Januš Golec: Gospa Kolenčeva je znana ter čislana gostilničarka, iskana kuharica ter umna gospodinja. Je že gledala očaka Abrahama, preskrbela jej od Boga zaupano deco, pa še vedno dela in gara, kakor bi jej bilo prisojeno, živeti do — sodnega dne. Prej ali slej odreče človeku eden od telesnih udov, na katerem začne glodati črv bolezni. Kolenčeve mame se je lotila zajedalka bolezen na levi nogi. Boleti jo je začela od stopala do boka, Nekaj jo jc ščipalo, peklo in vse to brez vsake najmanjše otekline. Ni pomagalo ne drgnenje z droženko, ne mrzli In ne topli obkladki. Precej se je noga pomirila, ako je po telesu obilna gospa počivala. Čira več in čira dalje na nogah, tembolj se je razljutila bolezen. Vse zdravilne nasvete dobrih ženic prijateljic je preiskusila, da bi se postavila zopet krepko ter nemoteno na obe stopali, — ni šlo in ni šlo. Zdrave ter krepke noge so za pridno krčmarico vse! Nekaj nad pet križev preko hrbta, a za bogznaj koliko časa v postelj in iz te v prerani grob, ta bridka zavest je mučila Kolenčevo majko precej časa. Vso objokano, nevoljno, da, naravnošt obupano sem dobil nekega večera pod debelo pernico na ležišču pri ku- f hinjskem štedilniku. Tožila mi je med solzami prebridko gorje, ki jo šiba veliko prerano in to še na ta nesramnf način, da se na zunaj trpljenje niti naj manj ne pozna! Popis nevidnega in globoko ukoreninjenega obolenja je pač ta, da se razlezejo pri daijši hojl uprav peklenske muke po celi levi nogi. — Smilila se mi je dobra mamica in sem bil resnega mnenja: Kolenčka ima pq zlodejevo neznosno bolezen »ishijas« (vnetje nožnega živca). Ta boIezenski črv je na zunaj neviden, pa grize, struže, grabi ter ščipa, da je natiral že marsikaterega bolnika v obup. Bolozen se da prepoditi koj po pojavu, Bog varuj zamude! S to razlago sem tolažil bolnico ter jej svetoval zdravnika, ki je priznan strokovnjak za uspešno ustrahovanje sicer neznosnega živJ nega vnetja. Krčmarica mi je bila hvaležna za dober nasvet. Obljubila je, da se bo zgla* sila koj drugo jutro pri nasvetovanem zdravniku. Zjutraj je bilo bolj§e, za nekaj dni so bolečine pobegnile, Kolenčka je pozabila na hitro zdravniško pomoč. Presneto, noga je zacvilila ponovno s tako srditostjo, da je sklep: k zdravniku pomočniku — postal tudi meso. Starejši gospod je ženko sprejel nad vse ljubeznivo. Poslušal je dolge lita- nije o bolezni, ki so končale s povestjo o mojem nasvetu k njemu, ki je cdina uspešna odpomoč zoper ishijas. Zdravnik je bil mnenja, da sem pogodil pravo, ker sem jej svetoval ravno njega, ki je ozdravil že toliko žensk na bolanih nogah. Zaenkrat je še prepričan, da ne gre za ishijas, ampak za bolezen Iažje vrste, ki se jo da prepofliti pri strogi pokorščini bolnika v osmih dneh. Preglcdal je nogo, jo pretipal, snel očala, prekrižal roke na prsih, Bedel tik k bolnici in jo vprašal: »Gospa, koliko tehtate?« »Okoli 137 kg«, se je glasil bolj po tihem in sramežljivo zaupani odgovor. »Se čudim, zelo čudim, dobra gospa«, je nadaljeval zdravnik, »da imate pri toliki telesni teži tako nežno majhno stopalo in sploh celo nogo brez vsake napake. Koliko žonsk pri Vaših letih je glede nog čisto na žalostni stopnji švajdravosti, oteklin, mučnih izrastkov, odprtin in seveda tudi kurjih ,oči. Vseh teh običajnih napak Vaša bolna noga nima, da, ona je na zunaj brezbibna, kakor pri 181etnem — čednem dekletu.« . Saperment, te lepe in z milino govorjene besede so bile balzam za Kolenčko. Dobrosrčni gospod se je še dotaknil na rahlo vprašanja: »Koliko let, dobra mamica, že prenašate 137 kg na tako visokih petah?« »Veste«, je začela bolnica, »moje noge so že tako vajene, da sploh ne bi zarnogla napraviti niti koraka po nizkih petah. Stojim na visokih podpetkih, odkar je začela ta moda, to bo gotovo dobrih 20 let.« Zdravnik je vstal, stopil k omari in jo odklepal z vprašanjem: »Ljuba gospa, katero številko imajo Yaši čevlji?« »Prav prijetno obuvam že-leta in leta štev. 39.« Iz odprte omare je vzel gospod 2 podplata in sicer enega rujave in drugega črne barve. Stopil je tik pred Kolenčko, jo potrepljal po hrbtu ter začel resno, a vendar ljubko: »Prijateljica, tu le v roki imam dva uložka za čevlje. Na zunaj je videti le usnje, a glejte, izza sredine se kaže nekaj belega. To belo, ki je obšito od dveh strani, je doslej najbolj uspešno zdravilo proti bolezni ki mrcvari Vašo levo nogo. Da trganje ne uskoči iz leve v zdravo desno nogo, je treba nositi oba uložka. Ako boste rabili po dnevu 8 dni to sredstvo, Vam jamčim, da bo noga zdrava. Vzamimo slučaj, da bi se moje besede ne uresničile, potem pridite po preteku 8 dni in bova začela mazati.« Zdravnik je vzel le malenkost za to dolgo preiskavo in temeljiti nasvet. Spremil je gospo iz preiskovalne sobe na ulico in jej odprl vrata pri čevljarju. Tukaj je zapovedal: »Mojster, dajte gospej en par čisto nizkopetnih čevljev štev. 39 in en par štev. 40.« Lastnoročno je porinil v enega rujavi in v drugega črni uložek, koja je bil prinesel seboj. Kolenčka je morala na licu mesta obuti novokupljeno nizkopetno obuvalo s črnim uložkom in marširati po delavnici. Nevede je ubogala tcr stopala krepko in z lahkotoT Zdravnik in čevljar sta se zadovoljno muzala debeluharici, ki je še vedno marširala, dokler je ni ustavil doktor s pripombo: »Kar vidim, kako blagodejno vpliva zdravilo v uložku, ker Vaši koraki so sigurni in brez bolečin. Sedaj jamčim, da bo Vaša lepa in brezhibna noga čisto zdrava tekom 8 dni. Ob delavnikih nosite prostorno številko 40 s črnim uložkom, ob nedeljab pa številko 39 z rujavo ulogo. Zdravilo v ulogab pomaga le v teh novih čevljih in mi morate oba uložka vrniti v 8 dneh.« Poslovila sta se in kako je brzela debela Kolenčka krepkih korakov in brez občutka črva boiezni domov. Hvalila je s solzami osrečenimi očmi zdravnika, ki ni le preiskaval, govoril in pisal recepte, ampak tudi odpomogel takoj! Kolenčeva mama se ni zavedla celih 8 dni, da maršira^po čisto nizkih pe- tah. Kdo bi pa tudi gledal na tako malenkost pri peti, ko je docela izginilo ščipanje in poprejšnja neznosna utrujenost, ki je težila nogo od stopala do boka. Iz cele okolice so kar vrele h krčmarici prijateljice in radovednice, ker so se hotele prepričati na lastne oči, da ja težka mama ozdravela na nogah po enkratnern obisku pri čudovitem zdravniku. Kolenčka je znala raztegniti obisk pri doktorju na dolgo v vse mogoča zanimivosti, o ljubkosti, prisrčnosti, pa meti ter izkušenosti, ki dičijo rešitelja žonskih nog iz spon vsakojakih bolezni. Predno je minulo 8 dni in je vrnila Kolenčka zdravniku oba uložka, sta že ozdravila on in čevljar bogzna koliko bolnic na isti način kakor njo 137 kg težko, ki je prenašala ude svojega rojstva nad 20 let na prismojeno visokih! petah. Ženske so bile prepričane o čudežni zdravilni moči zdravnikovih ulož kov; pametni moški so se muzali, ker. je vendar enkrat starejši zdravnik potegnil njihove ženice ter hčerke na pametno plat nizkih in edino zdravih ter za hojo prikladnih pet! Zdravnik je zaslužil, čevljar istotako in ženski spol je ozdravljal na nogah, ki morajo biti krepka ter trdna opora na dolgi in težavni poti po kolovozih človeškega življenja. Danes pišejo veliko po knjigah ter časopisih proti novodobni ženski modi. Vse obsodbe so vredna prekratka krila, preveč izrezane bluze itd. Vsi gromovniki proti novotarijam v ženski modi pozabljajo na visoke pete, ki niso samo nekaj nelepega ter nenaravnega, ampak naravnost za zdi^avje človeških nog poraznega! Ako bo stala in stopala moderna ženska enkrat po pametno nizki peti, se bo tudi oblačila moralnim predpisom odgovarjajoče. Zgorajne vrste sem zaupal javnosti, ker prodira nesrečna moda visokih pet tutli na deželo, kjer je krilatila do pred kratkem pamet pri temelju telesa - pri petah!