Our Write U. Today
Advertising
are
REASONABLE.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki
(TELEPHONE; CHelsea 3-1242 No. 220. — Stev. 220.
CfaMC Matter 8e»t
Slat, IMS at Um Port Offica si New V«t, N. Y„
Act ef Udctcn mt Mircfe M. 1971.
NEW YORK. THURSDAY, SEPTEMBER 21,1 939—ČETRTEK, 21. SEPTEMBRA, 1939
Volume XLVII. — Letnik XLVIL
KANADAjlPRIPRAVLJA
Vlada zbira 20,000 prostovoljcev; _ .. .
Namerava graditi tudi več ladij|r0ljSK3
NEMŠKE DIVIZIJE ODHAJAJO NA FRANCO-SKO FRONTO
OTTAWA, Ontario, Kanada, 21. septembra.' Kanadska vlada je napela vse svoje sile, da poveča /j K&pitolciZ in pospeši svoje vojne priprave. Vlada bo organi-1 zirala armado, ki bo poslana v Francijo in armado, Predsednikov poziv ki bo ostala doma za domačo obrambo.	| delavcem
Pred vsem hoče vlada sestaviti eno divizijo, ki bo poslana v Evropo, eno divizijo za domačo obrambo v tetam zvezi ž vojno mornarico in zračno silo. Ravno tako na bo tudi preskrbela vse potrebno za oskrbovanje z živežem in bo izdelovala municijo in kar je še najbolj važno: zgraditi hoče tudi več ladij.
K odločitvi, da se dobro pripravi na vojno, je Kanadi dala povod "zveza meti komunistično Rusijo in nacijsko Nemčijo.
VLADA RAZMIŠLJA O IZDATKIH
Kanadska vlada razpravlja o raznih načrtih glede vojne. V prvi vrsti pridejo pri tem v poštev izdatki za posamezne panoge pripravljenosti. Za trdno pa je sklenjeno, da bo organi- Boj vezne vlade proti zirana ena divizija, ki bo poslana v Francijo in bo sestavi je-na na podalgi prostovoljnih priglasitev v vojaško službo; dru ga divi-zija ipa bo ostala doma za domačo obrambo.
VOJAŠTVO BO VEZBANO V KANADI
Obe diviziji boste izvežbani v Kanadi, kajti Kanada dovolj zelo dobrih častnikov z največjimi sposobnostmi. Pre-stovoljci bodo Obrani z vseh krajev Kanade.
V vojaške namene je fcanadska vlada že »višala davke in bo morala najti se druge vire dohodkov, da bo mogla vzdrževati svojo armado v Evropi in doma.
LADJEDELSTVO SE BO PONOVILO
Viada se je odločila, da "bo zgradila mnogo ladij. Podrobnosti o tem še niso bile objavljene, toda znano je, da je londonska vlada naprosila kanadsko vlado, da ji pomaga s svojimi ladjami, orožjem, munici jo in živežem. Nemške podmornice delajo vedno večjo Škodo na morjih, vsled česar* se je kanadska vlada zavzela, da zgradi čimveč ladij, da nadomesti potopljene ladje.
VSEGA SKUPAJ JE BILO VJETIH 310,000 POLJAKOV
Nemško vrhovno poveljstvo naznanja, da so Nemci v 20 dnevih vojne vjeli 310,000 poljskih vojakov, ki so bili večinoma poslani na kmetije v Nemčiji, kjer bodo dobivali po 60 odstotkov obstoječe nemške plačilne lestvice.
SAMOMORI NA POLJSKEM
Iz Munkaes, Madžarske, poročajo, da se je vzel življenje Alfred Bitju, governer Lvova, največje mesto Galicije. Iz Vilna pa pride poročilo, da je napravil samomor Alexander Prystor, ministrski predsednik Poljske. Prystor je bil največji prijatelj umrlega maršala Pilsudskija.
NAČRT ZA RAZDELITEV POLJSKE
MOSKVA, Rusija, 21. septembra. — S posebnim aeropla-nom so se v Moskvo pripeljali štirje nemški visoki častniki, da h* s sovjetsko vlado dogovore za razdelitev Poljske. Znano je, da je bilo že v Moskvi v avgustu med nemškim vnanjim ministrom Joachiinoin von Ribbentropom in ruskim vnanjim komisarjem Vjačeslavom M. Molotovom dogovorjeno, da dobi po osvojitvi Poljske Nemčija vzhodni del Poljske, večinoma oni del, ki je pripadal Nemč:ji pred svetovno vojno, Rusija pa vzhodni del, kjer prebivajo Beli Rusi in Ukrajinici.
Izključeno p* ni, da bo?4e Nemčija in Rusija med svojimi i. te jami pustiti še majhno neodvisno Poljsko, ki bo služila kot otFbtjalmt država med njima.
ANGLUA IN FRANCIJA NE ODNEHATA
LONDON, 21. sep. — Ministrski predsednik N. Chamberlain je v poslanski zbornici zatrdil, da stališče Anglije in Francije, navzlic temu, da si j^
WASHINGTON, 1). C., 20. sep. — Daniel J. Tobin, predsednik unije razvažalcev, ki je včlanjena v Delavsko federacijo, je rekel danes, da bo predsednik Roosevelt poslal dolgo poslanico konvenciji Delavske federacije, ki se bo začela dne 2. oktobra v Cincinnati, O. V poslanici bo .pozval ameriške idelavce, naj z oziroin na vojno V Evropi stvori jo enotno fronto.
draginji
WASHINGTON, D. C., 20. sep. — Na posebni konferenci ameriških županov je imel ze-inui'l° značilen govor newyorski župan La Guardia. Dejal je. da mora zvezna vlada čimprej mogoče uveljaviti postavne odredbe proti oderuhom. Odredbe "so potrebne, kajti nekateri j trgovci čedalje bolj izrabljajo | evropsko vojno v svoji sebične namene.
I Poljedelski^ tajnik Wallace je pozival farmerje ter prodajalce na drobno in debelo, naj v vseh ozirih sodelujejo z vlado in naj ne -višajo cen svojim produktom. Če ne bo v tem pogledu splošnega sodelovanja, bo vlada (prisiljena ostreje nastopiti. Življenskih potrebščin je dovolj na razpolago, vsled česar je vsako umetno draženje neupravičeno.
Rooseveltova mati stara 85 let
WASHINGTON, D. C., 20. sep. — Mati predsednika F. D. Roosevelta, Mrs. Sara Delano Roosevelt, bo o priliki svoje 85 letnice priredila majhno družinsko slavje, ki se ga pa njen sin zaradi nujnih poslov v Wasbingtonu ne bo mogel udeležiti. Slavje se bo ponovilo, ko se predsednik p prvi priliki vrne za dan ali dva v Hyde Park, N. Y.
podjarmljena
BERLIN, Nemčija, 21. sept. — Vojaki in vojaški stroji 70 nemških nrizij sedaj odhajajo iz Poljske ter so namenjeni na francosko fronto, kjer se hočejo naciji bojevati do — konca.
Nemško vrhovno vojaško poveljstvo naznanja, da je osvojitev Poljske končana.
EN MILIJON NEMŠKIH VOJAKOV GRE PROTI FRANCIJI
Potniki, ki prihajajo iz južne Nemčija, pripovedujejo, da so vse ceste, ki peljejo proti Franciji, polne nemčkega voja-štva, ki pelje s seboj topove in drugo orožje. Na tisoče aero-planov leti od vzhoda proti zapadu. Nemška armada na poti na zapadno fronto šteje milijon vojakov..
POLJSKA ARMADA JE UNIČENA
Nemški vrhovni poveljnik general Walter von Brauchitsch pravi v svojem zadnjem dnevnem povelju, da je poljska armada uničena in da so vojaške operacije proti Poljski končane. Brauchitsch pravi, da je bila vojna na Poljskem končana, ko je bil zdrobljen poljski odpor v velikem kolenu Visle, jugo-zapadno od Varšave, kjer je bilo 9 poljskih divizij uničenih, 10 pa razkropljenih.
V bitki ob Visli je bik) ujetih 105,000 poljskih vojakov, kar je največje število ujetnikov po bitki uri Tannenbergu v svetovni vojni, ko je Hindenburg porazil Ruse.. *
ROOSEVELT SE SESTAL Z NASPROTNIKOM
WASHINGTON, D. C., 20. sept. — Danes se je vršila tu kaj važna konferenca glede nevtraunosti. H konferenci ju povabil predsednik Alfreda M. Landona in Franka Knoxa, ki sta mu nasprotovala' pri zadnjih predsedniških volitvah. Sliši ise, da bo na\ zoč tudi bivši predsednik Herbert Hoover, ki je bil istotako povabljen.
samiti, dasi to senator Boran z »vso vnemo priporoča.
WASHINGTON, 20. sep. —
Po za t idil u tajnika Early j a predsednik še ni začel sestavljati poslanice, ki jo bo v četrtek (21. sep.) opoldne preci-tal kongresu. Nedvomno bo priporočal odpravo embargo; češ, da je v soglasju prave nevtralnosti ipomagati žrtvam na-
V Topeka, Kansas, je iz ju . vil Landon, da se bo vabilu od- . .v* , . . z val, češ, da v mednarodnih Nlt\lz Bele hlse> mtl drzay' zadevalu ni nobenega prostora	departmenta ni nobeni},
za politiko. Ko so ga časnikar-'^»tarjev glede ruskga na-ji .vprašala, kakšno stališče z:i- Vala lla
vzema napram izpremenibi Državni tajnik je rekel, da nevtralnohtne postave, jim ni,Ke Anthony J. Drexel Bi«1-
liotel odgovoriti.	'!Ue> ki za^oPal Združene dr-
I zave pri poljski vladi, podal v Rooseveltova vlada je pre- (Francijo, kjer se bo vkratkeui pričana, da se Landon in Knox j nastanila poljska vlada, v splošnem strinjata z Roo*e-| V zvezno glavno mesto so za-veltovimi na-zori, da se namreč čeli iz vseh delov dežele pri-ta dežela ne sme popolnoma W* Ihajati narodni zastopniki. %
KANADSKI PROSTOVOLJCI SE ODZIVAJO

Kanadski mladeniči >e na poziv vlade obirajo pred nabornimi urad: v Windsor, Ont., Vsa Kanada je kot en mož stopila na stran Anglije v vojni proti Nemčiji, oz. proti "hitlerizinu'*.
AVSTRALIJA NE BO POSLALA VOJAŠTVA
Iz Melbourna poročajo, da avstralska vlada zaenkrat ne namerava poslati svojega vojaštva na evropsko bojišče.
SESTANEK FRANCOSKIH IN ANGLEŠKIH
POVELJNIKOV NA BELGIJSKI MEJI
PARIZ, 20. sep. — Poveljnika francoskih in angleških armad na zaipadni fronti sta se sestala s svojima štaboma v severni Franciji. Na posvetovanju je bilo sklenjeno, da Anglija in Francija branite Belgijo, ako bi hotela skozi njo Nemčija vpasti v Francijo, kot leta 1914.
Vrhovni poveljnik francoske armade general Maurice Gustave Gamelin in angleški vrhovni poveljnik sta se sestala v Amiensu, okoli (>5 milj od belgijske meje.
PRIZADEVANJE RDEČEGA KRIZA
Jugoslavija se približuje Rusiji.
ŽENEVA, Švica, 17. sep.— Tukajšnji odbor Rdečega Križa je »danes naznanil, da bo poslal opazovalce V Nemčijo, Francijo, Veliko Britanijo in na Poljsko, da bodo zbirali podatke glede 'vojnih jetnikov za urad Rdečega Križa.
Nadalje je pozval mednarodni odbor takoimenovanih "belih con" francosko, angleške, poljsko in nemško vlado, naj ustanove nevtralne cone, v katerih bodo na varnem starci, bolniki in otroci.
^MnaHnonaRnmam iiinnuanmBSKsaetMiHr
Generalni štabi vseh bojujo-čili se držav naj bi a posredovanjem odbora sporazumeli glede takih nevtralnih con, či-jih vodstvo bi bilo poverjeno nevtralnim komisarjem.
Sličen »poziv je bil poslal oi! bor tekom španske državljan, vojne generalu Francu, nakar je bil del Madrida izpremenjeii v 4* belo cono". Slično so storili Japonci z Nan ta, predmestjem Šanghaja, kjer je dobilo 300,000 oseb varno zave* 11 je.
BEOGRAD, Jugoslavija, 20. septembra. — Iz zanesljivega I'vira prihaja poročilo, da so v Moskvi v teku pogajanja med Rusijo in Jugoslavijo za obnovitev diplomatskih odnošajev in za nenapadalno pogodbo tiled obema državama.
Po svetovni vojni Jugoslavija s sovjetsko Rusijo še ni ime-
la diplomatskih odnošajev in Nemčija podjarmila Poljsko, ni niti najmanj i*- Sovjetske vlade še ni priznala.
premen jen o in da se boste obe državi se dalje bojevali proti Nemčiji, dokler ni uničen "kitlerizem" in ni znova postavljena poljska republika.
Isto stališče je zavzel francoski kabinet, ki je izjavil: "V skupni zm&gi bomo dosegli pravično poravnavo/ V Parizu se jje zopet sestal zavezniški vojni
Voja Gjorgjevič, bivši polje deljski minister in sedanji 'precteednik Srbske sel jaške zadruge, je pred nekaj dnevi z roplanom dospel v Moskvo sta. ga spremljala en general in en diplomat.
Gjorgjevič se je včeraj vrnil v Beograd ter se je danes
zopet z aeroplanoin "nznanokam."
Zanesljivi viri pravijo, da so pogajanja že skoro končana. Vlada pa se drži strogega molka.
Beogradski diplomatski so naenkrat opazili izboljšanje odnošajev med največjo slovansko državo in med majhno kraljevino ob Jadranu ter pričakujejo, da bodo odnošaji Jugoslavije z Rusijo zelo vplival na ravnotežje na Balkanu.
Jugcrslovanski knez names t -nik Pavle je vedno bil velik nasprotnik vsakega sporazuma s sovjetsko Rusijo. Na tisoče ruskih monarhistov je še vedno v Jugoslaviji in so se povsprfi
odpeljal I do visokih mest v javnih službah.
Vendar pa je pred več le*i viadalo iskreno prijateljtvo med Rusijo in nekdanjo Srbi1-jo, kajti caristična Ru?ija je pomagala Srbiji, da se je otresla turškega jarma in postala najprej neodvisna knežina, nato pa kraljevina, ki je postala jedro sedanje Jugoslavije.
Rusija si že tudi dolgo časa prizadeva skleniti ozko prijateljstvo z Bolgarsko in če pride sedaj še do zbližanja meti Jugoslavijo in Rusijo, tedaj bo v slovanskih državah na Balkanu zopet oživel nekdanji pan-slavizem.
| Za naše naročnike!
| V zadnjem času je bilo 'veliko vprašanje po zemljevi-| dih, posebno za najnovejši evrqpski zemljevid, ki določa | meje kot so obstale 1. septembra, 1939. Da bi ustregli na-| ročnikom, smo preskrbeli zemljevid, ki je najbolj uatan-| čen in napopolnejši. Samo rizba tega zemljevida je ve-| Ijala $4000. Ker pa je bilo zaradi zanimanja v današnjih | dneh srat iskana velika množina, smo jih mogli dobiti oo | zaklada tel j a omejeno šte\ ilo za^ povoljno ceno. | Vsak, ki bo ponovil oz. poslal za nadaljno naročnino j (vsaj -za četrt leta) ali ipa si "Glas Naroda" nanovo na-j roči, BO DOBIL BREZPLAČNO TA VELIK ZEMLJE-| VID (20in x 24 in), na katerem so^iatančno označene 'me-j je evropskih držav, kakoršne so bile 1. septembra. Ozna-| cena so mesta, gore in reke z imeni, tako da bo vsakdo | mogel zasledovati potek vojne, kako daleč je prodrla ka-| ka armada, itd. — Na drugi strani zemljevida je označe-| na Maginotovo in Siegfried obrambna črta ter utrdbe ob | poljski meji. — Vojaška statistika: «v zraku, na zemlji in j 2ia morju, itd.
| Ta zemljevid bo vsakomur dobrodošel, kdor se zanima | za potek sedanje vojne v Evropi.
| KDOR POŠLJE DENAR ZA NAROČNINO, NAJ j TUDI OMENI, DA ŽELI IMETI ZEMLJEVID. — TA | PONUDBA NAJ VELJA DO 30. SEPTEMBRA, KER 3 IMAiMO -SAMO OMEJENO ŠTEVILO.
•HS C X9 "»X S 0U . ft* T«i
Thursday, September 2 f, 1939

mom® (TOoostAV) ©AIL*
P?pls Iz domovine
Moste Ljubljana.
Splošna napetost med velesilami v Evropi ovira ne le vso trgovino in industrijo, temveč tudi navdaja narol s strahom pred bcdočo vojno, ki jo narodi za gotovo pričakujejo. Hvala Bogu pri nas v Jugoslaviji ni poisefbhega strahu, ker bi vsak napadalec jugoslovanskih mej naletel na precej oster odpor in si čisto gotovo zlomil zdbe pri morebitnem takem poektfsu. fJugcslavija raznola-ga s prvovrstno armado, dose-
korekten mož pač zaisJužii pohvalo in priznanje vseh izseljencev, za sivoje delo, ki mu ne prinaša nikakih gmotnih koristi, pač pa mnogo požrtvovalnega dela. .
Ataieril-Jki Slovenci so bili zelo zadovoljni s potovanjem na ladji ''NormAncHe", kjer so preživeli vesele urice in se vnaprej veselili na svidenje s svojci
• • •
V annanjih dneh iulija smo imeli v Ljubljani dva velika
gel se je tudi sporazum s Hrva-1kongresa in sicer: kongres krati, ima živeža v izribilju, da ga'ljn Kristusa in kongresi gasil-

Dmm « narofinlao t* Wattey "Oraer. Jpn' tunmPtnbi kraj« narod-**	,tn4l	HJrMtt^ uummai. da hitre j« najde-
ES=
lahko se v inozemstvo oddaja, z eno besedo? J.ugotslavija je ena te tih srečnih dežel, da jo lahko druge zavidajo. Herr Hitler, ki so se mu v zadnjih časih [posrečili Vsi poskusi pri okupaciji malih držav, bi moral biti poslan ali.na otok Ribo, ali pa na otok- Heleno. Drugače ne bo mir v Evropi. Medtem pa je udaril na Polje&o,
-----NASA SQSE&A4UMADA
Dokler je v mL^N^Mtp^va, ni Kanadi kot 'bojujoči se državi, dovoljeno kupovati od Združenih držav orožja^ nmnidje in druge vojnih totrebščin, Ta embargo (prepoved1) je bistVehS del naše nevtralnostne postave.
Kaj naj stori Amerika f Kanada je ubrala polteno pot. Vojne ji ni bilo treba napovedati, ber že vsaj začasno ne namera-, va podati svojega vojaštva v Evrqpo, ampak bi lahko hinav-!'ltlaTrti(*ue Jih ^ v obeil ,?iufa-*ko igrala -vlogo "neVtralca" ter nakupila v tej deželi orožja. Pova,bila na aakusko v kolo-kolikor bi ga hotela. To orožje bi lahko poslala v Anglijo aliidvoi1ske ™siavracije, bili so pa bi pa poslala »voje orožje in napolnila izpraznjene zaloge zitu<dl	Pri	5z
vojnimi potrebščinami, kupljenimi v Ameriki. Po ovinkih nijffonov zastopnikov vlade in
Kakor vsako poletje prišlo je tudi letos nekaj ameriških rojaikov v domovino. Bili ste dve slkupini. Gosrpa Rus, upra-viteljica Cie, Generale Tran*s-
liotelu, pač je pa ves tozadevni problem predložila nam in na J*1'™?1 ^tevja k o prijazno ša naloga je, da smo istotako pošteni.	'Sprejeti. V obeh slučajih iih
Krivičnost obstoječe nevtralnostne postave je jasna. Pod krinko "enakega ravnanja" z vsemi bojujočimi se, ustvarja
neenakost.
Oe ne dobiva Anglija iz Združenih držav vojnih potrebščin, ji je Nemčija kos na Atlantiku* in v pogledu 'blokade. Isto je z ozirom na Kanado. Nemčija ni prej uživala teh prednosti, toda naša postava jih ji daje. Te prednosti so stične izredno močni vojaški in mornariški podpori.
Z drugimi besedami rečeno: naša nevtralnostna postava je odločilen činitelj v 'vojni ter jo poleg tega precej pristranska.
Med one države, ki jim nevtralnostna postava ni v dobrobit, spada tudi Kanada, kar ves problem še bolj poostruje.
Poraz zavetnikov, vsled katerega bi biia ogrožena bogastva Kanade, bi lahko pa/hnil Ameriko 'v vojno. Amerika je obljubila Kanadi svojo pomoč, visied česar je v njenem narodnem interesu skrbeti za nedotakljivost Kanade. Podjarmljena ali oslabljena Kanada bi bila usodna za Združene države.
Prej ali slej moramo odpraviti embargo na orožje. Ce Nemci zaradi blokade ne morejo kupovati od nas, je to njihova stvar. Mi tega ni-smo krivi, pač pa 'vojna. Izpremenjena nevtralnostna postava bi dajala vsem postavno in tehnično enakost. Kaj bi napravila vojna, je seveda <Jrugo vprašanje.
bo zaradi zemljipisne lege in skupne meje odprava em-barga pomagala Kanadi, bo to tudi Združenih državam v korist. Čemn bi tajili naše narodne interese v tem slučaju T Embargo, ki ustvarja neenakosti ter je naperjen proti našim narodnim interesom, je manj nevtralen kot pa nikakšen embargo in dosti manj upravičen.
NEVITftALtfOST JUGOSLAVIJE
BBOGPRAD, 16. sep; — Beograjski '*Jugoslovenski Kurir'' poroča, da želi Jugoslavija kot nevtralna država trgovati z vsemi deželami, ali to pa na enaki podlagi in s temrle pogoji:
1. Najprej mora biti ustreženo <vsem potrebam domače uporabe in narodne obrambe; 2. Vnanji kupci morajo preskrbeti prevozna sredstva. Kajti Jugoslavija ne more svojega železniškega materijala puščati v inozemstvu za nedoločen čas; in 3. Plača nje izvoznega blaga mora biti aibsolntno zagotovljeno z nesposredtrim plačilom, kadar gre za dežele, ki imajo devize na razpolago; ali pa s strogim funkcij oni ranjeni clearin-ga, kadar gre za ostale dežele.
VOJNA OVIRA PROMET V JUGOSLAVIJI
\BBOCTBAD, 15. sep. —, V mnogih panogah narodnega gospodarstva so nastale neljube nerednosti vsled vojne v Evropi. Zlasti se to opaža n. pr. v industriji ceUuenta. Znatne nerednosti so nastale tudi -v plovW na mbrju. Ladje krajevnih in br-zib črt wozijp vse skoro prazne, ali ladje sVobodne plovbe/ pa sploh ne vozijo. Mnoge ladje so se vrnile 6 pol poti ter stoje' sedaj š tovori po rabili jugoslovanskih pristaniščih.

i^^re&itiati dansfinjo itevilo: svojemu prijateijn, Ki re ni naročnik "Glasa Naroda". Če ga pridobite za naročnika, bost« v stregli njemu, dosti pa todi koristili (i se moramo kot izdajatelji feujejezienega časopisa boriti v sedanjem času s precejšnjimi težkočami.
Da bo list odgovarjal svoji surhi, se mora od dne dot [dne t^oljšati. K temu nam	etin&e Yi primpretp,j
ga prt vsaki* priliki priporočate, jče to Yam »di y*-j
11 * >ii i^JVtf i . ■	" ' *
priporočila Trwwu.	,	i

je toplo pozdravil oče izseljencev, izseljenski komisar gospod Franc Fink v imenu banovine in jinv želel dobro zabavo v domovini. Prišli ste tudi dve skupini rojakov i-z Nemčije in sicer skupaj 800 mož in žena. Možje imajo težko delo v Went f al sikih premogovnikih in se pohvalijo, da iinajo dobre plače. (Ako bo le re^.) Mi-slinv da bi jim <labo predlo,, ako bi začeli zabavljati čez •	*
razmere v rajhu. Tudi te po-i Po petmesečnem obisku svo-setnike po<lpira in skiibi za nje jih otrok v slovenski metropoli g. Fink in gleda na to, da jih Cleveland, O., se je vrnil v do-izniuza iz vseh napriietnosti movino puiatelj Franc Drašler na katere bi morebiti naleteli v in mi prinesel pozdrave mojih domovini. Nesebičen in strogo prijateljev iz Amerike. 4Može,
Amerika ni več tista, ko je bila
cev. V obeh slučajih so se zbrale neskončne množice ljudstva. Pri kongTesu kralja Kristusa je l ilo 8 škofov in dva kardinala: beneški kardinal Pia'zza in poljski kardinal Hlonk, kot papežev legat. Pri d i go val je na Staldionu v slovenskem, poljskem, francoskem, italijanskem in nerrtskem jeziiku. Navzočnost kitajskega škofa f'enga je vzbudila veliko zanimanje. Pri njem delujejo štiri slovenske šolske sestre iz Blovenske Bistrice. Kot spfemljevalec po Sloveniji mu je bil določen dr. Sreifiko Zarajen. ki je v Ameriki dobro znan.
Gasilci so bili v svojih uniformah in po svojem strumnem nastopu jako živahno sprejeti. Pa saj gasilska društva zaslužijo največje priznanje za svoje nesebično delo, za obramjbo imovine svojega bližnjega. Z velikim zadoščenjem se mora ugotoviti, da pri gasilcih ni nitkakeiga strankar-stva, ki ga je ravno v Jugoslaviji jako veliko. '
Lahko se reče, da so to pravi vitezi ljubezni do bližnjega, ki darujejo najmanj 100 milijonov na leto svojemu narodu, ker so noč in dan oripravljeni priskočiti nam na pomoč v nesreči.

pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzii.
V Jugoslavijo:
Za $ 2.30	.................Din.	1 '<0
$ 4.50	....................Bin.	2C0
I 6.60	....................Din.
ttO.25	....................Din.	S00
krat sem j>rebrodil veliko lužo a sedaj bom nehal." tn res je nehal. Prišel je v Ljubljano do nekega zdravnika. Zvečer je
je -.splošna priljubljena in spoštovana dobrina. Kljtfb svoji starosti je neutmidljivo delal in se boril za t»voj kruh.
V	Ljubljani je umrl dr. Miroslav Lukan, veliki župan v pokoju. Rojen je bil v Št. Vi du na Dolenjskem, kjer je bil njegov oče j^Lravnik. Bil je moj sošolec v Novem mestu.
V	Sodražnici so položili k večtaenilu počittku uglednega tr govica, Ivana L,evi-tga. Umrl je v Rimskih Tqplicah, kjer je iskal zdravja. Imel je veličasten pogreto, fcakorsnega Sodrežni-ca se ni videla.
V prijaznem trgu Dom-žale je do tal [pogorela mehanična dttavnica trrdke Praprotniik. Skofda znaša nekaj stotisoča-ko>v. Lastnica delavnice je Julka Praprotnik.
Dr. Francis Košnerlj profesor kanoniškaga prava v Chi-caigu, 111., se je nrudil letos na o<Vlihu v svojean r.oj^tnoan kraju Jesenice na (gorenjskem. Veli koduisno je podaril občini na Jesenicah 100,000 din za mestne reveže. V Ljubljain pa županu dr. Adle«iču tudi za mestne reveže 2000 din. Razun tega je že prod več leti podaril velik kapital, obresti od tega ka;pitala služijo kot stipend i um za nekatere dobre slovenske dijake. Pošljite nam še kaj takih rojakov iz Amerike!
* * * '
Zadnji teklen sem se sestal z metliškim rojakom Mr. Ludvik Sopčičem. Godi se mu jako dobro sklepa različne dohre kupčije in pozdravlja svoje rojake v New Yorku in Kanadi. Za krepkim junakom se jako rade c-zirajo dekleta, toda on je hladen, kakor pufcji nos in jih pusti čisto v miru. Povabil me je na trgatev in mi obljubil.
la ne bova pila dežnice. * *
*
Njiša s loven-k a Dnza gospa Augmsta Danilova je praznovala 24. avgusta 70-letnico. Je tuidi v Ameriki znana kot *iz-
Peter Zgaga
•i	'L.:.
PRED DVAJSETIMI LETI
PIVO
Vsa kupljena pijača je biia v »tistih časih dosti predraga. Naši ljudje so bili pred prohi-bicijo posebno piva 'vajeni, ki ga je bHo mogoče dobiti v salonu veliko čašo za ^pet centov, v poletni vročini ali pred večerjo so si ga pa privoščili kosit raiiasto post*lo, v New Yoi-ku "pint" imenovano, ki je držala skoro pol galone. In tak pint oziroma pa j nt piva je ve-
Ta-
Jjala samo deset centov, krat se je dalo živeti.
Žganj«- ».so pili pred prohiibi-cijo le zjutraj v ipožirek ali dva — aJi pa pri kakšni posebni priložnosti, ko so bili že piva siti, da je nefcoliko po grlu popraskalo in napravilo v želodcu prostor novim zalogam.
Vino je bilo le redkokdaj :»a mifci. Kvečjemu ob krstijah in svatbali ali pa pri kakšni drugi izredni priložnosti, toda lc bolj za parado kot pa za potrebo. Pravzaprav so bili za vino navdušeni le enkrat in sicer še Sacramento, Cal., ki je prvi'P1"«*! svetovno vojno, ko je bil f-iprožil misel za nabiranjej,ie^i krčmar na 88. cesti sam prispevkov, v drugi vrsti Glasbe vem po kakšnih ovinkih do-
Naroki a, ki je rade vol je o<Lprl stolpce svojega časopisa in pobiral naibrane zneske in jih pošiljal na določeno mesto, v tretji vrsti pa rojaki sami, ki so db vsalki priliki pobirali prispevke za plemenito stvar. V New Yorku so se v tem ozi-
bil par sodov cvička iz Cradove peči ter ga je prodajal steklenico ij>o 75 centov, kar je bila že neza>lišno visoka cena, toda bil je cviček in pol.
Kakor sem rekel, so naši ljudje, ko je razprostrla prohibi-cija svoja črna krila preko <k-
vrstna igralka, ki je posebno v Clevelandu kot režiserka dosegla s dramatičnimi društveni« J. Cankar velike uspehe. Njen repertoir šteje nafd tristo iger, v katerih je imela skoro v i vseh glavne vloge. Najbolj
i ., , ...	. . .Rem jo občudoval v igri "Aiiif-
b,l vesel s.vojmn znane, v ne- rika,le(,„ v kateri ^ imela ,
ki gostilni pozno v noc. Po- tj, , , ...	»
• t-i i •• - "r- Hlačno nedosegljiv uspeh, vabljen je bil v neko prijateh- t* • , •	i	.
d1ta v-v w ,	r» x Prejela je mnogo čestitk n
sko hiso na črno kavo. Po<ta-	-, .	• ,
$20. m,
Din. 1000 Din. 2000
v Italijo:
KER S ti CENE SEDAJ HITRO MENJAJO dO NAVKDKNi CENE PODVRŽENE SPRElflfcHttt GORI ALI DOLI
, . r ..... .

NUNA NAKAflU ^KVkŠV. MM0 PO CABLft UETT
rKmrfkwm t*—
PVENIC
čltšHliiG D M P A N Y
^UKKAU) Pt w. iMfc pr. .....
NpCW TOKK
1 ^ •
lo mu je mahoma slabo. Zadela ^a je srčna kap.
Uimrli je bil vofrče priljubljen in je užival spoštovanje tukli v na>protne<m taboru. Bil je več let starosta borovniškega Sokola. Bil je vdovec in zapušča v Ameriki osem preskrbljenih otrok.
Na Brdu pri Vrhniki je u-Trarl iiuiustrijalec, veleposestnik itd. v 84. letu, Jocip L»e-narčič. Bil je velilk naeiona-lee. Pokcgpaii so ga pri sv. Antonu na Brdu. Pokojni je bil taist v Ljubljani dobro poznanega advokata dr. Lavrenčiča, ki je v sorodu s prijateljem Keržetom. Pri tej .priliki naj bo omenjeno, da je dr. Lavren-či/- preselil svojo pisarno iz Ljubljane na Vrhniko.
V	Ljufbliani je umri advokat dr. Josip Sturm iz Metlike. Po dolgi bolezni je umrl v Ljuib-ljani 11. avgusta Josip Siko-šek, carinski upravnik v pokoju in eden najboljših šah isto v Jugoslavije. Bil je izvrsten družabnik in dobra dušica. jPo-kojni je Ijrat prijatelja Mr. F.1 SikoBe^a' i« Cpytesvjlle, N. J. Na sestanku mi je zatajeval, da bo	Auverlko in jsvojega brata, amrt pa nrra je prekrižala te račone. Fer-do, moj^ eožaljel
V	Docmzatah je umri zadnje-avtfuaia zveat čian Sokola
tMt W Tet. BU
m
cvetja, da je njen parlor sličil cvetiičnjako. Tudi dragocenih daril ni manjkalo.
Gospa Avgnsrta, še na mnoga leta!
* * *
Neki tukajšnji dnevnik povzel je iz Glasa Naroda kritiko, ki jo je napisal prijatelj Mr. Hude o jugoslovan«4cem radio programu ob newyorSki razstavi. Tuidi tukajšnji krogi so spoznali velik *fanx paft\ ki ga je naredil tozadevni glasbeni odbor v Beogradu Preplankan je bil tudi članek "Jugoslovanskega ob-zora" V Milwaukee, Wis.
* *. *
Jako, jako mi je žal, da bo-lnje "Peter ^gaga na revmatiz-mu in da se je odrekel članstvu sv. Martina. Zgaga, pridi k nam v Dolenjske Tcrplice, o»fj koder boš pregnal revmatizem v Idrijo; naj ga imajo Italijani. Upam pa. da ga boš tudi doma kuriral in boš do pred-putsa že sposoiben za eardaš in povštertanc. Mene todi moje noge ne nosijo teč tako krepko a če je potrdba, se vseeno nekoliko vzravnam pred kako damo. A ni več tisto, kakor je bilo. .
# * *
Ameriški rojaki so zbrali za •Mtom slepih" č*dno v^to: 600,000 din. Žtstagp za to imenitno spiranje ima v prj^j vwti lfr. Waller I?|i$ovich, t
ru posebno odlikovali bratje'žele, predvsem dobro pivo po-Mike Pirnat in pokojni Andrej'gresali.
Pi ni a t. Zahvala gre tufii Slovanu; člani tega društva so zmtiraj imeli smisel za to dobro akcijo. Hvala yam vsem, pa se še kaj domislite na slep-*
Citali in slišali so, da so pivo varili pred več nego štiri tisoč leti £«• stari Kgipčani in pozneje Rimljani ter stari Ger mani, pa so se v božjem stra-
ce, ki imajo setlaj udolmi domliu r^lali na tU-lo
v Stari Loki in ki jih moramo z vsem oskrbovati, zato je pa visak še tako majhen prispevek dobrodošel.
Govorilo se je tudi (sam ne vem, kaj je dalo povod tej govorici) da izdelovanje piva ni podvrženo tako strogim kaznim kot naprimer izdelovanje žganja ali vina, najbolj jih je pa mikalo zatrdilo, da je pijača že po nekaj dneh užitna.
Da niso imeli o izdelovanja piva najmanjšega pojma, je jasno. Kajti ni je bolj delikatn ■ 'stvari kot je pivo in treba je najrazličnejših priprav, da se
Tukaj vam podam letno poročilo glavnega upravitelja Doma slqpih, ki ga je nodal na •nem aboru 22. junija t. 1. Upravitelj I. Cvet, ki se vozi vsak teden trikrat iz Ljubljane v Škofjo Loko in skrbi in
naldzira delo uslužbencev.	nekaj poštenega skuha. To-
V zavodu je bilo 1. januarja plotne stopinje so največje 1938 31 oskrbovancev. Med važnosti in pijača se mora tr* letom jih je bilo sprejetih 7. mesece starati. Koncem leta jih je odšlo 5. O- Pivo se kuha iz vode, ječme-stalo jih je potem 33, tako da na in hmelja. Vsaka druga pri-je sedaj v zavo<lu 10 moških in mes je kvarna. Pravega piva 23 žensk v starosti 23 do 86 let. ni mogoče napraviti doma. Predpisana oUkiibnina znaša Scmari se sicer neka pijača, k.
3()0 din mtyečno. To je za popolno oskrbo s hrano, perilom in Obleko. Ta znesek seveda nikakor ne krije vse izdatke za posameznega oskrbovanca. Poleg tega imamo pa v zavodu več oskrbovancev, za katere (prejemamo prav minimalne mesečne pri^jev^e. Primanjkljaj, ki je vfeak mesec precejšen, plača naše društvo.
Prehrana je dobra in zadostna in ni radi tega nikakih pritožb od -strani oskrbovancev.
Zaposlitev slepcev je le delna. V šičetarski in pletarski delavnici, pri ženskih ročnih delih, v kuhinji, pri gospodinj stvu in na vrtu. Nekaj bolnih in starejših slepcev je neza poslenih.
Za zabavo slepih je zadostno proskribljeno. V Dom« je radio, k lav i/*, lujfp^nij. večje število citer. Slepci pojejo, igrajo, čitajo in pišejo. Imajo mešani zlbor talko rzvežban, da je priretdil že lastne koncerte in že večkrat sodeloval pri raznih prireditvah v različnih
cerkvah. .
•Kakor omenjeno, >mo sprejeli v letu 1938 7 slepcev v zavod, imamo pa še veliko prošenj jta prejemi. To p« za to, ker naše kmefeke dbčine Še vet&to nimajo smisla za svojega slepega sooibčana in odgovarjajo na naša tozadevna po-,' redorvanja i itgovorimi, da se fteyito občinskih ubožcev od rine do dne m^oži da jim
se peni in ima gotov odstotek alkohola, v splošnem je pa vse prej kiilkor pivo.
Toda naši ljudje so ga kuha-ii. Ponavadi v washboilerju, dvakrat ali trikrat na teden kakoršni sta bili pač žeja in potreba. Mešanica se je kuhala dve ali tri ure, nakar je bilo treba precediti v steklenice. Opočetka je več steklenic eksplodiralo kot je pa ostalo celih, toda s časom so se ljudje navadili.
Pijača se je včasi penila, da je vso brizgalo naokrOg, včasi pa prav nič.
Toda pili so vseeno. Na dnu steklenice je bilo vedno za prst usedline, kva-sa, smeti in druge nesnage. Zato niso nikjer nosili steklenic na mizo, ampak so tekočino prej prelili v vrč.
S pivom je bilo dosti sitnosti, posebno prva leta. Kasneje je pa znanost tudi tv tem pogledu jako naipredovala.
V neki beznici v Hobokenu so prodajali baje s holandskih ladij tihotapljeno pivo. Pa je bii domač pridelek. Gospodar je napolnil 3 četrtine petdeset galonskega soda z mlačno vodo. V vodo je vsul dva funta belega praška, ki so ga ponekod prodajali po dva dolarja funt. Pet ur je v sodu bobnelo ip šumelo, nakar je bilo treba veho zabiti. Po dvanajstih v-rah je bilo 4 * pivo" pitno. To se pravi: pijača je bila čista, |>e-nila ae je in imela je okus po
manik^ sre^ev za plačevanje!^ m je ^ opojna toda
™P°vzrožala * strahovito dri-Z*a ctu^rve potrebe slepcev ^
odbornik. dek,n m eastm .ka- ^ „ tafco	..
"0 LX* 111 SO 151"-
^Thursday, September 21, 1939
g—•■»■ j'
SLOVENE (TTTGOSiaV) DAILY
vesti iz
^OBISR NA SVETOVNI RAZSTAVI
SOHUYlLRRVtULE, JI Y. Drsali so «e po ledu najtx>ljši — iPo4i!j^pio Vwy.	fco'firsalci. Vse to so nama hče-
Vf* ^	pokaaali, bila smo nji^i go-
prej OhendfiipoMravljamona 'xta..
se prijatelje in znance v .Cud-'.ll Obiskali smo tudi uredništvo dy, Pa., i h ofcoKci. Smo «e z Glasa Naroda; nas je *Mr. Fr. mi>žooi pripravila, da gremo Sakser prijazno sprejel in nam tiled+l Svetovmo r*avtaivQ v'raafcazai tiskamo. Lepa hvala Nen- Yorku. Tam imava pet'za številke Glas Naroda, smo
in vse so uas vjbiie^naj jil, čitali v stanju pri hčeri., pridemo. Smo bili tam 2 te<*n&. | Zdaj «mo zopet doma, 200
L . . _ ■■■
-I _ .
razstavi *mo beli 5 krut.'milj od New Yorku. Imamo le-Ni mogoči vse po(uaati, Juh. pe spomine na razstavo in obaro videli. Bili *mo tudi v isku pri naših heertfi.
J»go^oviuK4M*u pavilijonu. Je tudi bilo lepo, ali tam ka-
Pozdrav vsem našim znancem. je kateremu mogoče,
žejo nauroune naše v nekakih naj gre še letos pogledat Sve 1 igurah: <ive oblečeni ste kri- tovno razstavo, mu ne božal.
žete letali, kot bi jih tam kar zmetali na kup. J* več ljudi ti sto gledalo, nobenemu se jii do-padlo. Po drugih paviljoni!' «o tudi bile narodne noše, ai* ao bile figure, kot žive in lepo postavljene.
Najboljše je bilo v ruskem, francoskem, italijanskem in če-hoslovaškeni paviiijonu, kjer bi bilo boljše in več stvari, ko bi ne bil Hitler poprej vzel. J t bilo tam bolj prazno in žalostno. Narodne češke slike so bile lepe, kazajoc 1000 letno zgodovino. Ko «em jib gledal«, so mi prišle solze v oči.
Češka je moj rojstni kraj. Tam sem bila rojena in v šolo hodila. Sem prava Čeliinja in mi je tudi žal, kakor je vsem drugim, čeprav tu živimo v Ameriki, da je našo lepo deželo Nemčija vzela ®li upanje jc vseh Čehov, da jo dobimo zopet nazaj.
Tako smo videli več stvari na razstavi: General Electric, General Motors, Railroads on Parade, Borden's Milk Co, Heinz Co, in še več drugih izložb. Iz ložha Firestone korporaeije je bila tu4i jako zanimiva. Do padla se nama je tudi elektrj cirana farma.
Najbpljše se je pa zvečer vi delo pri inčih. Obiskali emo tudi Billy Rose's Aquacade, kjer je kakih 200 deklet v vodi plavalo. Tndi Sun Valley, zimska naselbina, je bila zelo lqpa.
Matthew in Pauline Galičič.
OlKA&KE NOVICE.
Pied dnevi je tat vlomil v prddajalnico Antona Bakšeta v So. Chicago, ki prodaja čevlje in dmgo blago. Razlbil je izložbeno okno in nasglo pobral nekaj parov tam razstavljenih čevljev, toda nesel jih ni dolgo, kajti policija mu je bila takoj za petami in (ga prijela.
Dne 14. e^tembra je umrla Jennie Tersel.ič, roj. Krek in dcina i-z Selc nad Škofjo Loko. Zadel jo je mrtvouid. V Ameriki je bila 32 let in tu zapu-šiča iintiža, zjiaut^ra tpgovca, 2 isnova in hčer.
m
NAJ SE OGL ASI
Prosim rojaki v Ameriki, akn kdo ve, kje se nahaja Franc Zupane, podomače Prelesnik, doma iz Podgorja, pri Kamniku. Ako kdo ve za njega, naj mi sporoči njegov naslov, ako pa čita sam ta oglas, naj «e mi oglasi; imam mu poročati varne i ^vari' i-z starega kraja Zadnjih par let je menda bil v Clevelandu, zato se posebno priporočam elevelandskim rojakom za uslugo. Moj naslov: Valentine Jagodic, Box 4, No-randa, Quebec, Canada. (3x)
A DVF.R4 J SE Ai. GLAS N Aft ODA"
i (
Ničesar
NI KOT 1E
" MLtKO"
TRENIRAJTE S MLEKOM. Boljše skrbita ut seiie, Če je boja težja. Pijte vsak dan en kozam- Teč mleka. Poskusite en teden in vesrti;** se narašftijo5e mori, trdili živeev.
1- NAJBOGATEJŠE naravne.
živilo v KAIjCIJU, je mleko zelo dobro za ]*>lt, ako se re>Ln«i jemlje.Pij sveže mleko dnevno!
W*
2
" PREHLAD nal»ravl vsakega potrtega, razdražljivega. Zdaj pripnite graditi odpor, pijte sveže mleko ter shranjujte odporni Vitamin A.
VAŠ mlekar Je preskrbe! čisto, bogato, sveže mleko in ga morete kupiti za tako nizko ceno. da Je mleko najcenejie iivilo naprodaj.
' J Bureau of Mi'k Publicity, I Albany. N. V, Dept. A-1
■	Please send me the booklet, » "Milk—The Way to Health I and Beauty," FREE and popt-
■	paid:
■	Name --_____
3. J ANK BRYAN, ki nastop V "THE OLI> if AID," Warner
Br«s. slika, igralka, ki je odkri-la, da je mlfko ikhkkIuh brana zii Uioe iu znižanje teže.
Address
City
State-
m
THE STATE IF REW YORK
PLEASE PRLNT PLAINLY
Cook fortf'
KONVENCIJA SLOV. MOŠKE ZVEZE
Veni, kla *te že .<liišali, «la ee jc visšiia konvencija Slov. Moške Zveze pretekli uviisec v Na-roilnem Donm na Holmes Ave. v Cleveland, O. Kot prva konvencija je .-prejela vsa temeljna načela, |h*1 katerimi se je Slov. MoSka Zveza ustanovila.
Ena naj?K>lj važnih točk, katera je v naših pravilih je toe-ka. katera nam pokaže, «la je flov. >foška Zveza nepristranska, samo moška or«^anizacija, in .sprejema Mane, ne glede kakšnega verskega ali političnega prepričanja so.
Ako človek premisli in pogleda nazaj v zgoklovino slovenskega naroda, lahko vidi, da je že od nek;laj slovenski narod trpel zato, ker ni bil družen, a-mipak razcepljen na različne stranke. Vem. da je
večina nas že slišala star pregovor, ki pravi: United we stand — »1 i v ikied we fall, to je^ Ztliuženi 'stojimo, — raaleljeni jpaxleuio. Jn kakor so razmere v Z(huž*Miih državaii danes, se vitli, da slovenski jezik hitro {prepada. Samo z združenjem vneli Slovencev je še upanje na ohranitev slovenskega jezika v Ameriki. Slovenlski fantje in možje, alko vam je slovenski jezik res še kaj ^pri srcu, pri-srcu, pristopite k tej novi organizaciji, katera bo v vsej mioči delovala za dobrobit slovenskega naroda v Ameriki.
Za visa podrobna .pojiipnila o tej novi organizaciji se ranite na glavnega tajnika Slov. Moške Zveze: 1097 Sutherland Ave.. Akron. Q.
Vincent Lauter. i
CLEVELANDSKE NOVICE
4Q -LETNO PREISKUSNJO
* i • »/*. i ^ • -
USA
Po dolgi bolezni in trpljenju je preminula v (xlen vi I le bolnišnici mladenka France's Sto-par, stara šele 14 let. Zapušča starše, brata, strica, teto in več sorodnikov.
Dne 12. sept. je po kratki bolezni <preiikinuLa v Grace bolnišnici Katarina Lazor, stara 51 let. Tukaj zapušča soproga Miohaela in štiri otroke. Rojena je bila na Poljskem, kjer zapušča več sorodnikov.
V	mestno bolnišnico je morala biti iprepeljana Mrs. Mary Virant. Doma je nesrečno paldla na stopnicah in si zlomila roko.	;
V	soboto, dne 16. septemlbra fit a se poročila v cerkvi sv. Vida Mists Frances Petkovšek in Mr. Adolph Kotnik.
V	mestni bolnišnici je umrla Freda Lavrič, roj. Kalin, stara 25 let in doma iz Indianapolis, Insd. Tti zapušča moža, mater, dva -brata in dve sestri.
Dva zli k ovca sta zadnjo soboto ponoči orojpala mesarja Antona« Ja uči ga rja za $497 v gotovini, vzela sta mu avto in ga povrhu (še lahko ranila na glavi. .
V	petek 15. septembra je •preminul Joseph Enbežnik. U-mrl je v Glenville bolnišnici, kjer je bil zadnjih pet dnL Bil je star 62 let in zajpuFca soprogo ]\far\' ter «e<lem otrok.
V	soboto dn^ 16. sept. sta se poročila Mr. Anton Vigler iz Massion Town, Pa., in Mis« Joseipliine BeČaj, hčerka dobro poznane rodlbine Mr. in Mrs, Frank Bečaj.
pri nas te dni. Kaj hočemo? Življenje teče svojo pot in zahteva marsikaj zidaj tu, zdaj ttun. Benodiktinski rod, ki ima svoj dam v Cannon City in svoje vzgajal išče, si je postavil za svojega načelnika našega dosedanjega gospoda žujpni-ka P. Cirila Zupana in tako odhaja zdaj tja na svoje mesto. Na tem napredovanju mu moramo vsi prav iskreno čestitati in mu žel into na novem mestu vse najboljše, posebno pa tako potrebnega počitfka.
4GLAS NARODAA
J pošiljamo v staro doji movino. Kdor ga ho- ^ 4 če naročiti za «vojefe jj sorodnike ali prijate- ( i Ije. to lahko stori. — ^ d Naro&iina ^a s t a r i S J kraj stane $7. — V« ne p o si- c
______J
| Italijo lista $ Ijsmo.
KATOLIŠKA JEDNOTA
MtifHBSOTA
KI IMA _ ttyQ60 članov in dva miljona \
an pol Jolariey	v
mmmmmmmmmmmmmmammmmmmmammmmmmmmammmmmmmmm^mmmmmr^t^mm *
r^mo/ofija-
Or^a^iz^cija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalni^ iZavamite sebe in svoje otroke pri jednoti, ki vam ptpjj
proti totepi. T^eč^in^^roVf ]t
f ■ ■ ■ ■—*
Ako j« dnrttvo JSKJ t vasi n^sel- \ feini, vprsfaj^ krajev|Wf%; UjwM p ppjffpila, če ne, pilite as «
t. mad, Ely, MinaseoU. - J

POSIILJATEt JEM DENARJA
paradi političnega položaja v Evropi naznanjamo onim, ki so nam poslali <toAar, da ga pošljemo v stari kraj, da ga za-4 časno držimo, dokler ne prejmemo zagotovila, da bo izplačan brez vseh težkoč.
V tem oziru smo se že obrni* li na pristojno mesto ter upamo, da bomo mogli v nekaj dneh sporočiti, da bo zopet mogoče normalno pošiljati denar. |
Denar v Italijo je mogoče pošiljati ravno tako kot prej.
Ne Sprejemamo pa denarja za poŠiljatve v Nemčijo in na Poljsko.
Nobena država ne izolaenje več denarja v dolarjih.
Upamo, da boste to np6ste-Tali in se boste prepričali, a to delamo iz previdnosti, da obvaritjemo svoje rojake pred ako Škodo.
Zahvaljujemo se za dosedanjo in se priporočamo le za daifjho naklonjenost
Potniški Oddelek, Slovenic Pulbl. Co.
REV. CIRIL ZUPAN CXDHAJA.
Pueblo, Colo. — Na& priljubljeni župnik Rev. P. Ciril Zupan	ki je pustil med nami iskoro vsa svoja leta, se te dni poslavlja od na^ kot oče od svojih otročičev. Mislite si o-četa, ki živi s svojimi otroci dolgih 46 let in bi se .poslavljal od svojih najdražjih. Tako je
SLAVNOST SI JO V. DOMA V CTiEVELAlN'DTT.
Slavnostni dnevi Slov. delavskega doma na Waterloo Rfcl. so minili in priizidani pj-ostori so l>ili izročeni svojemu namenu. Oba dneva, v soboto in nedeljo, se je trlo ljudstva v vseh prostorih Slov. delavskega doma, kjer so se vršile razne tekme in nastopili »so naši pevci, godbeniki in drugi do-maiči taflenti.
Kaikor rečeno, je bil ljudksi naval izredno velifk. Ujprava Doma je na primer pripravila večerjo za 450 ljudi, to<la
XOVI DRŽA VTKANI " V OLEVELANDU.
Pri zadnjem zasliišanju na federalni sodniji so jpostali sledeči našli ljudje ameriški državljani:
Evgen Mikulich, Ethel To-kar, ^rath Pel'ger, Julija Ru-petr, Albert Ludwig, Andrew Mikfulec, Anna Zupančič, Lucv 'Tretoich, Jennie Virant, James Slajpink Jr., Ignac Kisič, Jo? VLdrili, Mike Knez, John PaA-lik, Peter Strahini-c, Lawrence Auein, Josephine Mihalieh, Fr.
•Mran^or, Elizaibeth Koka?, Frances Notnik, Frances Sraj, Mary Zele.
zmanjkalo je skoraj vsega, ker se je udeležilo večerje .sko-ro 750 ljudi.
Med ljudstvom je vlaidalo živahno razpoloženje, ki je trajalo pozno v noč od nosno do ranih jutranjih ur.
Tzčnpnejiše poročilo o posa-meznih nasstoprh. teldmath itd., bo sledilo.
AKO NAMERAVATE OBISKA* 1
smmo RAZSTAVO
boste rabili
M A PO
Mesta New Yorka
DOBITE JO
BREZPLAČNO
AKO NAROČITE
Slovensko-
Amerikanski Koledar
ZA in$
Cena Koledarja je: 50 centov
Imamo jih še nekaj i **G las Naroda"
XI« West 18th Street New York, N. Y.
< Lahko pošljite vsoto t poitnlb
znamkah po 2 ozlromr. po 3 cente)
ite nam
"Glas
CALUMETOKE VESTI.
Semkaj je prišla vest, da je v Detroitu, Mich., umrla Margareta Jakše, bivša calumtska naiseljenka in \^dova po Matiji JaJkšetu, tukajšnjem starem (prisrfjencu. Pokojnica zapušča štiri sinove, pet ličera in rleBet vnulkov ter vnukinj. 0-na in njen pokojni mož sta bila aon*a od nekod iz Bele Krajine. .	. .
DF7TBOITSKE XOVTOE.
Mary Jurca, hči dobro znanega starega borca -za delavsko stvar Antona Jurca, se je te dni oanožila z Johnom Viiteli-čem
Prihodnjo solboto se pa oženi Mr. John Dolenc b Miss Katie Panikar.
"ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA . .
V	Imperial, Pa., je dne 27. avg. umrl po tridnevni bolezni John Eržen ml., *tar 25 let in rojen v Ameriki. Bil je sin dobro znanega trgovca Johna Eržena. Zajpušča starše, tri brate, dve se.«4ri, tri strice in teto ,'ki so vsi v Almeriki.
t
V	Pueblo, Colo., je umrla Mary ištaucar, stara 53 let in jdoina iz Krke na Dolen,yskem,
t
Frances Verbio je bila j»o-zvaua. da gre za pogreliom v Lea<dville, Colo., kjer ji je umrl brat Martin Jammitk. J>ve uri •po njenem odhodu je pa doma umrl njen sin Jos. Jurgilič, ki je prišel iz stare domovine po svetovni vojni in sicer iz Ze-limlja.
t
V	La Salle, 111., je prilegla srčni hibi rojakinja Frances Za veri 1, roj. Kerstel, v starosti 58 let. Doma je bila iz Dola pri Celju in je prišla v Ameriko z možem pred 36 leti.
t
V	So. Chicago^ 111. je bila pred dnevi pokopana dobro poznana rojakinja Mrs. Mary Stnrbel, roj. Stajdohar. Rojena je bila v vaisi Podgraid, fara Stari trg oib Kolpi na Dolenjskem. Zapušča tri sinove in tri hečere ter enega brata,
t
V	£reensl>urg, Pa.; je podlegla težki operaciji rojakinja Mrs. Paulina Ko we le«, roj. Sever. Rojena je 'bila v Ameriki in zapušča moža, šest malih o* trok, 6tariše, brata in sestro.
in mi vam
Z meseca	lj|
i
prepričani smo, da boste potem J j j stalni naročnik.	!!
SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO
za areater New York |n okolico, ink.
Kdor'Izmed rojakov ali rojajtlnj i« ni Qan Jrpšbm naj Tpri-Sa svojega prijatelja ali prijateljih aU pa enega iswed odbon
za natea^na pojasnila. ¥ hesreti w Me	kaj f—ml MU
dobroga druitva.
To društvo Je sicer najmlajše, toda naJawčnejše Mtf f fenjh ali članstvo. Društvo Je t Um kratkem lam svojera izplavalo u> akoro i« ttMi txdiittke in nad M Haei
♦MJ
ODBOR .ZA LET0
Bksaitttk:
ANTHONT CVBTKOVJCH .
tU Seneca. Avenue
Brooklyn, N. T. Zaplsalkat*:
FRAN* kOBKINC 1066 Greene Avenue
Brooklyn, T.
Nadaornlkl:
11. VINKO ZALOKAR
Tl-tt — C»tb Street
Olendale, L. L JOHN MAČEK ,	• , .
n«-« — teoth 8tro«i Omoo	L. X.
Arhivar: JOSEPH POGAČNIK, 680 Ubertjr Ar*.. Viit^ton Park. ^ L
Društvo zboruj« ve.ko Četrto eotoote v evojlh druttvenlh ^ro«tor«h V American Slovenian Auditorium, tu lrrfna Ave.. Brooklyn. ^ V-
Predeednik: PETER CERAR 608S Palmetto St., Brooklyn. JI. T. •* '
Tajnik: JOSEPH POGACHNTK 580 Liberty Avenue WLUleton Park, U L
FRED VELEPBC 7226 — 67th Place Olendale, L. I.
in.
HIBOD r* m New Yo®I
Thursday, September 21,
SLOVENK (TUOOSLAV) DAILT!

ro^Piiliiil^^^PilliV^^lilliillllllllll

Kje si bil tako dolgo?
Dopis iz
domovine
Nadaljevanje s 3. strani.
Soman is življenja. — Za "Glas Naroda" priredil L H.
30
Truda temno zardi in pravi pohlevno: "Ali se ne bi peljala eedaj dal je t'* Charles ©e zopet zasmeje. z "Da, se voda, moreva. Winnie bo že čakala." "Ali v resnici Se niste zajtriiovalif" ga vpraša. *4Hep, da pe. Kavno sva hotela pričeti, ko je prišel vaš telefon. Tedaj pa um takoj sedel v avtoinmbU in se odpeljal/ Winnie pa je najbrže ined tem že popila svojo čokolado — ob' nedeljah namreč pije za zajtrk čokolado, ker jo ima tako rada. Toda vsak dan se j; ne upa, ker ee boji, da bi si pokvarila h v o jo postavo. Kako neumna je ženska moda; tako boječe se morajo odpovedati marsikateri dobri stvari, ker bi mogle postati malo bolj okrogle. Vi pa boste morali piti čokolado vsak dan, kajti «elo dc/bro hi bilo za va5, ker bi se nekoliko zredili.'1
Truda se nekoliko zasmeje.
"Kaj pa mislite, Mr. Lonig-wy; pri nas imamo čokolado samo db rojstnih dnevih, drugače pa samo Kneippovo kavo, ali pa prav lahek čaj."
Charles jo začuden pogleda. .
"O, potem pa morate, dokler ostanete pri nas, vsako jutro piti čokolado. In dve mehko kuhani jajci. In malo peciva, ki ga naša kuharica i-zlborno .^peče." Truda pa se od'očno brani. "Toliko pa ne bom zahtevala."
"Samo mir! To moram kot gospodar odločiti, kvečjemu mora še samo Winnie k temu kaj reči, njo bom pa že pregovoril. Ne boste se krneli uipiraiti; imeli bomo strog red in prav nič se vam ne bo treba čudi-ti, ako pridete z dežja pod kap Ali ete na Gravemsteinu imeli čokolado za zajtrfk?"
"Ne, tam čokolade ni kdo ne pije; vsi pijo kavo ali čaj* in za sebe nisem mogla nič posebnega zahtevati." Oharles jo naglo postrani pogleda. .
"Pri nas boste mogli vedno zahtevati, kar si boste želeli in to si od vas izgo%wim. Ali imate radi čokolado?" Oči se ji veselo rarffirijo. "Čokolado imam zelo rada."
"S smetano na vrhu? Tako jo pije Winnie ob nedeljah." Trudine oči še bolj zažare. • "O — s smetane — rzvretino!"
Ctiarle* jo pogleda, kot kak skrben, družinski oče. " lTpam. da je Winnie Se ostalo kaj čokolade, drugače jo l«o morala takoj zopet skuhati. To ne ho vzelo dolgo. Tako »lafet izgledate."
Truda *e zasmeje, toda oči se ji ponve in naenkrat pride :z njenih prvi iht«*nje. <tiari«-- jo pre^tra^en pogleda. "Za božjo voljo, kaj pa je? Zakaj jokate!" "Ker Me tako zelo dobri do mene; na kaj takega ni-M*m navajena. Doma se moramo zelo omejevati ker pri naših raamerah pač boljše ne gre. Toliko dobro« — ne — tega ne prenesem!"
Charles vidiku* ,
Trupla ga pojriet<a da diaries od straha skoro avtomoM zapelje v jarek. Tako ljubeznivih pogledov od nje ni bil navajen. Postane n»n zelo vroče. Kod ba mogel misliti, da more mala Truda tako sladko »gledati in zna tako ljubeznivo pogledati.
Sunkoma nstavi avtomobil sredi čete. "Ali ste ae prestrašili"? jo »krtmo vpraša. "O, ne, na kaj takega sem navajena. Moj starejši brat je kot inžinir zaposlen pri neki avtomobilski tovarni in mora pogosto a%ttoaK*bile preizkušati. Ker se zelo rada vozim s avtomobil em, me včasih vzame « sdboj. Toda v-He j pravi: "Nič zabavljati, ako gre loriaj kaj po krivem; nič se ti ni treba bati; jas bom že pazil." In tedaj motrim in sem celo še v<<wela, ako gre včasih malo bolj divje." "Tako, vi irat* brata?" "Tri!" odvrne »meje. "Tri brate?"
"Da, tri! Zato gre pri nas bolj tesna. Najmlajši jurist, ie nima službe. Upam pa. d* jo bo v kratkem dobil." Charles jo z zanimanjem posluša. "Tbrej, najstarejši brat je iiriunir. Kaj pa drogi?" *%studiral je filozofijo in je profesor na gimnaziji." "Kaj pa najmlajfti, kaj it odira?" "Jttrtieo."
44Moj Bo«, to so pa vsi zelo učeni ljudje!" Truda se prisrčno zasmeje. 44Včasih todi napravijo kako neumnost" "He«? To mi je še ljubše. Kakšne neumnosti pa so to?" "No, moj starejti brat se je zelo zaljubil v Iduno. BiH «mo dobri prijatelji se t Kaaseln; Idvna je z menoj hodila v iolo in Manovali vino bliža skupaj. In tako smo bili pogosto nkupaj. Moj brat Hans se je todaj zaljubil v Iduno. Takrat ie ni bila taka, kot je danes; mnogo ponižnejša in '«pua. Ko pa no podsrlovali posestvo, tedaj je rekla mojemu bratu, da mora biti med njima wega konec, ker hoče postati ▼isoka dama in se bogato poročiti. Za trdno sta ri namreč zaobljubila, daae bosta poročila, kdkoriiitro bo Haw dokon čal svoje fitodije in ho ddbil kako sfoibo. Takrat Se tega ni donegel in Iduna je naglo napravila konec. Moj brat je bil ▼sled tega nesrečen :n node aedaj ničesar slišati o nobeni ien aki. I dune pač ne more pozabiti. Četudi je grdo napravila Ž njim. In ko sem bila pome je večkrat povabljena na Graven stein in *m zopst prišla domov, tedaj me je skrivaj vedno na fančno i^raševal. Pa ne maram mu povedati, kako zelo se ?e »premeni la, kajti smili se mi ker je ie vedno tako vnet za njo. Toda kaj je to mogoče napraviti proti ljuberaif"
To pravi tako zaupno, da Charlesa gane. In radovedno jo opaznje od rtrani.
"Kaj pa verte o ljubezni!"
Trodi malo ime.kri t Jioe, da .Oharfe-u zelo nemirno utrip-
nonik Matija Mrak, za kar mpi bodi izrečena naša najlepša zahvala. Bog plačaj!
Oskrba zahoda je pa povere-na redovnicam Marijine svetinje, Vi ncent i nikam; sestri Kazimiri izborni gospodinji so dodeljene še 4 sestre, skupaj 'jih je torej 5. Ker imamo sami precej zemlje in živine ter obdelujemo tudi posestvo pokojnega ntgr. Zupana na okroglem imamo poleg sester ie 2 hlapca in 2 dekli. V hlevu imamo: 1 konja, 6 goved, 22 prašičev. V letu 1938 smo izvrw'i razne nujno potrebne adaptacije ir> i-icer:
Postavili smo veliko drvarnico, sušilnico za meso, sezidali 3 silove za kisanje sveže krme. Vsak ima prostora za 15 voe sveže krme. Za gnojnico položili 55 metrov kanala iz hlevov v gnojno jamo, betoni rali jamo za apno. Na dvorišču smo zbetonirali obronke gred za cvetlične nasade in napravili betonski tlaik pred svinjaki. Vrt (zelenjadi) sttko razširili s tem, da smo zvišali škanpo ob vodi. Popravili smo vrtno zidovje. Velik kos sadnega vrta smo obdali z betonskimi stebri in živčno mrežo,! kamor bomo jspiuščali pra&iče in govedo. .
Vse navedene investicije so bile nujno potrebne. Takih iz-vanrednih izdatkov, ki smo jih imeli v letu 1938, upamo, da ne bomo več imeli.
Dopisov sem odposlal 220 in prejel 50.
Poedrav!
Joža.
MARUA KMETOVA:
"Tebi pišem, človeku, ki si 'polovica mene. Kje si, kaj si, kod in kako hodiš — ne vem, ne poznam te. Vem pa. da živiš. ker te čutim. Iskala sem te vse dni življenja, pa te nisem na&la. .
Ni dolgo tega; vstala sem in sem se napotila v službo. Na hribu se je pričelo.
Veter je zavel od severa, pri-podil je megle in jih -razkropil med baikreno listje. Zemlja se je zgubančila in skrčila; zasopla je in se zavila v mir in pokoj.
Kolikokrat si je zaželela moja duša človeka, pa vselej takrat je zabrila mrk lost hribov tako zelo, da sem nehotoma povesila že razprostrte roke in sem omahnila.
In tisto večno vprašanje, tisti čemu! Pa prestar je že bil, preveč že oguljen, da bi se bil izvil iz dna duše. In zakaj tudi čemu? Borfi!
Ni bil vdan in iponižen ta •bodi, — a moral je biti. Ali
VEČERNA
F i naj razlbijem glavo ob zidu? Je-li poli za stopinjo dalje na poti, če i?i zaželi peroti? Taik je bil začetek. Prišli so .^pomini na dneve pričakovanja. Ti dnevi so bili j poln i bojazni in ^pet polni moči. Pa obstala so hrepenenja 'in nastale so želje. Pogled se | je raztegnil in čakal, v nestrpnem nemiru je čakal, kdaj se jod,pro zatvornice daljave. Ko pa le ni bilo vsega tega, se je lupognil hrbet, in oči so oneme-
Ile, zasmejala sem se. .
Ti moj človek, raaumeš, kak-:šen je tak smeh? Tisti je sto-|ril bolje, ki je videl lužo in jo preskočil. Jaz pa sem se hotela poglobiti vanjo. Tista skalnata pota, tiste nagubane njive, presojno listje in bele breze, močni hrasta in visoke smreke, razdrajpani borovci in vsa tista razvita zemlja; vfie to me ni privezalo nase in me ni potegnilo k tlom, v početek. sr<m čakala, da se zavem in stopim trdno na tla. Pa je bilo
MEHKO VEZANE KNJIGE
treba le kepice prsti, le trohice realnosti — in vsa pajčevina mojega življenja >e je raztrgala.
. Takrat sem videla vsso tisto sedanjost jasno in določno pro I seboj in rent čutila, kuko me bo stri a. Prešinilo me je kakor železna ost in objela n»e je groza.
•Potopila .sem ae v topost. položila pot svojega življenja v papir, jo lepo zavrla in povezala. .
Vsaka pot mi je bila adaj všeč.
Pa je prišla bolezen.
Suhi kašelj me je moril! Nisem marala <za to — in prišlo je tako daleč. .
Zdaj umiram. .
človek en ve, kdaj mu je umreti, pravijo: jaiz pa vem, sem že klavna j mrtva.
In ve« čas želim tebe. Pa te ni.
V bližini se trese noč; zemlja grabi po meni . . .
£\azp rodaja
KM JUG
Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene tek knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to se danes, ker bo zaloga kmalo iztekla.
RAZGIJSDNICE
SVETOVNE RAZSTAVE
DOBITI PSI
KNJIGARNI
"GLAS NARODA* m
V RAW AH.
■ArUAJft. ZANIMIVOSTI RAZSTAVI
Iz Jugoslavije
Zagrebški "vampirji" j Vukoviča ni bilo doma in kadar so detektivi nadzorovali
prijeti.
Iz Zagreba poročajo, da je tam hiša št. 4G v Oajevi ulici predmet neprestanega bonil>ar-diranja z grahom. ikoKČki oj»e-ke itd. P«*ebno so padali ti drobni prekiaeti na balkon in ptanovanje pisarja Stj«*|*ana Vukoviča. Zagrei»>ka policija
Marijo Gonza. Eden od njih je Gonoevi, ki je bila neprestano razburjena, pričel govoriti tolažil ne l>esede, ki so našle odziv. Gonzeva je začela pripovedovati strašne podrob-nosti svojega razmerja z Vuko-vičem, J>ri tem pa je nevede ]>o sobi stre>la grah in kamenčke,
.	. « -- ki jih je imela v žepu. IVtek-
»e na prijavo f-tanovaleev hi se . J	, . - »
...	. ,	. -itivu >e je to zazdelo e»*Ino. in
zaeela z c4».-zno preiskavo, ki i.	J.	.	. .
i« . , . •	i • ljo j«» lMtbara . <-eiuu to tlel«,
se in celih f> «lm ni premakni- ^. . .!	• , - .
.	. .	,	IZdaj fionzeva ni mo^Ia vw ta-
la z mrtve toeke. Pred lii^o'.....	, .
. . i • .__ijiti in priznala, da .-»o t**
so se n«nre>tano zl>irale miw»- f	. „ .
v » . -	-, u*vimipirsko stra>enje orirani-
ziee ljudi. L*"	.».i
ki so irovorrle o 44van^irju" in razširjale «or»»-st»sne novice. (Mtn«r HHi I ionskih stražnikov, detektivov in uradnikov je bilo na delu, da bi prijeli 44vampirja." Ktjepan Viifcovič in njegova priležnica Marija Gonz«'i. -ta se pr<*il ljudmi kazala kot živčno povsem zlomljena od tega neprestanega strašenja. To«la Ul^Vnjič se stvar vendarle pojasnila. Tmli to pot je bila ženska tista, ki ni mogla in znala molčati. Vukovič je nam-re<č detektivom, ki so bili stalno na straži, soinljiv, posebno še, ko ga je eden oil detektivov videl, da je na dvorišču pdhral kamenček. mi-4eč. da ga nihče ne opazuje„ ter ga vrgel v okno svojega stanovanja. Čudno je bilo to, da je bom-bairfiranje prenehalo, kadar
zinili Vukovič. ona in neki železničar CvMiočnik. Gonzeva je J-voje ]>r'rznanje v polnem ohneiru jH»noviIa tudi na jiolici-ji. nakar so detektivi aretirali 'še Vukoviča. Vukovič -icer iumV nin*Mir priznati, ti» la l^l t»*žo dokazov bo moral v do gU^liiem «'a^u le kloniti. F*olici-ja je namreč izvohala, da se za to stvarjo skriva zanimivo o-zadje. Vukovič je namreč hotel s tem vampi rskim strašen jem znižati ceno hiše, katero je na-meravala kupiti orsranizacija. pri kateri je v službi. (V bi se to zgodilo, bi imel on v hiši brezplačno stanovanje, torej ugodnost, zaradi katere se je že »plačalo igrati vlogo "vampirja." Vsekakor se »Ii, da bo policija v tej aferi oilkrila zanimive stvari.
Samomor areskega podnačelnika
V Dubrovniku se je na oknu svojega stanovanja obesil namestnik sredkega načelnika Fr. Voršek, bivši okrajni glavar v Kranju, boleha 1 na srcu in mnogo je trpel tudi zaradi bolezni v ušesih. Zaradi tega je večkrat svoji ženi dejal, da >i bo končal življenje. Žena je prosila nekega uradnika sres-kc^ra sodišča, da ji pomaga na«lzorova!i moža. Ko jki s«* je uradnik za li^p «m! Vovška relet ranil, je Voršek vnH vrv n in se je oliesiL
1.	Andrei Hofer (Junaški vodja
Tirolcev
2.	Bel graj »ki Biser (Vitoj Jelene)
3.	Beneška Vetieževalka
4.	Boj in Zmaga (Jnuef Spfllman)
5.	Božični Darovi (Itudulf Vrabl) S Burska Vojska
7. Cvetke	(H. Majar)
9.	Dedek je pravil (Julij Slabšat)
10.	Devica Orleanska
11.	Dve sliki	(Kaaver MeSko)
12.	Duhovni boj (Luvrenc Skupoli)
14.	Fra Diavolo
15.	Fran Baron Trenk (Gjuro Pandurlc)
Gozdovnik, 1. zvezek Gozdovnik, II. zvezek (H. Majar) Hudo Brezdno (Fr. Erjavec) Humoreske, Groteske in Satire
(Azov in Teffl) Korejska Brata, frtira iz ipisijo-nov v Koreji (Josef S|>lllman) Krvna Os veta
Mesija	(Dr. Jeglič)
Mladim Srcem, povesti za
mbsilino	(Ksavor M**5ko>
Maron, krščanski deček z lib*'
1C.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
24.
SC. 27. M.
M upline
Na Indijskih Otokih Ofc »LHain *
svakinje.
Ev.
rvuu
Pat rim. Pevrvl Iz
Mr	t H »Vil-rrr •
f^irfcl b Ua lIvan AlhrHtti mdf in liliif * Milan Piu-lj.
33.
34.
rs. 3JL 39.
41.
42.
Ivanu Kiemarju v (Kj«*ku. -tar*Mi<ai :»1 let. |»reil dvema iiMt-tec-oma uiuria žena. nakar .-e j«* preselila k njemu iij«-^«^ va svakinja Marija Marinovit* ki niu je goc^xMlinjila. Marija na je hot Ha. da bi jo K letim r poročil, vendar vlovee o tem ni hotel ni<V>ar slišati. Te dni j*' prišlo n»ed njimi do pri*f>int v katerem je Marija zlila Kle-'fi mar ju v o«"i steklenieo eotle.^ KUinar j** od silnfh bolečin pa del v nezavest. Marit»ovt«Vva pa je otlšla v soseilno sobo. kjer je isqtila <lrugo streklenteo so-»le. OImi so prepeljali v 1»ol-• nišnieo. kjer je Marija umrla. Kl«nar pa bo nota! slnp.
rniljkf	4 H MaJ-r>
Prailjk* i« >>ip«naf n »h dhw	t S K.^amlk»
rwmti hi S)ik# . Kmrrr M^k«) riiff Srthke	tT«r>f».
fSaiki lad, h	Vu|r»
rred Nn»t«
«Anr»n Strafiari . r*Fr. IMHat m. L iM-h mi Hm ji. II. m»k
< Anfoo KHIerk
rrrcanjmue MJ—lili «WK
Mrjrr	t J*mrt Svilnat* k
(Anton H minder)
45.
K
47.
51. St 53.
ADVERTISE IN
•GLAS NARODA*
V stoterih slovenskih domovih boste naili to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi
"Naši Kraji"
Slike so iz Vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni
Zbirka 87 fotografij v baloro-tisku na dobrem papirju stane —
»i.
KNJIGARNA "CLAS-NARODA" s « * 216 WEST 18th STREET, NEW YORK
SI 55.
S-nia « Srda (R.
SkOTi ^Irna Mji
SpM KriAlaTa »mlin
AlaM ani ka	Plnlearl
Strahote mJm>
Saag.AI Invalid (R. Kn«atbtk> HrHt Tri
(Jaarf SptIIman) Vffma pian (Marija Kartorat Vrtwr	(Timra)
v«
57. ?«
)lt«w MfAok
r al! ratwtr* ta tal
(JOMIP Orrlaec

(Bnttribert Oanid)
»IpniS a
(J. Planinskil
n.
(T>r. ftarabon> C3. Tllia^l	(Jcmr-t RpiQau)
C1 ZMj fa IHMI pomt |i hoMD-
afce stcodoTiae (S. Koftntnlk>
kmfit Je mi Mi-
(Vnara
Ako ima kaka knjiga več zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo.
POZOR!
Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem Številu, navedite pri naročila več knjig, da Vam moremo postreči.
KNJIGARNA
Glas Naroda
SM WJBT 18th 8TBKKT
—
> if..