LISTEK Vidov dan 1389-1914. 28. juni 1389 in leta 1914 je najvažnejši in najpomembnejši dan za usodo naše«a naroda. Leta 1389. se je vršila ona ^jašna in za naš narod tako pomembna bl'ka na Kosovem polju. . Srpska država, ki se je za vlade Dusana Silnega najbolj razvila, je začela po "JpKovi smrti hitro propadati. Srpski plenil^i so pokazali tu, kakor i povsod dru8°d, da jim ni nič pri srcu blaginja vsega naroda. Po smrti Dušana Silnega so se sPrli z njegovimi potomci, ne oziraje se Prav nič na njetfovega sina Uroša in na tl'i"ško nevarnost, ki je tedaj pretila ne samo Srbiji, ampak celemu Balkanu. .ll'rki so izrabili to razkosanost v Srbiji In so potolkli leta 1371. ob reki Marici ®"ega izmed srpskih vladarjev, kralja yukašina z njegovima bratoma Uglješom ' '-'ojkoin. VukaSin ie bil oCc našega n*-i•JOiJ.priljubljenega narodnega junaka Kra1 eviča Marka. Nato so zasedli Turki velik uel južne Srbije in so prisilili tudi ostale srpske vladarje, da so jim morali plačevati davek. Narod sam se je v tem času zavedel in spoznal kam ga vodi razkosanost. Vse tedanje trpljenje srpskega naroda je najlepše izraženo v narodnih pesmih. Instiktivno se je začel zavedati, da zasluži boljšo usodo in lepšo bodočnost. Začel se je zbirati okolo kneza Lazara Hrebljanoviča, da v zadnjem času reši svojo svobodo. Toda bilo je že prepozno. Ponovno je sicer razbil Lazar s svojimi junaki turške vojske, toda iz Azije so prihajale vedno nove in nove tolpe. Nazadnje je prišlo do one slavne in vsled njenih posledic tako važne bitke na dan 28. junija 1389. Cel narod je zbral še poslednje sile na tem krvavem polju. Toda zastonj je bila borba. Trikratni premoči sovražnika so morali podleči kosovski iun-iki. Podlegli so premoči a niso bili premagani. Vsi po vrsti so padli in se niso. hoteli umakniti. V tem leži veliki pomen tega dneva za naš narod. Na bojneni polju sta padla oba cara. Turškega je ubil junak Milan Obilič, a car Lazar, kakor ga imenuje narod — je bil ubit od Turkov, ki so ga isti dan ujeli. Od tega dneva začne žalostna "usoda srpskega naroda. Kosovska osveta — Vidov dan — bile so besede, ki so navduševale narod. Od generacije na generacijo je prehajal ta klic. Tisoči in milijoni so padali še v boju za svobodo — toda vedno so se javljali novi heroji — novi boji so se začenjali, večkrat tudi brez upanja na kakšen uspeh, a boj se je vendar nadaljeval. Moralna odgovornost in dolžnost, ki se je je sleherni član srpskega naroda zavedal, da se mora maščevati za kosovski poraz, so bile tako jake, da je to postal moralni dogma za celi narod. Tako je postal Vidov dan simbol svobode našega celega naroda. Po dolgih neuspešnih borbah so se slednjič le pokazali uspehi tega velikanskega boja. Leta 1804 se je začela Srbija osvobojati in ko se je ona osvobodila, prevzela je vlogo našega Pijemonta, da po kosovskem porazu osvobodi naš cel narod. V zadnjih letih se je začela odločna bitka ined našimi sovražniki in gospodarji. Leta 1912 in 1913 se je začela velika vojska proti Turčiji, ki se je končala s popolnim porazom Turčije. Tako jc bil en del kosovske prisege izpolnjen. Toda ostal je še eden sovražnik, mnogo večji in nevarnejši — stara Avstrija, ki je hotela zasužnjiti cel jugoslovanski rod. Vidov dan 1914 je dal znamenje za boj proti njej. Cel srpski narod se je dvignil proti svojim tlačiteljem. Dogodek na sarajevski ulici 28. junija 1914 je bil začetek boja za svobodo, ki je prinesel toliko gorja in bolečin, a ki je končno strl germanski imperijalizem in nam prinesel zaželjeno svobodo. Vidov dan 1919 je prvi od Kosova, ki ga bo proslavil cel naš rod ujedinjen in svoboden. Duh nesmrtnih junakov iz kosovskega polja živi med nami, zadovoljen nad maščevanjem, ki so ga izvršili njihovi potomci. Na ta dan se morarno spominjati ne samo teh kosovskih junakov, ampak vseh, ki so dali od Kosova pa do danes svoje življenje za našo svobodo. Ta dan nam mora biti vedno simbol naše svobode in dokler bode Vidov dan ukoreninjen v duši našega naroda, ne bode nas nihče več podjarmil in svobodna Jugoslavija bode procvitala in se krepila, dokler ne zavzame onega mesta, katero ji pripada. ,,S 1 o v. N a r o d".