Za poduk in kratek čas. Ljutomerska okolica. Zgodovinska črtica.) (Spisal J. L . p . j . . .) II. Mala nedelja. Na najnižjem oglu Slovenskih in bliza ljutomerskih goric je Mala nedelja. Kakor pripoveduje Rrempelj, po čegar spisib te vrstice posnemamo, imenuje ljudatvo Malo in Veliko nedeljo le Sveto Nedeljo, in ta razloček 86 je baje le v nemakem začel delati. Sveta nedelja 86 imenuje tudi farni kraj, ne daleč od Zagreba. Fara malonedeljska utegne prav stara biti; kajti mogoče je, da občine te župnije, Moravci in Radislavci, spominjajo na Radislava in njego^o 7elikomora7sko kraljestvo, da so morebiti občina Kozlavci in tamošnja šuma Hezel ter priimiki: Kozija, Kozil, Koai, zgodovinskega pomena, da 86 opirajo na Kozila ali Hezila, ki je bil Privinov sin in vladar slovanskega kraljestva ob Blatnem jezeru na Ogerakem. Mogoče je, da je bila cerkev Lindoves, katera se v Pri7ino7em slo^anskem kraljest^u (od 840—843 7e6krat omenja, in katero je bil solnograški akof Luipram blagoslovil, ravno 7 sedanji obcini Lindo^es, 7 kateri je baš malonedeljska cerke7 87. Trojice. Dasira7no so to le dozdevanja, opirajoča ae na imena, katera se sicer tudi 7 zgodo^ini prezirati ne smejo, vendar pa imenovanje hriba, na katerem sedanja cerkev stoji, lepo ime Cirkevnjak, brez d^ombe 87edo6i, da je že da^no tu stoječa cerke7 hribu dala apomenuto ime. Za gotovo se zna, da je bila cerkev 1. 1521, in postranska kapela pa 1. 1545 sezidana. Kdaj je pa cerkev postala samostalna farna cerke7, in katere cerk^e je ona bila prej podružnica, tega nam stari zapisniki ne poved6, kajti faro^ž je bil 1. 1695. z 78emi pismi in protokoli pogorel. Da je bila 1. 1635. že tu posebna fara, to se razvidi iz krstnib knjig pri sosednji fari 87. Lo^renca; poprej pa je apadala brž ko ne tako, kakor 87. Križ, sv. Jurij in Kapela k mestnej fari radgonakej. 1 V prejSnjih 6aaih ste bili 7 tej fari se dve kapeli: kapela sv. Ane na pokopališči, ki se je pa 1. 1785. podrla, in kapela av. Tomaža 7 Buko7ci. Tu sem so hodile 7ečkrat 7elike procesije, tu se je tudi večkrat 87. meša brala, a ko je bila kapela podobo svojega svetnika zgubila, ae je opustila in ne več sezidala. Ko se je 1837. na lepem Moravskem 7rhu Btoječi zidani križ popravljal, naletelo se je na človeške kosti. Ob 6asib kuge ali pomora so baje ondi ljudi pokapali. Radislavci in Moravci pri Mali nedelji. Od Cirkevnjaku pri Mali nedelji, od koder je krasen razgled 7 nekdanjo Panonijo, ima opazovalec proti vzhodu 7 lepi dolini vaa Radislavci, a na zabodni strani je občina Moravci, zlasti lepi moravaki vinski verb. Imeni teh vasi ste zato velevažni, ker naa spominjate na velikomoravsko slovanako kraljestvo Radialava in Svetopolka v 9. stoletju. Ko so bili namreč stari Sloveni po Samovi smrti brez mogočnega vladarja, 80 se pod svojimi vojvodi le težko branili napadom divjih Obrov. Zato so se obrnoli gorotanski (koroškij Slovenci za pomoč do Ba7arce7. Ti so bili sicer Obre pregnali, a primorali tudi Korošce da 80 se Bavarcem podvrgli in 7 zastavo poslali sinova takratnega vojvoda Boruta, namreč Karasta in Kajtimara. Ko se je bil pa bavarski vojvoda Teail uprl Karolu Velikemu, odvzel mu je ta Bavarsko in Gorotan. Obri so bili sicer na Bavarsko in 7 Furlanijo pridrli, a Earol Veliki jih je bil zgrabil na Aniži, njegov ain Pipin pa je prejel od juga, in tako sta njib gospodstvo in ropanje za vselej uničila. Sloveni so bili 8 tem oproačeni najbujšega sovražnika Obrov; a prišli 80 pod oblast Nemcev, katere je Karol Vel. mej Slovenci naselil. Postali bo Slovenci podložniki nemških grofov, a za katere so morali delati, kakor črna živina. — V tej stiski pokazala 8* je našim pradedom nova zvezda resitve. V stari domovini Slovanov, 7 lepib deželab mej Karpati, Dona^o in Tiso oano^alo se je kraljeet^o Veliko Mora^ako, katero je segalo dale6 7 Panonijo in katero pa se ne sme zamenjevati z dandenašnjim Moravskim. Mogočen knez te dobe je bil (846). Rastislav ali R a d i a 1 a v, ki se je bojeval 8 Franki in svojim podložnikom pozval 7 deželo alovanska apoateljna Cirila in Metoda. Rastislava je bil spodrinil njegov sinovec Svetopolk. Izročil ga je bil Ljudoviku Nemcn, kateri ga je bil na smrt obaodil, o6i mu iztaknil in ga 7 samostan poslal. Svetcpolk je bil pravi osnovalec velikomorav8kega slovanskega kraljestva, ki se je razsirjalo do Labe, Tise, Save iu Urave in obaegalo več ali manj vse Slovane, kateri žive 7 sedanjej Avstriji in kateri so danes že ponemčeni. Toda komaj je bilo velikomoravako kraljestvo osnovano, že se je približeval tudi njegov konec. Svetopolk je bil namre6 storil to neprevidoost, da je pred svojo smrtjo razdelil svojo veliko drža^o mej svoje tri 8ino7e. Ti so bili mej seboj nesložni, razdraženi po sosednjih Nemcih in kmalu tudi potlačeni po Magjarih, katere je bil nemški ceaar Arnulf zoper Slo7ane na ponioS poz^al. — Iz teb znamenitih časov slo^anskib knezov Radislava in S^etopolka nam druzega ostalo ni, nego imena naših lepih 7aai: Radislavci in Moravci; kajti skoro ned^ooiljivo je, da je murska in šavniška dolina bila 7 obsegu 7elikomora7skega kraljest^a. Na Piiviuo^ega sina Eozila ali Hezila pa apominja 7as nEozlavci" pri 87. Jurji na Šavnici. Priyina in njeg07 sin Eozil (Kazil ali Eocelj) sta imela precejšnjo državo, ki je segala od Rabe do Dona^a, Mure in Drave ter obsegala gotovo tudi ljatomerske in ptujske kraje in Slovenske gorice. Eer je bil sy. Metod 7e8krat pri Eoceljnu 7 njegO7i prestolnici 7 Blatnem jezeru, utegnil se je torej njegov nauk po njego^ib učencih tudi 7 naae kraje razširje^ati. Tukaj navedene črtice so posnete po Erempeljno^ih spisib 7 ,,Grazer-Zeitungu od 1. 1840—1842. Ta se je bil narodil 7 fari 87. Petra pri Radgoni 1. 1787. V šolo je hodil 7 Mariboru in 7 Gradcu. Najpr^o je bil kaplan pri Svetinjah, potem 7 Ormožu in 7 Ptuju. Na to je prisel za župnika k 87. Lo^rencu 7 Slo^enskih goricab in naposled k Malinedelji, kjer je 21. grudna 1844. umrl. Erempelj je bil iz^rsten dubo^nik, glasovit pridigar, imeniten slo^enski pisatelj in domoljub. Spisal je veliko cerkvenih, molitveuih in solskib knjig, n. pr. evangelje, pridige in dr. Šolske bukvice (nDrugo berilo") ao oatale žalibog 7 rokopisih. Največjo sla7o in zaslugo si je bil pa Erempelj pridobil s 870J0 knjigo nDogodi7Šine atajerske zemlje". Sinešničar 33. D?a potepuba gresta mimo nji^e, kder kmeto^alec seje. Poroglji^o mu pra7ita: oče, le delajte, le, midva pa bodeva sad 7aaega truda uživala. ,,To je prav lebko mogoče, odgo^ori kmet, kajti ra^no sejem konoplje, iz 8ijib predi^a se spletajo vrvi za 7islice.