili nekak sprazum, ki je omogočil manjšinski vladi Andreottija ostati na oblasti poldrugo leto. Komunisti so se v kritičnih glasovanjih, ki bi mogla biti nevarna vladi vzdržali in tako preprečili vladin poraz. Na ta način so si prislužili pri krščanskih demokratih “hvaležnost” ki so jo v začetku letošnjega leta hoteli politično vnovčiti z zahtevo po neposredni udeležbi v vladi. Krščanski demokrati so to zahtevo odklonili in vlada je odstopila, ne da bi bila v parlamentu poražena. Njen predsednik Giulio Andreotti je vztrajno iskal možnosti sestave nove vlade, ki bi naj uživala podporo komunistov. Ti so vztrajali pri zahtevi o neposredni udeležbi pri vladi. k o m p r o mis. Komunistična partija je postala skupaj s socialisti, socialnimi demokrati in republikanci del parlamentarne večine nove demo-krščanske vlade Andreottija, zaprisežene pretekli ponedeljek. Komunisti bodo poslej sodelovali pri sestavljanju vladnega programa in vladnih načrtov in za one, ki jih bodo sprejeli, tudi v parlamentu glasovali. Vlada bo tako še veliko bolj odvisna od sodelovanja s komunisti, kot je bila v preteklosti. Ti bodo imeli vsak čas priložnost povzročiti novo vladno krizo in postaviti zahtevo po naslednjem koraku k “zgodovinskemu kompromisu”, da dobi njihova udeležba v parlamentarni večini vlade odraz tudi v sestavi same vlade s sprejemom komunističnih ministrov vanjo. Najprej se bodo morda Vodstvo krščanskih demokra-zadovoljili z manj pomembni-tov se je temu upiralo, pa mi ministrstvi, nato pa bodo končno pristalo na nekak hoteli zopet korak dalje. Končni cilj komunistične partije Italije ni “zgodovinski kompromis” in sovladje s krščanskimi demokrati, ampak potom takega kompromisa doseči komunistično samovlad-je, 'ko bo nastopil primeren trenutek. Krščanski demokrati poznajo dobro komunistične cilje in njihovo taktiko, vprašanje je, če so dovolj močni, sposobni in previdni, da kljub temu, ko se igrajo z ognjem, ne bodo dobili nevarnih opeklin in kljub svojim drugačnim nameram le pomagali komunistom doseči njihov cilj na nesrečo Italije, na nesrečo svobodne demokratične Evrope in na nesrečo vsega svobodnega sveta. S tega vidika je razumljivo svarilo vlade ZDA pred nekaj tedni Italiji in vsem drugim zavezniškim državam, naj ne jemljejo komunistov v vlado, ampak naj se resno zavzamejo za zmani-šanje njihovega vpliva na njihovo javno življenje in delo. Begin: Izraelci ostanejo, dokler ne bo jamstva Predsednik i z r a e 1 ske vlade Begin je včeraj popoldne objavil, da so vojaške operacije končane in da bodo izraelske oboro-|žene sile ostale v južnem Libanonu, dokler ne bo gotovo, da se palestinski gverilci ne bodo vrnili v svoja nekdanja oporišča, iz katerih so vršili vpade v Izrael. Očividci poročajo, da so izraelske kopne, pomorske in letalske sile zavzele gverilska oporišča v južnem Libanonu, pa napadle tudi palestinska taborišča dalje na severu. Ta so znana kot gverilska bivališča in oskrbova-lišča. Izraelci so uporabili za svoj vojaški nastop okoli 20,000 mož z vso moderno vojaško opremo. Nastopili so naglo in odločno, zato palestinske sile, ki so jih podpirali libanonski levičar ji,'ni-[so imele dosti možnosti uspešnega odpora. Iz Clevelanda in okolice Rojstni dan— V nedeljo, 19. marca bo dopolnila Mrs. Josephine Gross z 8818 Union Avenue 85 let. Z otroci in sorodniki ji želi še obilo zdravih let tudi Ameriška Domovina. Zadušnica— V nedeljo, 19. dopoldne bc v Vnebovzete sv. Frances ■ Zaller njene smrti. Misijon— Pri Mariji Vnebovzeti bo imel v ponedeljek, torek in sredo prihodnji teden zvečer ob sedmih č. g. Jože Jakoš misijonski govor. Pred govorom in po njem bo priložnost za spoved. Lepo darilo— Rojak Joseph Drobnich s 73. ceste, ki je preteklo nedeljo obhajal svoj 9C. rojstni dan, je za tc priložnost daroval v tiskovni sklad AD 820. Vsem se zahvaljuje za voščila, svoji nečakinji Ani Cendon in, njeni družini pa za godovno pecivo. Prisrčna hvala za dar v Tiskovni sklad! marca, ob 9.30 cerkvi Marije inaša za pok. ob obletnici Avstrijski predsednik taji vnemo za “Ansufes” DUNAJ. Avstr. — Predsednik republike Rudolf Kirchsr-hlae-ger je ob 40-letnici Hitlerjeve zasedbe Avstrije in njenega. ’Anschlussa” preteklo nedeljo tajil, da je bilo mnogo Avstrijcev proti Hitlerju in proti pri-, ključitvi Avstrije Tretjemu rei-chu in da so ti kasneje postavili ‘demokratične temelje” moderne Avstrije. Trditve predsednika R. Kireh-schlaegerja so na zelo šepavih nogah, dejstva namreč dokazujejo, da je močna večina Hitlerja navdušeno sprejela, le nekaj malega se je izjavilo proti, vsi ostali pa so priključitev k Nemčiji mirno sprejeli. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Pcga-jalni svet Unije premogarjev je včeraj odobril z 22: 17 novi sporazum o kolektivni delovni pogodbi, že tretji po vrsti tekom sedanjega 101 dan dolgega štrajka. Sporazum bo sedaj predložen v glasovanje, ki bo izvedeno nekako v 10 dneh. Ker je sporazum dobil tako pičlo večino v pogajal-nem svetu, vlada močan dvom o njegovi odobritvi pri splošnem glasovanju. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Varnostni svet je odklonil in označil “notranji sporazum” v Rodeziji za “nezakonit”, ker ga je sklenila “nezakonita” Smithova vlada. Zahodne sile so se glasovanja vzdržale in je tako lila resolucija z obsodbo sprejeta z 10:0. V Londonu med tem iščejo možnost za uporabo tega sporazuma za rešitev spora. Vodnika Patrio-iične fronte sta razgovore o tem ponovno odklonila. Odmev v svetu. Trd izraelski nastop je bil deležen ostre obsodbe Sovjetske zveze in večine arabskih držav, j v prvi vrsti onih, ki so proti po- j gajaniem z Izraelom. Egjptski ro na poti k pravičnemu in traj-zunanii minister je napad obso- nemu miru na Srednjem vzho-dil in ga označil za “načrtno u- du”. ničevanje palestinskega ljud- Sirija je pozvala Združene na-stva”. rode, naj končajo izraelski na- Ko je Begin dejal, da ne vidi pad na Libanon, Savdska Ara-razloga, zakaj naj bi ta izraelski bij a se je z enakim pozivom o-nastop otežil pogajanja z Egip- brnila na ZDA. tem. je egiptski zunanji mini- Palestinski gverilci cbljublja-ster Mohamed Kamel izraelski jo “maščevanje” z novimi vpadi nastop označil za “nadaljno ovi- v Izrael. pb. Immmšm Domoviiva HOfviE jcnimi w mkimw CKT 6117 SX. CIjAIK AYE. — 431-0828 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Ždružene države: §28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3' mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign ’Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one yean Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 40 Thursday, March 16, 1978 All men are created equal — zdramiti iz sna in se odločno soočiti z izzivanjem šovinistov”. Prof. Patterson se sklicuje na znano ameriško geslo, da so vsi ljudje ustvarjeni enaki in poziva na borbo zoper “šoviniste”, ki_trdijo, da obstajajo med ljudmi, zlasti pa med narodnimi enotami razlike, celo znatne razlike. Zgornji rek o enakosti ljudi je treba razčleniti in skrbno analizirati po latinskem pregovoru: Qui bene distin-guit, bene docet (kdor dobro razločuje, dobro poučuje). Ameriško geslo velja za politične in socialne pravice, pri katerih so vsi ljudje enaki od rojstva, kakor tudi za enakost pred zakonom, ki je v svobodni družbi bistvene in temeljne važnosti. Ne more pa veljati v smislu človekove individualnosti kot osebe. Italijanski mislec Alesandro Pronzato pravi: Nisem “nekdo”. Sem “edinstven”. Sem nezamenljivo in neponovljivo bitje. Navadnega, tipičnega človeka ni. Tak je samo v uradnih statistikah. L. P. BESEDA IZ NARODA Dobrodošli pevsi zbora ‘Tabor”! dobijo pri Tivoli Enterprises, Inc., Tony’s Polka Village, v Slovenskem društvenem domu v Euclidu in pri članih Zarje. Vsi ljubitelji naše lepe pesmi so prijazno/vabljeni na ta koncerta, ki nam jih /posredujejo po- EUCL1D, O. — Odkar imamo hitra letala, je svet postal zelo majhen, kajti v nekaj/ urah se pripeljemo na velike daljave. To slanci dobre volje iz naše rojst-ugodnost lahko izkoristimo v ne domovine. Z našo navzoč-razne namene in tudi v kultur- 'nostjo bomo odprli vrata za na-I ne. V mislih imam gostovanje nadaljne slične kulturne izme- Slovenijo in Ameri- Frank Česen Pomoč misijonskim borcem iz zaledja CHICACxO, 111. — Med Finžgar j evimi zapiski o postnem ča- ja množica s klici, z vpitjem, s večkrat sreča na Japonskem; delja in k oljkam. Znano je, da ploskanjem, da ne omagajo, zahvala vsem mnogim daroval- Slovenci imenujejo cvetno ne-Misijonar - človek tudi potre- cem posebnih prispevkov za mi- deljo tudi oljčno nedeljo. Tako baje razumevanja od svojih sijone. se pa dobi ime oljčna nedelja bratov. Molitev in gmotna pod- V verskem listu Družina št. kot pri naših Primorcih tudi pri pora ga podpirata. ; 10 smo brali o zborovanju miši- Italijanih in morda še v kakem Zadnjo nedeljo v februarju jonskih delegatov iz jugoslovan- drugem jeziku, ki se govori ob smo imeli misijonsko kosilo, skih škofij, v Sarajevu. Predsed- obalah Sredozemskega morja, Bali smo se, če bo pri ljudeh nik je povedal tele lepe misli: seveda poleg imena palmova dovolj zanimanja zanj. Bili smo “Ni Bogu bolj ljubega dela, ka- nedelja. pa veselo presenečeni. Udeležba kor je delo za misijone. Bog želi Evangeliji pri opisovanju Gosje bila lepa. Gmotna korist iz- vsemu svetu razodeti svojo lju- podovega slovesnega vhoda v ražena v številkah-preko 1400 bežen; delo za druge je tudi za Jeruzalem oljke naravnost ne dolarjev. Domači g. župpnik je nas vir posvečenja. Cerkev je imenujejo, ne omenjajo. Gotovo v jasnih besedah poudaril po-j živa; neprestano mora rasti, če pa je bilo med vejami, nastlani-trebnost podpiranja misijonar-' nočemo, da bi ' začela umirati, mi po poti, predvsem veliko oljč-jev. Razpoloženje udeležencev Ko vsak dan bolj opažamo, ka- nih vej, saj je oljka v jeruza-je bilo zelo dobro. Gospe v ku- ko se Evropa razkristjanja, ne lemski okolici zelo doma, v res-hinji, fantje in dekleta pri po-.smemo pozabiti, da morebiti niči še bolj kot palma. Kristus strežbi so se odlično odrezali, danes v Cerkvi nastopa čas dru- je prihajal v Jeruzalem od vzho-Osebno nihče ne mara zahvale.1 gih celin.” j dne strani, iz Betanije, ki je * * .kake tri kilometre od Jeruzale- Prav.v času zgoraj opisanega ma, po poti, ki zavije v dolino misijonskega kosila, je našo slo- Cedron ali bolje dolinico Ced-vensko skupnost v Chicagu za- ron, ki loči mesto Jeruzalem kot so prinesle domače pecivo; točil-j del hud udarec. Gospod življe- tako na “gori” Sion od Oljske cem pijače: vsem pomočnikom nja je nenadoma v noči od pet- gore. Oljska gora, ki v resnici in pomočnicam prireditve, kajti ka na soboto poklical k sebi ene- spet ni gora, ampak samo hrib, vsak je po svojem delu pripo- ga najpomembnejših naših ro- ne nosi zastonj tega imena. Vsa mogel do lepega uspeha. Hvala jakov dr. Alfreda Fischingerja. je poraščena in je najbrže bila gospe izven Chicaga za njeno On sam in vsa njegova družina še bolj poraščena ob Kristuso-veliko potico, za katero so na je imela vstopnice za kosilo. Vsa vem času z oljkami. Da so oljč-dražbi med smehom in tekmo- naša srca je ovila žalost; velika na drevesa rastla tudi na drugi vanjem zanjo dobili čez $70.-. množica Slovencev se je ves strani doline, to je ob poti, ki Zahvala pokrovitelju kosila dr. popoldan in večer zvrstila ob pelje gori v Jeruzalem,' ni dvo-Berniku, ki je prijatelj misijo- njegovi rakvi. Dobri g. Alfred ma. V imenu misijonskega tukajšnjega krožka naj samo omenim in izrečem zahvalo pridnim po-nujalcem vstopnic; ženam, ki Gaber V zadnjih desetletjih po drugi svetovni vojni se^ je začelo po deželah svobodnega sveta več ali manj močno gibanje priseljenih narodnih skupin za ohranjevanje m utrjevanje njihovih nacionalnih, duhovnih in kulturnih vrednot, ki so jih prinesli s seboj v novo dežplo. Mnogo se dandanes govori in piše, pa tudi aktivno dela, da bi se posebnosti in izrednosti narodnega izročila, izražene v ljudskih običajih in navadah, jezikovne, tipične verske in kulturne dobrine skrbno_varovale in prenašale na prihodnjo, mlado generacijo in na ta način živele napiej ^ ----^ kot dragocen zaklad. Na splošno se tako delovanje ime jmo§kega pevskega zbora Tabor njave med nuje etnično (iz grške besede ethnos) gibanje m oživlja- |iz Cerknice) Slovenija, ki bo ko. nje. Zdi se upravičeno reči, da so poseben zagon temu^po prpjei v Cleveland na povabilo javu dale množice povojnih beguncev, ki so se v močmi pevskega zbora Zarja in v okvi-skupinah pojavile in se začele uveljavljati v deželah, kjer ru mecjSebojne kulturne izme-dotlej ni bilo kakih izrazitih etničnih gibanj. S tem ni re- njave Tukaj bo podal par lepih ceno, da bi prejšnji emigranti, od pionirjev dalje, ne bili koncertov. Ti koncerti bodo med istotako prinesli s seboj vrednot svoje domovine in jih narna nedvomno zbudili veliko uveljavljali. Zlasti Slovenci imamo dovolj živih dokazov zanimanja, kajti to bo svoje-za to. vrsten kulturni dogodek. Pevci Kar je bilo po vojni drugače, je to, da SO se emigran- zbora Tabor se že več mesecev su beremo: “Danes je za svet gelist sv. Matej. Poudarek Gos- rokah. Podobo palmovih vej ti priselili V večjem številu in V razmeroma kratkem Ča- pridno vadijo izključno za na- prvenstvo, uspeh, zmaga, rekord podovega trpljenja je dal povod vklesano na grobove mučencev SU, in pa to, da je bila povojna emigracija drugačna po stop v Clevelandu. | tista beseda, ki ima v sebi pose- -• •• • • - ■ • ■ ■* • 1 ’ -’ ’ ' 1' v 1 ’ •i- SVOii sestavi in svojem značaju. Rekli bi, da je vsebovala Zarja, ki je imela tri uspešne ben čar. Doseči, česar še nihče vse plasti in poklice V narodni skupnosti in zatorej pred- koncertne turneje po Sloveniji, 'ni dosegel, naj je v igri, v teku, stavljala splošno narodno podobo. Ta dejstva SO pripo- je dvakrat nastopila tudi v Jv skoku, v zraku ali na zemlji, mogla k močni poživitvi etničnega gibanja. Po drugi pla- Cerknici. Zarja ima za seboj že Zgodovina iz starega Rima priti je pa celoten mednarodni razvoj po vojni mogočno pod- 62-letno pevsko tradicijo in je ča, da so se tisti, ki so hoteli do-žgal narodnostna in tudi rasna gibanja po Širnem svetu, pred leti gojila tudi opero pod seči venec zmage vsega vzdr-to le našlo odmev — recimo,v Ameriki — V silnem žago- spretnim vodstvom Johna Iva- žali: niso popivali, ogibali so se nu črnskega prebujevanja, drugod spet V oživljanju zah-.nuscha. Sedanji predsednik Zar- pojedin, vsega razkošja in na-tev po pravicah narodnih in rasnih manjšin itd. _ 'je Andrew Turkman in tajnica slade, z mrakom so legali, z Nesporna je resnica, da imajo take etnične enote si- Jennie Mramor sta v zvezi z go- zarjo so vstajali. In dandanes je cer marsikaj enakega in skupnega, saj SO njihovi člani sto van jern zbora Tabor razpo- praVtako! Brez samozatevanja, ljudje, vsi ustvarjeni po božji podobi, vendar se med se-,slala na društva, kulturne sku- ^rez trdih naporov, s katerimi boj zelo razlikujejo po značaju, rasnem izvoru, jeziku, |pine in radio pismo, ki se v pre-'si sto in sto lenivih ugodnosti načinu življenja, vrednotenju in čustvovanju in to tako vodu glasi takole: !odrečeš, ni nobenih zmag in no- " * " ‘ ~ ■ ' j benih rekordov. Dragi prijatelji! Nekaj nas iznenaja: da je ob V namenu medsebojne kultur-Item pogonu za zmagami tako ne izmenjave pevskih skupin iz mai0 junakov. Množice namreč Slovenije je pevski zbor Zarja ta sodobna junaštva le občudu-iz Clevelanda povabil pevski jej0 jn veličajo. V njih samih zbor Tabor iz Cerknice, Slove-J je pa toliko slabičevstva, tako nija, za nastop v Clevelandu.1 mai0 tistega drobnega junaštva, Pevski zbor Tabor ni poklicna pj ga življenje od vsakega izmed Skupina pevcev, ampak sestoji-nas zahteva. Drobno junaštvo povečini iz delavcev Cerknice in' nar j a Vladimirja Kosa in kate- počivaj v miru! rega na svojih službenih potih ---------o------/-- Ludvik Čepon: 0 Cvetni nedelji in e oljkah V najnovejšem liturgičnem ditvijo Lazarja od smrti v Beta-jeziku se Cvetna nedelja ime- niji. Tudi prvi krščanski mumije nedelja trpljenja, ker se na čenči so veljali za zmagovalce, to nedeljo bere trpljenje Gos-'Zato so te upodabljali v velikih Podovo, kot ga je popisal even-! primerih držeč palmovo vejo v za novo poimenovanje te nede-1 lahko vidimo še danes v kata-ije, dočim imajo imena kot;kombah. Cvetna, Oljčne, Palmova nedelja izvor v blagoslovljenju prvega Ime palmova nedelja sloni torej na zgodovinsko-kul turni zelenja ali cvetja, odnosno oljk podlagi. očitno, da je že na prvi pogled to mogoče opaziti. Saj so tudi v isti etnični (narodni) skupnosti ljudje med seboj različni, ker si dva nista popolnoma enaka, a druži jih zgodovinska danost, zavest pripadnosti, jezik, ljudska izročila in še marsikaj. Je zatorej ne samo po naravi dano, ampak tudi psihološko utemeljeno, da se udje iste etni-ške skupnosti med seboj družijo, se bolje razumejo in laž-j'e sodelujejo, vežejo jih namreč bistveni elementi življenja, specifična vsebina in oblika borbe za obstanek in napredek, svojski stil mišljenja in čustvovanja, ki je nekoliko — ali tudi zelo — drugačen kot pri drugih etničnih skupinah je vršitev dolžnosti, ki nas veže okolice. Pevci so z navdušenjem's poklicem, z družino, z naro- Razumljivo je torej, da člani iste etnične izvirnosti spr®fir Z1arjino pova,bil0’ ker!dom> s človekom sploh in poseb- v emigraciji m v tujem svetu čisto naravno težijo po združevanju z rojaki, kjer iščejo odsev domačije, kjer si vzajemno prizadevajo ohranjati vse tisto, kar jih druži in povezuje, kjer ustanavljajo društva in organizacije verskega in narodnega značaja, da bi si z njimi pomagali gojiti vse tisto, kar so prinesli s seboj kot bistvene vrednote, obsežene v narodnosti, veri,jeziku, kulturi, navadah. Vse dobrino pa, ki jo človek Ceni in neguje, želi zapustiti in prenesti na potomce, da bi jo ohranjali naprej. To je druga stopnja etničnega gibanja, prav tako naravno in psihološko utemljena kot prva. Značilno za sedanje etnično gibanje po svetu je dejstvo, da so svobodoljubne in visoko razvite države, kjer so se povojni izseljenci naselili in se začeli uveljavljati, skoraj soglasno priznale, da je gibanje teh priseljencev za ohranjevanje njihove narodne dediščine pozitiven in veliko vreden doprinos k napredku in razvoju teh držav. Tudi znani ameriški “toplini lonec” je to priznal in odločilno spremenil svojo dotedanjo politiko pritajenega pritiska za čim hitrejše stapljanje in amerikaniziranje priseljenih etniških skupin in posameznikov. Poudarja se pomen raznih jezikov in kultur, ki so jih prinesli s seboj imigranti, za napredek dežele, kamor so prišli. Celo finančno se podpirajo prizadevanja etniških gibanj v A-meriki in drugod. Kaj čudno se v takem vzdušju bere polemičen napad na etniška gibanja, ki ga je napisal Orlando Patterson, profesor sociologije na univerzi Harvard (The New York Times, February 20, 1978). Z vso silo se je učitelj družbenih ved na najbolj priznani visoki šoli v Ameriki zaletel v sedanje stanje dovoljevanja in podpiranja prizadevanj etniških grup. Z vsebino njegovega napada, kjer imenuje etniška gibanja “skrito nevarnost” za A- smatrajo, da so kulturne pove- 'no še z revežem— Niti za korak zave važne. se ne boš premaknil v življenju, Zarja, ki tudi ni poklicni zbor, če ni v tebi duha samoodpove-je bila prisrčno in gostoljubno di, to je duha posta.” sprejeta od prebivalcev v Slove- Med junake,,ki tečejo v sta-niji, zlasti v Cerknici, ko je pri- dionu življenja, da dosežejo ve-redila koncertno turnejo v letih nec zmage za božje kraljestvo, 1972 in 1976. Zato upamo, da se prištevamo med drugimi sloven-bodo tudi clevelandski Slovenci ske misijonarje in misijonarke, pridružili Zarji z enakim na- Raztreseni so po vsem svetu, po ali palm, s katerim se liturgija te nedelje začenja kot spomin na Gospodov slovesni vhod v Jeruzalem, s katerim evangelisti začenjajo pripoved njegovega trpljenja. Čeprav bo odslej uradno liturgično ime za nedeljo pred veliko nočjo nedelja trpljenja, bodo ljudje ostali pri že stoletja rabljenih imenih. Nedelja pred velikonočno nedeljo bo zanj še vnaprej ali .Cvetna ali Oljčna ali Palmova nedelja. Zanimivo je ozadje rabe teh To liturgično poimenovanje te zadnje nedelje v postu je našlo svojo pot seveda najprej v ljudsko govorico romanskih narodov, ampak to ne izključno. Kot vemo, je ime palmova nedelja kar dobro doma v angleškem, pa tudi v nemškem jeziku, pa tudi tukaj ne izključno, kot bomo videli. Slovenci vemo za cvetno nedeljo. To ime - cvetna nedelja -je doma najprej pri vseh ali skoro vseh slovanskih narodih. Tudi Rusi so po svoje blizu te-različnih imen. če odpremo sv. j mu imenu. Zanje je ta nedelja pismo — evangelije, hajdemo,'vrb, s čemer je mišljena nedelja | da vsi štirje evangelisti poro-| vrbovih mačic, kar je blizu ime-čajo o Gospodovem slovesnem nu cvetna, saj mačice so po svoje vhodu v Jeruzalem. Njihova po- tudi cvet. Zanimivo je, da se da ročila se dodobra v glavnem uje- ime cvetna- nedelja najde tudi majo, vendar v posameznostih v nemškem in celo francoskem . . „ ne popolnoma. Dva izmed evan- jeziku, kjer bi tega ne pričako- ra-T°k> ^ier s® gelistov, to je Matej in Marko, vali. Zakaj in odkod to ime? drevesa ne marajo nam poleg drugega,, kar je skup-. Evangelisti kot taki cvetja na- morej° ukoreniniti. . . f v, • • i ^ . . . . mrhami no za poročanje vseh štirih, ve- ravnost ne imenujejo. Vidi sta povedati, da so ljudje pokla- dali na pot oblačila, to je pla- cvetna doma pri narodih in je- Moje poznanstvo in prijateljstvo z oljkami se je začelo nekam pozno v mojem življenju, pa je vprav zaradi tega bolj zavedno in občuteno. Pozno, pravim, saj v Ljubljani oljke ne rastejo in seveda še manj na ILjubgojni pri Horjulu ali v Bohinju in to je bil nekako svet, v katerem se je meni in morda tudi tebi odigravalo mlado življenje. Dolga leta mi ni bilo dano, da bi šel na morje ali tudi samo na bližno Goriško. Kot otrok sem na cvetno nedeljo gledal oljčne veje na oltarju in oljčno vejico zataknjeno v procesiji za križ in vejo, ki so j° nosili gospod. Vse to je vzbujalo v meni občutek neznanega, svetega. Vso pozornost nas otrok je na cvetno nedeljo bila osredotočena na butarah, ki smo jih prinesli “k žegnu”. Oljka je doma v subtropičnem podnebju. Oljko, so poznali in gojili prebivalci okoli Sredozemlja že več kot tri tisoč let pred Kristusom. Oljka je znana po svoji trdoživosti. Ne viharji, ne suša, ne zanikern, neoskrbo-van teren ji ne vzamejo ali uničijo neugnanega tripa po živijo' n ju. Korenine ji segajo globoko in trdno vsidrano v zemljo, vedno pripravljene pognati nanovo, če 'bi se drevesni kroni le pri' bi morala omahniti-Raste na kamenitih, peščenih tleh in se koplje ven iz samih in tudi Brati ne se z ravnost ne imenujejo. Vidi se ovcami in kozami> ki 30 ^ 'pa po drugi strani, da je ime skromne in nezahtevne v svojem cvetna doma pri narodih in !*- hijenskim obstanku. šče, sekali z dreves zelene veje -zikih, kjer ne rastejo ne palme j Ker so oljke tako skromne vdusenjem in toplo sprejeli pev- vseh celinah med najbolj po-jdje, ko so zvedeli, da se Gospod še kaj. Zakaj torej ne ime cvet ce zbora Tabor. Prvi koncert bodo in jih stlali na pot kot v poča- ne oljke, pač pa se okrog velike sv0jih življenskih zahtevah, ^ stitev zmagovalcu Kristusu, noči prikažejo prve cvetlice, to dožiye ^ visoko starost, v Evangelist,Janez pa zelenja ne znanilke pomladi kot cvetoče gotovih primerih zares praV omenja, pač pa pravi, da so lju- vrsje, teloh, zvončki, mačice in visoko starost NaravosloVci nam vedo povedati za olje170 drevo na Majorki, ki je po nji' trebnimi; med tistimi, ki so lač- približuje mestu, vzeli palmove na nedelja mesto palmova ali imeli na ni, goli, bolni in umirajoči, med veje in mu z njimi v rokah šli oljčna nedelja, kjer ne palma ne nlnen. gtaro tisoč iei. velikonočno nedeljo, 26. marca, nepismenimi in odrinjenimi. -Na j naproti. Evangelist Luka v tej oljka ne raste. 1 Nekateri Vič«'o vedeti da m na ob 3.30 popoldne v Slovenskem geji našega krožka smo brali j zvezi ne omenja ne zelenja, ne Ali ima to ime kakšno nepo- oljčni gor’ nekaj' oljk'ki so Y' . . , , , 'sredno zvezo skakšnim P°mlad- dele Kristusa6 ko prihajal Nlc m cudno’ da se Je nedelJa Praznikom iz predkrščanske 01jčn0 goro moliti premišljevat- Te bi' bile torej stare dva tis0 ... •_ . . „ . ... ...... let. Ali--ja tako mnenje saO10 misijonu, ki deluje od lanskega Domimca Raimarum, nedelja podnebnih, klirnatičnih razrne- s'aa pdFožnosfi in pobožnih 2elja leta. Podprli bomo brezdelce. ■ palm ali palmova nedelja, naj- rah, v katerih žive poprej ime- ^ |e kaj veg e ^e-ko re5i in Brez dela ni jela in ni stanova-j prej že, ker nam o palmovih ve- novane narodne skupnosti, na'M 0„-nati o dvatisočletni stat'0' nja. -Sedaj pozimi v najhujšem | jah v rokah Jeruzalemčanov ve rodni jeziki. jstAište oljile ki so mi jo kazali mrazu nekateri leže kar zunaj ; povedati evangelist Janez, po-! Tu .pa ne smemo prezreti neke vasici Matesra blizu mesta £ai' narodnem domu na Ave. Vstopnina bo ples pa $2. Za ples bo igral Eddie Stampfl orkester. Po koncertu bodo na razpolago sendviči in druga okrepčila. 1 Prosimo vas, da, kadar boste kupovali vstopnice, poveste, kje bi radi sedeli; v dvorani pri mizah ali St. Clair pimo misijonarke s. Josefine palm. $5, samo za Zupančič iz Japonske tole:- “Vaša pošiljka - dar bo zelo prav'pred Veliko nočjo v do sedanjem dobe, ni razvidno. Imeti rnora prišel najrevnejšim v našem liturgičnem jeziku imenovala torej razlog za svoj početek v c na balkonu. Ako bi rajše sedeli na vrtu. Kdor nima niti časopi-jtem pa tudi zato, ker je palma v druge posebne zanimivosti.1 . *, N. 7 * “ *'Yw,mih • • i v. -i • t ~ t— i .t . v . v -hniptu., toi jčiz SciiTi clvci pri mizan, morate kupiti vtop- jsa, počiva na golih tleh m sneg antičnem svetu veljala za sveto Francozi po veliki večini rabijo pQC[ -L0 0pj^0 naj ^ -oočivala sVe" nice bolj zgodaj. j ga povsem pokrije. Marsikdo drevo. S palmovimi vejami so v za cvetno nedeljo ime: nedelja ta Drugi koncert bo zbor Tabor med njimi v tem ubogem stanju j davnini sprejemali in pozdra-' vej, vejevja, mišljeno seveda, družina, ko je pribežala m ...... , Egiot. Stara je res, to lahh° umrje... listi, ki medjijali zmagovalce, ki so se po želenega vejevja. Jasno je, da Vsak takoj vidi. Da bi pa Slovenskem delay- nami prebira petkove številke pridobljenih zmagah Yračali do- je to ime narejeno na podlagi -aia dvatisočno izrabljen id k* -v-* r-N \ \ 4* v v» I r-± *-* . L J r-\ A 1 ^ J _ _ .. i /-v t ▼.n.« ~ —\ /t *_* * _____ L ▼ —■ T __: i * • _ * i * _I I . i • • /T i * • tv rr i i tudi imel v nedeljo, 2. aprila, ob 3.30 popoldne v skem domu na Waterloo Road. AD meri k o, se bomo bavili prihodnjič. Tu se bomo dotaknili le njegovega sklepnega poziva, da ja prišel čas, ko se morajo “vsi pristni humanisti, ki jim je.drag veliki ideal zabavali in spoznali v pevci konstitucije -- that all human beings are created equal Vstopnice za oba koncerta se T . ~ |" ' - - j jLdia u. vatiDUCiiu iAi auijCAAj-? . j1 mo v. In Kristusa, ki je prihajal {evangelijev Mateja in Marka, mu je izp0stavijena sedaj, 111 r udi za tam so vstopnice po $5, srečanja in pomenki, je o delu,v Jeruzalem, je ljudstvo imelo ki nam pripovedujeta, kako 80 mogoče Ko sem jo opazoval h1 samo za ples pa $2. Za ples bo naših misijonarjev na terenu naj za zmagovalca, seveda zmago-j navdušeni Jeruzalemčani gekalij občudoval se mi je arabski igral Joe Lužarjev orkester. Po tekočem. Sami popisujejo temne valca posebne vrste. Glas o nje-sporedu bodo na voljo sendviči in svetle dneve svojega življenja./govih čudežih se je že raznesel in še kaj. Seveda se bomo tudi žene jih božji klic: Pojdite in po vsej deželi. Kristus je bil veje. z dreves in jih stlali na pot. V kolikor sem mogel dognati, je ta francoska raba imena ne- učite vse narode! zmagovalec nad naravo in celo delja vej edinstvena. Tekmovalce v areni Vzpodbu- nad smrtjo, kar je dokazal z obu- j Sedaj pa k imenu oljčna ne-; J tie ponudil, da bo splezal na1- __ in mi za spomin odkrušil od do la nekaj skoric lubja, če žeh11 Za par grošev je bila pog'°c (Dalje na 3. strani) MN* f «3 9 M 9 a M 9