VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v marcu 2019 ............................................................................................................3 Razvoj vremena v marcu 2019 .............................................................................................................. 27 Podnebne razmere v Evropi in svetu v marcu 2019 ............................................................................. 34 Svetovni dan meteorologije: Sonce, Zemlja in vreme ........................................................................... 39 Meteorološka postaja Dobrnič ............................................................................................................... 42 HIDROLOGIJA 49 Pretoki rek v marcu 2019....................................................................................................................... 49 Temperature rek in jezer v marcu 2019 ................................................................................................ 53 Dinamika in temperatura morja v marcu 2019 ...................................................................................... 56 Količine podzemne vode v marcu 2019 ................................................................................................ 61 ONESNAŽENOST ZRAKA 67 Onesnaženost zraka v marcu 2019 ....................................................................................................... 67 POTRESI 77 Potresi v Sloveniji v marcu 2019 ........................................................................................................... 77 Svetovni potresi v marcu 2019 .............................................................................................................. 79 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 80 FOTOGRAFIJA MESECA 86 Fotografija z naslovne strani: Dan pred začetkom koledarske pomladi so bile razmere 800 m nad morjem povsem zimske, Rakitna, 19. marec 2019 (foto: Branko Gregorčič). Cover photo: The day before the beginning of the calendar spring the landscape 800 m above sea level looked as during winter, Rakitna, 19 March 2019 (Photo: Branko Gregorčič). IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Gregor Sluga Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Janja Turšič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V MARCU 2019 Climate in March 2019 Tanja Cegnar Z marcem se začenja meteorološka pomlad. Moč sončnih žarkov hitro narašča in dan se od začetka do konca meseca opazno podaljša; temperaturna razlika med jutrom in popoldnevom je ob lepem vremenu lahko velika. Za primerjavo uporabljamo povprečje obdobja 1981−2010. Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka marca 2019 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, March 2019 Marec 2019 je bil v državnem povprečju 2,4 °C toplejši kot v povprečju obdobja 1981–2010, padlo je le 66 % toliko padavin kot v primerjalnem obdobju, sonce pa je sijalo 34 % več časa kot v povprečju obdobja 1981–2010. Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna temperatura je marca 2019 za 1,5 do 3 °C presegla dolgoletno povprečje, le tu in tam je bil odklon še nekoliko večji. Velika večina merilnih postaj je poročala odklonu med 2 in 3 °C. Najmanjši odklon, le 1,5 °C, je bil na Kredarici in v Ilirski Bistrici. Največ padavin, nad 120 mm, je bilo na severozahodu Slovenije, v Bovcu je padlo kar 131 mm. Najmanj padavin je bilo v Slovenski Istri, kjer padavine niso dosegle niti 20 mm, na letališču Portorož so namerili le 8 mm, v Strunjanu pa 9 mm. Tudi na Goriškem in Krasu so bile padavine zelo skromne, med območja z zelo malo padavinami spadajo še Brkini, Vipavska dolina, Goriška brda in del Trnovske planote ter severno Pomurje. Padavin je v pretežnem delu Slovenije primanjkovalo, najbolj na jugozahodu in zahodu Slovenije, kjer je padlo manj kot 40 % dolgoletnega povprečja padavin. Na Letališču Portorož so namerili le 13 % toliko dežja kot v dolgoletnem povprečju. Kraji s presežkom padavin glede na dolgoletno povprečje so bili v manjšini. Več padavin kot v dolgoletnem povprečju je padlo v delu Bele krajine, širši okolici Bizeljskega, ponekod na Koroškem in v Lendavi. Sonce je povsod sijalo več časa kot v povprečju obdobja 1981−2010. Najmanjši presežek, le desetino dolgoletnega povprečja, so zabeležili na Kredarici. Po nižinah na severu države so običajno osončenost presegli za približno četrtino, več kot polovica države je poročala o 30 do 40 % več sončnega vremena kot običajno. Največji presežek je bil v Novem mestu, kjer so dolgoletno povprečje presegli za polovico, le malo manjši presežek je bil Na Stanu. Na Kredarici marca tla vedno prekriva snežna odeja. Tokrat je bila snežna odeja s 190 cm najdebelejša 19. marca. 20 Ljubljana Temperatura (°C) 15 10 5 0 -5 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 5 Kredarica Temperatura (°C) 0 -5 -10 -15 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani in na Kredarici v marcu Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in March 4 2011 2015 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje V Ljubljani je bila povprečna temperatura marca 9,0 °C, kar je 2,5 °C nad povprečjem obdobja 1981– 2010; k velikemu odklonu od dolgoletnega povprečja so najbolj prispevali nadpovprečno topli popoldnevi. Od sredine minulega stoletja je bil najtoplejši marec 1994, takrat je bila povprečna temperatura 10,6 °C, na drugo mesto se je uvrstil marec 2017 s povprečno temperaturo 10,2 °C, sledi marec 2012 z 10,1 °C, nato marec leta 2014 z 10,0 °C. Daleč najhladnejši je bil marec 1987 s povprečno temperaturo 1,1 °C, z 1,8 °C mu je sledil marec 1955, 2,0 °C je bila povprečna temperatura marca 1958, marca 1962 pa 2,2 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 3,1 °C, kar je 1,3 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša so bila jutra marca 1987 z −3,0 °C, najtoplejša pa leta 1994 s 5,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 15,2 °C, kar je 3,8 °C nad dolgoletnim povprečjem. Popoldnevi so bili najtoplejši marca 2012 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 16,8 °C, najhladnejši pa marca 1962 s 5,6 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Tako kot po nižinah je bila tudi v visokogorju povprečna temperatura v marcu 2019 nad dolgoletnim povprečjem. Na Kredarici je bila povprečna mesečna temperatura zraka −4,8 °C, kar je 1,5 °C nad povprečjem obdobja 1981–2010. Doslej je bil v visokogorju najtoplejši marec 1994 z −2,6 °C, sledil mu je marec 2012 z −2,7 °C, marca 1977 je bilo povprečje −2,8 °C, sledi marec 2017 z −3,0 °C, v letih 1957 in 1990 je bila povprečna temperatura −3,1 °C, sledi pa marec 1989 z −3,2 °C. Najhladnejši je bil marec 1987 s povprečno temperaturo −11,9 °C, slabo stopinjo toplejši je bil marec 1971 (−11 °C); v marcih 1958 in 1962 je bila povprečna temperatura meseca −10,7 °C, leta 1984 pa −9,7 °C. Na sliki 2 spodaj sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna temperatura zraka v marcu na Kredarici. Slika 3. Odklon povprečne temperature zraka v marcu na državni ravni od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 3. March temperature anomaly at national level from the corresponding means of the period 1981– 2010, March 2019 Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Največ jih je bilo na Kredarici, kjer je ta pogoj izpolnjevalo 30 dni. V Ratečah jih je bilo 27, v Slovenj Gradcu 21, v Kočevju, Celju in Lescah 15. Na Letališču Portorož je bil le en tak dan. V Mariboru in Ljubljani sta bila dva taka dneva. Od sredine minulega stoletja je bil v prestolnici le en hladen dan marca 2014. V marcih 1991, 1999, 2001, 2016, 2017 in 2019 so zabeležili po dva taka dneva, največ pa jih je bilo marca 1958, bilo jih je 26 (slika 4). 5 Agencija Republike Slovenije za okolje 30 Ljubljana Št. hladnih dni 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 4. Število hladnih dni v marcu Figure 4. Number of days with minimum daily temperature 0 °C or below in March 6 Št. ledenih dni 5 Ljubljana 4 3 2 1 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 Slika 5. Število ledenih dni v marcu Figure 5. Number of days with maximum daily temperature below 0 °C in March Marca so dnevi s temperaturo ves dan pod lediščem že opazno redkejši kot februarja; takim dnevom pravimo ledeni. V Ljubljani tokrat marca ni bilo takih dni. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani dvanajst marcev z ledenimi dnevi, od tega največ leta 1971, in sicer 5 dni, po en leden dan pa so zabeležili v letih 1952, 1962 in 1964 ter 2013. Slika 6. Cvetoča marelica, Ocizla, 23. marec 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 6. Flowering apricot, Ocizla, 23 March 2019 (Photo: Iztok Sinjur) 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Absolutna najnižja temperatura v marcu 2019 je bila na večini merilnih mest izmerjena 12. ali 21. marca. V Kočevju in Novem mestu se je najbolj ohladilo 27. marca, na Bizeljskem 13. in v Lescah 15. marca. Na Kredarici se je ohladilo na −13,7 °C, v Ratečah pa na −6,6 °C. Drugod po nižinah je bila najnižja izmerjena temperatura v marcu 2019 med −6 in 0 °C. Temperatura (°C) 0 -4 -8 -12 Ljubljana -16 -20 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2007 2011 2015 2019 2015 2019 0 Temperatura (°C) -4 -8 -12 -16 Murska Sobota -20 -24 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 -8 Temperatura (°C) -12 -16 -20 -24 Kredarica -28 -32 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 Slika 7. Najnižja izmerjena temperatura v marcu Figure 7. Absolute minimum air temperature in March Slika 8. Vlažnost tal je bila v Pomurju ugodna za rast poljščin, Beltinci, 26. marec 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 8. Soil humidity was favorable for the growth of crops in Pomurje, Beltinci, 26 March 2019 (Photo: Iztok Sinjur) 7 Agencija Republike Slovenije za okolje 26 Ljubljana Temperatura (°C) 24 22 20 18 16 14 12 1951 26 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2015 2019 Murska Sobota 24 Temperatura (°C) 1955 22 20 18 16 14 1951 1955 10 1963 1967 Kredarica 8 Temperatura (°C) 1959 6 4 2 0 -2 -4 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 Slika 9. Najvišja izmerjena temperatura v marcu Figure 9. Absolute maximum air temperature in March Najvišjo temperaturo v marcu so na veliki večini merilnih mest izmerili 24. marca, le v Biljah in na Bizeljskem zadnji dan meseca, na Obali pa 23. marca. Na Kredarici se je temperatura povzpela na 5,9 °C, po nižinah pa so izmerili med 20 in 23,5 °C. Slika 10. Odklon povprečne temperature zraka marca 2019 od povprečja 1981−2010 Figure 10. Mean air temperature anomaly, March 2019 8 Agencija Republike Slovenije za okolje 10 24 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Kredarica 5 0 -5 Ljubljana 20 16 12 8 4 -10 0 -15 -4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 24 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 16 12 8 4 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Novo mesto 20 16 12 8 4 0 0 -4 -8 -4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 24 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 24 Let. Maribor Temperatura (°C) 20 Temperatura (°C) 5 24 Celje 20 16 12 8 4 Murska Sobota 20 16 12 8 4 0 0 -4 -4 -8 1 3 5 7 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 24 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 24 Bilje 20 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 3 16 12 8 Portorož 20 16 12 8 4 4 0 0 -4 -4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 11. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, marec 2019 Figure 11. Maximum (red line), mean (black), and minimum (blue), March 2019 9 Agencija Republike Slovenije za okolje 12 Temperatura (°C) 10 Ljubljana 8 6 4 2 0 1951 1955 1959 10 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2011 2015 2019 Murska Sobota 8 Temperatura (°C) 1963 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 12 Portorož Temperatura (°C) 10 8 6 4 1951 1955 1959 10 1967 Celje 8 Temperatura (°C) 1963 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 -2 Kredarica Temperatura (°C) -4 -6 -8 -10 -12 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 Slika 12. Potek povprečne temperature zraka v marcu Figure 12. Mean air temperature in March Marec 2019 je bil 1,5 do 3 °C toplejši od dolgoletnega povprečja, le tu in tam, predvsem v sredogorju, je bil odklon nekoliko večji, na Lisci, Topolu in Sevnem je bil marec 3,1 °C toplejši kot običajno. 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Najmanjši odklon, le 1,5 °C je bil na Kredarici in v Ilirski Bistrici. Velika večina merilnih postaj je poročala odklonu med 2 in 3 °C. Na prikazanih potekih povprečne temperature v marcu je najtoplejši marec 1994, na Obali marec 2001; najhladnejši od sredine minulega stoletja pa je marec 1987. Slika 13. Porazdelitev padavin, marec 2019 Figure 13. Precipitation, March 2019 Slika 14. Višina padavin marca 2019 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981−2010 Figure 14. Precipitation amount in March 2019 compared with 1981−2010 normals Višina padavin marca 2019 je prikazana na sliki 13. Največ jih je bilo na območju Julijskih Alp, kjer so presegle 120 mm. V Bovcu je padlo 131 mm, v Ložicah 125 mm, v Soči 118 mm, v Trenti 115 mm, na Kredarici 107 mm. 100 mm so presegli še v Kneških Ravnah, Breginju, Cerovcu, Rutu, Iskrbi, na Krnu pa je padlo 100 mm. Najmanj padavin je bilo v Slovenskem Primorju, padlo je manj kot 20 mm. Na letališču Portorož so namerili le 8 mm, v Strunjanu pa 9 mm. Tudi na Goriškem in Krasu so bile padavine zelo skromne, v Novi Gorici in Opatjem selu je padlo 22 mm. Med območja z zelo malo padavinami spadajo še Brkini, Vipavska dolina, Goriška brda in del Trnovske planote. Pričakovano se je med območja z malo padavinami uvrstil severni del Pomurja. Padavin je v pretežnem delu Slovenije primanjkovalo. Največji primanjkljaj je bil na jugozahodu in zahodu Slovenije, kjer je padlo manj kot 40 % dolgoletnega povprečja padavin. Na Letališču Portorož so padavine dosegle 13 % dolgoletnega povprečja, v Bukovem 14 %, Strunjanu 15 %, na Lokvah 16 %, 11 Agencija Republike Slovenije za okolje v Godnjah in Movražu 18 % in na Gomilskem 19 %. Drugod je padla vsaj petina dolgoletnega povprečja padavin. Kraji s presežkom padavin glede na dolgoletno povprečje so bili v manjšini. V Cerovcu so dolgoletno povprečje presegli za 45 %, v Ložicah za 37 %, na Bizeljskem za petino. Nekoliko več padavin kot v dolgoletnem povprečju so namerili v večjem delu Bele krajine, delu Koroške, Lendavi in na Bizeljskem. Slika 15. Kazalnik padavin v državnem povprečju v mesecu marcu glede na povprečje obdobja 1981−2010 Figure 15. March precipitation anomaly at national level compared with the 1981−2010 normal Marec je bil v Celju in na Obali najbolj namočen leta 1970, v Novem mestu leta 1985, v Murski Soboti leta 1995 in na Kredarici leta 2001. Na Obali sta bila povsem suha marec 2002 in 2012, na Kredarici, v Murski Soboti, Novem mestu je bilo najmanj padavin leta 2012, v Ljubljani leta 1973. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, marec 2019 Table 1. Monthly meteorological data, March 2019 Postaja Brnik Zgornje Jezersko Tržič Soča Kobarid Kneške Ravne Nova vas Sevno Luče Ptuj Lendava RR 27 69 50 118 79 106 65 66 46 50 49 RP 30 60 59 76 48 58 61 83 46 77 101 Padavine in pojavi SD SSX 5 0 6 12 6 0 6 1 6 0 7 1 6 16 5 5 5 0 4 0 4 0 LEGENDA: RR RP SS SSX SD SS 0 6 0 1 0 1 5 2 0 0 0 LEGEND: − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − število dni s padavinami ≥ 1 mm RR RP SS SSX SD − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals − number of days with snow cover − maximum snow cover − number of days with precipitation V pretežnem delu države je bilo od 4 do 7 dni s padavinami vsaj 1 mm. V Biljah sta bila dva taka dneva, na Obali 3. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo v preglednico 1 vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, ki jih v preglednici 2 ni, a je tam padavin običajno veliko ali malo. 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Murska Sobota Lendava Povprečje obdobja 1981–2010 Ptuj Marca 2019 Sl. Gradec Maribor Velenje Logarska D. Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje Babno Polje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Nova Gorica Vedrijan Vojsko Kneške Ravne Krn Kobarid Breginj Soča Trenta Rateče Kredarica Zg. Jezersko Škofja Loka Črnivec 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 Slika 16. Mesečna višina padavin v mm marca 2019 in povprečje obdobja 1981–2010 Figure 16. Monthly precipitation amount in March 2019 and the 1981–2010 normals Na sliki 17 so prikazane padavine v marcu od leta 1951 do 2019 za merilne postaje Ljubljana, Murska Sobota, Celje, Kredarica in Portorož. Marca je v Ljubljani padlo 48 mm, kar je 54 % dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bil najbolj namočen marec 1975 z 248 mm padavin, marca 2001 je padlo 200 mm, v letu 1970 197 mm, marca 2013 189 mm in marca leta 1985 175 mm padavin. Najbolj suh je bil marec leta 1973, ko je bilo padavin manj kot en mm, v letih 1948 in 1953 sta padla po 2 mm, v marcu 2003 pa 3 mm padavin. 13 Agencija Republike Slovenije za okolje 300 Padavine (mm) 250 Ljubljana 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 150 Padavine (mm) 120 Murska Sobota 90 60 30 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 180 Padavine (mm) 150 Celje 120 90 60 30 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 180 Padavine (mm) 150 Portorož 120 90 60 30 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 400 Padavine (mm) 300 Kredarica 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 Slika 17. Padavine v marcu Figure 17. Precipitation in March 14 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 18. Trajanje sončnega obsevanja marca 2019 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 18. Bright sunshine duration in March 2019 compared with 1981−2010 normals Na sliki 18 je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja marca 2019 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Povsod po državi je bilo sončnega vremena več kot v povprečju obdobja 1981−2010. Najmanjši presežek, le desetino dolgoletnega povprečja, so zabeležili na Kredarici. Po nižinah na severu države so običajno osončenost presegli za približno četrtino, več kot polovica države je bila 30 do 40 % bolj sončna kot v dolgoletnem povprečju. Največji presežek je bil v Novem mestu, kjer so dolgoletno povprečje presegli za polovico, le malo manjši je bil presežek Na Stanu. Slika 19. Kazalnik trajanja sončnega obsevanja v državnem povprečju v marcu glede na povprečje obdobja 1981−2010 Figure 19. March sunshine duration anomaly at national level compared with the 1981−2010 normal V Ljubljani je sonce sijalo 191 ur, kar je 30 % nad dolgoletnim povprečjem. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani je bilo največ sončnega vremena marca leta 2012, ko je sonce sijalo 253 ur, sledi mu marec 1953 (248 ur), z 214 urami sledi marec 2017, med bolj sončne spadajo še marci v letih 1981 (212 ur), 2003 (208 ur) in 1998 (205 ur). Najbolj siv je bil marec 1964 s 50 urami sončnega obsevanja, 68 ur je sonce sijalo leta 1962, 72 ur sončnega vremena je bilo marca 1960, marca 1979 pa 74 ur. Na Kredarici je sonce sijalo 158 ur, na ostalih merilnih mestih je bilo več sončnega vremena. Največ sončnega vremena je bilo v Portorožu, kjer je sonce sijalo 244 ur, več kot 200 ur sončnega vremena je bilo tudi na merilnih mestih v Biljah (231 ur), Na Stanu (224 ur), v Vedrijanu (218 ur) in Novem mestu (208 ur). 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Sončno obsevanje (ura) 300 Ljubljana 250 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 250 Murska Sobota 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 Sončno obsevanje (ura) 300 Portorož 250 200 150 100 50 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 250 Novo mesto 200 150 100 50 0 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2005 2009 2014 2018 Sončno obsevanje (ura) 250 Kredarica 200 150 100 50 0 1957 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 Slika 20. Število ur sončnega obsevanja v marcu Figure 20. Bright sunshine duration in hours in March 16 1989 1993 1997 2001 2013 2017 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 21. Dolina Rižane in Koper z okolico s Kraškega roba, 23. marec 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 21. Rižana valley and Koper, view from Kraški rob, 23. March 2019 (Photo: Iztok Sinjur) Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. O največ jasnih dnevih so poročali v Črnomlju, bilo jih je kar 10, na Bizeljskem in Obali je bilo 8 takih dni. Na Kredarici in v Ljubljani so bili 4 jasni dnevi. V prestolnici dolgoletno povprečje števila jasnih dni zanaša dobre tri dni; od sredine minulega stoletja je bilo osem marcev brez jasnega dneva, največ jasnih dni je bilo marca v Ljubljani v letu 1953, in sicer 14 dni, marca leta 1961 pa 13. Povprečna oblačnost je bila v pretežnem delu države med 4 in 6 desetin. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. 10 takih dni je bilo na Kredarici, po 9 v Postojni in Mariboru. V Črnomlju so bili le 3 taki dnevi. V Ljubljani je bilo 7 oblačnih dni, marca 1964 je bilo 25 oblačnih dni, le en oblačen dan pa so zabeležili v marcih 1953 in 2012. 16 14 Ljubljana Št. jasnih dni 12 10 8 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 22. Število jasnih dni v marcu Figure 22. Number of clear days in March 30 Št. oblačnih dni 25 Ljubljana 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 Slika 23. Število oblačnih dni v marcu Figure 23. Number of cloudy days in March 17 Agencija Republike Slovenije za okolje 12 40 Ljubljana 35 10 6 5 30 Padavine (mm) 9 Osončenost (ura) Padavine (mm) 15 12 Kredarica 3 9 25 20 6 15 10 Osončenost (ura) 20 3 5 0 5 7 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 32 0 1 12 3 5 7 24 12 Celje 9 16 6 8 1 3 5 7 18 9 12 6 3 6 3 0 0 Padavine (mm) 24 Osončenost (ura) Padavine (mm) Novo mesto 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 16 0 1 12 3 5 7 12 Let. Maribor 8 6 4 3 5 7 12 9 8 6 3 4 3 0 0 Padavine (mm) 9 Osončenost (ura) Padavine (mm) 12 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 24 0 1 12 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 12 6 6 0 9 4 6 3 2 3 0 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Padavine (mm) 12 7 7 6 Osončenost (ura) Padavine (mm) 9 5 5 Portorož 18 3 3 8 Bilje 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 16 Murska Sobota 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) 3 Osončenost (ura) 1 Osončenost (ura) 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 24. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) marca 2019 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 24. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, March 2019 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, marec 2019 Table 2. Monthly meteorological data, March 2019 Postaja Temperatura Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota NV TS 506 6,3 2513 −4,8 864 3,8 55 9,3 2 10,3 533 7,0 467 6,2 299 9,0 175 8,5 220 8,4 157 8,8 242 7,3 275 8,4 444 6,0 187 7,7 TOD 2,4 1,5 2,1 1,7 2,4 2,6 2,3 2,5 2,4 2,4 2,9 2,1 2,4 2,2 2,3 TX 13,6 −1,5 12,3 16,9 16,5 13,2 14,1 15,2 16,1 15,6 15,9 15,4 14,8 14,2 15,2 TM 0,4 −7,6 −2,1 2,6 4,7 1,4 0,0 3,1 1,6 1,9 1,8 0,6 3,1 −0,5 1,2 TAX 20,4 5,9 20,5 23,3 21,5 22,2 22,1 23,3 22,0 22,6 22,8 22,7 21,2 20,8 22,1 DT 24 24 24 31 23 24 24 24 31 24 24 24 24 24 24 Sonce TAM −3,6 −13,7 −6,6 −3,9 −0,8 −5,6 −3,5 −0,5 −2,3 −2,1 −3,5 −4,4 −1,4 −5,6 −2,9 DT 15 12 21 12 12 12 27 21 13 27 12 21 12 21 12 SM 15 30 27 8 1 10 15 2 10 5 11 15 2 21 14 SX 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Oblačnost Padavine in pojavi TD OBS RO PO SO SJ 771 158 197 231 244 197 110 124 139 139 132 5,9 10 4 191 130 5 9 7 7 4 8 6 6 4 8 208 149 4,0 5,2 5,6 5,2 4,4 4,3 4,1 3 10 192 190 184 180 134 133 126 123 6,1 4,7 4,6 9 3 254 395 420 313 328 311 338 RR 60 107 74 24 8 32 84 48 88 65 91 53 51 70 47 RP 67 86 87 30 13 30 83 54 120 86 104 75 78 100 98 Tlak SD SN SG SS SSX DT P 7 6 2 3 7 7 5 6 5 6 4 4 5 4 2 15 31 16 160 26 19 747,4 2,7 3 0 0 1 0 1 4 2 2 2 1018,5 7,6 984,0 7,2 7,0 1 3 0 0 0 1 0 0 1 2 0 0 12 0 0 0 0 0 1 0 0 1 2 12 0 0 0 0 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤ 12 °C). n TD =  (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 °C 19 PP 6,9 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje m/s Slika 25. Vetrne rože, marec 2019 20 Figure 25. Wind roses, March 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 25) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Močan veter je pihal 6. in 7. marca. Največji sunki so dosegali jakost močnega vetra (6 boforjev ali hitrost 10,8 m/s ali več), viharne sunke pa je veter v tem času dosegal v višinah, po nižinah pa v delih Primorske (Škocjan), Novem mestu, predvsem pa v Mariboru in okolici. Veter je najmočnejše sunke dosegal predvsem 7. marca, le na Rogli in Krvavcu so bili najmočnejši sunki izmerjeni 6. marca zvečer. Podrobnejši opis epizode močnega vetra je objavljen na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /mocan-veter_6–7mar2019.pdf Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih količin od povprečja 1981–2010 v marcu 2019 Table 3. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1981–2010, March 2019 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Maribor Murska Sobota Temperatura zraka II. III. 1,1 1,4 0,4 2,0 4,6 0,6 2,9 5,7 0,7 0,1 4,6 0,4 1,4 4,8 0,6 1,9 5,5 0,8 0,3 4,8 0,4 −0,3 5,9 0,6 1,6 6,5 0,7 0,4 7,0 1,0 −0,2 5,9 0,7 0,7 5,9 0,5 −0,5 5,9 0,6 1,0 6,0 0,6 0,4 I. 3,5 M 2,4 1,7 2,6 2,3 2,1 2,4 2,2 1,9 2,5 2,4 2,9 2,4 2,1 I. 15 15 37 95 72 80 16 17 22 24 49 60 84 101 Padavine II. III. 137 101 290 235 145 212 81 153 260 412 269 130 163 155 2 13 28 27 37 68 18 38 41 41 80 59 40 M 13 30 30 83 87 67 100 30 54 86 104 120 75 78 Sončno obsevanje I. II. III. M 125 98 193 139 117 97 213 143 128 79 193 131 113 96 161 124 114 105 132 160 99 87 74 77 164 215 193 195 126 133 143 153 144 117 76 85 90 179 170 160 136 133 123 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981–2010 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1981–2010 normals(%) − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) − thirds and month Prva tretjina marca je bila občutno toplejša kot običajno, odklon je bil med 3,5 in 7 °C. Na jugozahodu države in v Ljubljanski kotlini je padla manj kot petina dolgoletnega povprečja padavin, le-tega so izenačili v Prekmurju. Sonce je povsod sijalo več časa kot običajno, na severu države in na Goriškem presežek ni dosegel petine dolgoletnega povprečja, na jugu države, v Novem mestu pa je bilo kar 60 % več sončnega vremena kot običajno. Odklon povprečne temperature v osrednji tretjini marca od dolgoletnega povprečja je bil večinoma med 0 in 1 °C. V pretežnem delu države je bilo padavin več kot v dolgoletnem povprečju, v Črnomlju kar 4krat toliko. Sončnega vremena je bilo v Ljubljani, Novem mestu in Celju približno tri četrtine toliko kot običajno, na Primorskem in v Slovenj Gradcu pa skoraj toliko kot običajno. 21 Agencija Republike Slovenije za okolje V zadnji tretjini marca so bili temperaturni odkloni večinoma od −0,5 do 1,5 °C, le v Biljah, Postojni in Lescah je bil odklon večji. Padavin je bilo v zadnji tretjini marca malo, ponekod le za slab vzorec, ponekod pa je padlo štiri petine dolgoletnega povprečja padavin. Sončnega vremena je bilo opazno več kot običajno. Na severu države so dolgoletno povprečje presegli za tri petine dolgoletnega povprečja, na Brniku in v Biljah pa so presegli dvakratno običajno trajanje sončnega vremena. Nevihte so marca še zelo redke. Ker samodejne meteorološke postaje neviht ne beležijo, imamo po uvedbi avtomatizacije o tem pojavu precej manj podatkov, kot smo jih imeli v preteklosti. Na Obali so bili 3 dnevi z nevihto ali/in grmenjem, na Kredarici dva, v Ljubljani je bil en tak dan. Največja višina snega (cm) 600 Kredarica 500 400 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Največja višina snega (cm) 240 200 Rateče 160 120 80 40 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Največja višina snega (cm) 100 80 Ljubljana 60 40 20 0 1951 1955 1959 1963 1967 Slika 26. Največja debelina snega v marcu Figure 26. Maximum snow cover depth in March Na Kredarici marca tla vedno prekriva snežna odeja. Tokrat je bila snežna odeja s 190 cm najdebelejša 19. marca. Marca je bilo veliko snega v letih 2001 (595 cm), 1977 (588 cm) in 2009 (560 cm), na četrto mesto se s 550 cm uvršča marec 2018, sledi pa marec 2014 (530 cm). Malo snega je bilo v marcih 2012 (120 cm), 1957 (130 cm), 1989 in 2002 (po 135 cm), 1964 (153 cm) ter v letu 1993, ko so namerili 165 cm. 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 27. Marca je tudi po nekaterih nižinah snežilo, Grosuplje, 18. marec 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 27. In March it snowed also in some parts of lowlands, Grosuplje, 18 March 2019 (Photo: Iztok Sinjur) Na merilnih mestih, kjer deluje le samodejna merilna postaja, podatki o snežni odeji pogosto niso primerljivi s klasičnimi opazovanji snežne odeje. Marca nas sneženje, ki seže do nižin, ne preseneti. Ponekod po državi je sneženje marca seglo tudi do nižin. 12. marca so o zelo tanki snežni odeji poročali na nekaterih opazovalnih postajah, med njimi so bile Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. Nekoliko debelejša in vztrajnejša je bila snežna odeja na Zgornjem Jezerskem in v Novi Vasi na Blokah. V Ratečah je sneg prekrival tla 16 dni, največja izmerjena debelina je bila 26 cm. 30 Ljubljana Št. dni s snežno odejo 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 35 2003 2007 2011 2015 2019 2007 2011 2015 2019 Rateče 30 Št. dni s snežno odejo 1999 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 Slika 28. Število dni z zabeleženo snežno odejo v marcu Figure 28. Number of days with snow cover in March 180 Kredarica Višina snežne odeje (cm) 160 140 120 Slika 29. Dnevna višina snežne odeje marca 2019 na Kredarici Figure 29. Daily snow cover depth in March 2019 100 80 60 40 20 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 30. Ob reki Krki v Novem mestu, 1. marec 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 30. By the river Krka in Novo mesto, 1 March 2019 (Photo: Iztok Sinjur) Na Kredarici so zabeležili 15 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani sta bila marca 2019 le dva dneva z opaženo meglo. Največ dni z meglo je bilo zabeleženih marca 1970, in sicer 17, brez megle so bili v marcih 1973, 1993 in 2002, le po en meglen dan pa je bil v enajstih marcih (1990, 1994, 1996, 1997, 2000, 2001, 2003, 2012, 2015, 2016 in 2017). 20 Ljubljana Št. dni z meglo 16 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 31. Število dni z meglo v marcu Figure 31. Number of foggy days in March Na sliki 32 levo je prikazan povprečni zračni tlak v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. V prvi polovici mesca je bil zračni tlak razmeroma nizek, dnevno povprečje je bilo z 973,2 mb najnižje 4. marca. V drugi polovici meseca je zračni tlak dvakrat močno narasel, 21. marca je z 998,2 mb dosegel najvišjo vrednost meseca. 25. marca se je spustil na 979 mb, drugi vrh pa je dosegel 28. marca z 995, 1 mb. Na sliki 32 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Največ vlage je bilo v zraku 7. marca (10,3 mb), najmanj pa 20. marca, ko je bil delni tlak vodne pare 5 mb. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje 995 10 Tlak vodne pare (mb) 11 Zračni tlak (mb) 1000 Ljubljana 990 985 980 Ljubljana 9 8 7 6 975 5 4 970 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 32. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani, marec 2019 Figure 32. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in Ljubljana, March 2019 Slika 33. Znanilci pomladi na vrtni gredi, Grosuplje, 9. marec 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 33. Spring flowers, 9 March 2019 (Photo: Iztok Sinjur) SUMMARY March 2019 was at the national level 2.4 °C warmer than normal, only 66 % of the normal precipitation fell, and the sun shone 34 % more time than on average in the period 1981–2010. In March 2019, the average temperature exceeded the long-term average for 1.5 to 3 °C, only here and there the anomaly was even higher. The vast majority of the measuring sites reported an anomaly between 2 and 3 °C. The smallest anomaly, only 1.5 °C, was observed on Kredarica and Ilirska Bistrica. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje The highest precipitation, above 120 mm, was observed in the north-west of Slovenia, while 131 mm fell in Bovec. On the contrast, in Slovenska Istra less than 20 mm fell. At Portorož Airport only 8 mm of rain fell. In the Goriška and Karst regions, precipitation was very modest, while the areas with very low precipitation included Brkini, Vipava valley, Goriška brda, part of Trnovska planota and north of Pomurje. In most of Slovenia less precipitation fell than normal. In the southwest and west of Slovenia less than 40 % of the long-term average precipitation fell. At the Portorož Airport was reported only 13 % of the normal rainfall. Only few sites reported above normal precipitation. More precipitation than in the longterm average fell in the area of Bela krajina, in the region of Bizeljsko, in some places in the Koroška region and Lendava. There was more sunny weather than on average in the period 1981–2010. The smallest surplus, a tenth of the normal, was recorded at Kredarica. On the low land in the north of the country the normals were exceeded by 25 %, and more than half of the country reported 30 to 40 % more sunny weather than usual. The biggest surplus was in Novo mesto, where the long-term average was exceeded by half, only slightly less was the anomaly on measuring site Na Stanu. On Kredarica snow blanket was 190 cm thick on 19 March. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 26 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V MARCU 2019 Weather development in March 2019 Janez Markošek 1. marec Pooblačitve, popoldne ponekod rahel dež Nad severovzhodno Evropo je bilo ciklonsko območje, vremenska fonta je ob zahodnih do severozahodnih višinskih vetrovih dosegla Alpe (slike 1–3). Sprva je bilo delno jasno, dopoldne se je pooblačilo in popoldne je občasno ponekod rahlo deževalo. Najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 16, v vzhodni Sloveniji do 19 °C. 2. marec V zahodni in osrednji Sloveniji delno jasno, drugod pretežno oblačno, na jugovzhodu rahel dež Nad srednjo Evropo se je zgradilo šibko območje visokega zračnega tlaka. V višinah se je nad našimi kraji ob severozahodnih vetrovih še zadrževal razmeroma vlažen zrak. V zahodni in osrednji Sloveniji je bilo delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Popoldne je ponekod v jugovzhodni Sloveniji občasno rahlo deževalo. Najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 17 °C. 3. marec Pretežno jasno, popoldne ponekod jugozahodnik Nad severno in severozahodno Evropo je bilo ciklonsko območje. Veter v višinah se je nad nami obračal na zahodno do jugozahodno smer. Pretežno jasno je bilo, občasno ponekod delno oblačno. Popoldne je ponekod zapihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 18 °C. 4. marec Pooblačitve, zvečer od severozahoda padavine, jugozahodnik, jugo Nad severno, zahodno in srednjo Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje. Hladna fronta je ob zahodnih višinskih vetrovih dosegla Alpe in v noči na 5. marec prešla Slovenijo. Pred njo je k nam z jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in vlažen zrak (slike 4–6). Dopoldne je bilo še delno jasno, popoldne se je od zahoda pooblačilo. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Zvečer so bile v severozahodni Sloveniji že padavine, ki so ponoči zajele vso Slovenijo in do jutra ponehale. Najvišje dnevne temperature so bile od 9 do 15, v vzhodni Sloveniji do 17 °C. 5. marec Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo V šibkem območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje z zahodnimi višinskimi vetrovi pritekal razmeroma suh zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne so bile v jugovzhodni Sloveniji posamezne kratkotrajne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 17 °C. 6.–7. marec Na vzhodu delno jasno, drugod pretežno oblačno, drugi dan rahel dež, jugozahodnik, jugo Nad severno, zahodno in srednjo Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje. V višinah je z močnimi jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in vlažen zrak. V zahodni in osrednji Sloveniji je bilo zmerno do 27 Agencija Republike Slovenije za okolje pretežno oblačno, drugi dan je ponekod občasno rahlo deževalo. Drugod je bilo delno jasno. Krepil se je jugozahodni veter, drugi dan je ob morju pihal jugo. Razmeroma toplo je bilo, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 9 do 16, ob morju in v vzhodni Sloveniji od 17 do 22 °C. 8. marec Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, krajevne plohe, jugozahodnik, jugo Iznad jugozahodne Evrope se je nad Alpe širilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je z vetrovi zahodnih smeri še pritekal razmeroma topel in vlažen zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Zjutraj so bile krajevne plohe v jugovzhodni Sloveniji, zvečer pa v severozahodnih krajih. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 19 °C. 9. marec Sprva zmerno do pretežno oblačno, sredi dneva in popoldne pretežno jasno, jugozahodnik Nad severno polovico Evrope je bilo ciklonsko območje, nad južno pa območje visokega zračnega tlaka. Vremenska fronta se je ob močnih zahodnih višinskih vetrovih prek srednje Evrope pomikala proti vzhodu in na vreme pri nas vplivala s povečano oblačnostjo. Sprva je bilo zmerno do pretežno oblačno, sredi dneva in popoldne pa pretežno jasno. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 18 °C. 10. marec Na vzhodu delno jasno, drugod pretežno oblačno, ponekod rahel dež, okrepljen jugozahodnik, jugo Nad severno polovico Evrope je bilo obsežno ciklonsko območje. Atlantski frontalni valovi so se ob močnih zahodnih višinskih vetrovih hitro pomikali proti vzhodu. V vzhodni in ponekod v severni Sloveniji je bilo delno jasno. Drugod je prevladovalo oblačno vreme, ponekod v hribih zahodne Slovenije je občasno rosilo. Pihal je okrepljen jugozahodni veter, ob morju jugo. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 16 °C. 11. marec Oblačno s krajevnimi padavinami, ohladitev, severni veter Nad severovzhodno Evropo je bilo ciklonsko območje. Hladna fronta je ob zahodnih višinskih vetrovih hitro prešla Slovenijo (slike 7–9). Prevladovalo je oblačno vreme s krajevnimi padavinami, deloma plohami. V severovzhodni Sloveniji je bilo povečini suho. Popoldne in zvečer se je v južni Sloveniji meja sneženja spustila do okoli 500 m nadmorske višine. Zapihal je okrepljen veter severnih smeri. Ohladilo se je, popoldanske temperature so bile od 0 do 6, na Primorskem od 7 do 10 °C. 12. marec Pretežno jasno, dopoldne ponekod še vetrovno, zjutraj zelo hladno Nad srednjo Evropo in Alpami se je prehodno zgradilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je nad naše kraje s severnimi vetrovi pritekal hladen in suh zrak. Pretežno jaso je bilo, le občasno ponekod zmerno oblačno. Dopoldne je ponekod še pihal severni veter. Zjutraj je bilo zelo hladno, najnižje jutranje temperature so bile od −6 do 1, v mraziščih Notranjske do −13 °C. Najvišje dnevne temperature pa so bile od 6 do 12, na Primorskem do 15 °C. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje 13. marec Pooblačitve, popoldne in zvečer padavine Nad srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta je dosegla Alpe in popoldne ter zvečer ob zahodnih višinskih vetrovih prešla Slovenijo. Sprva je bilo ponekod še delno jasno, nato se je povsod pooblačilo. Popoldne in zvečer je občasno deževalo, meja sneženja je bila na okoli 800 m nadmorske višine. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 13 °C. 14.–16. marec Povečini zmerno do pretežno oblačno, ponekod jugozahodnik Nad severno polovico Evrope je bilo ciklonsko območje, nad jugozahodno Evropo pa območje visokega zračnega tlaka. V višinah je pihal močan zahodni do severozahodni veter, vremenske fronte so se severno od Alp pomikale proti vzhodu in na vreme pri nas vplivale s povečano oblačnostjo. Prevladovalo je zmerno do pretežno oblačno vreme, občasno pa se je ponekod delno zjasnilo. Zadnja dva dni obdobja je predvsem v južni polovici Slovenije pihal jugozahodni veter. Postopno je bilo topleje, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 14 do 19 °C. 17. marec Na vzhodu delno jasno, drugod pretežno oblačno, ponekod rosenje, okrepljen jugozahodnik, jugo Nad severno in srednjo Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje. Hladna fronta se je od zahoda bližala Alpam. Pred njo je nad naše kraje z jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in vlažen zrak. V hribovitem svetu zahodne Slovenije in v osrednji Sloveniji je bilo pretežno oblačno, ponekod je občasno rosilo. Drugod je bilo delno jasno. Pihal je okrepljen jugozahodnik, ob morju jugo. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 16, ob morju in v vzhodni Sloveniji od 17 do 21 °C. 18.–19. marec Oblačno s padavinami, hladneje, severovzhodnik, burja Nad severno in srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje, hladna fronta je prvi dan dosegla Slovenijo. Nad Italijo in Jadranom je nastalo sekundarno ciklonsko območje, ki je upočasnilo pomik hladne fronte naprej proti vzhodu (slike 10–12). Za njo se je drugi dan nad Alpami začelo krepiti območje visokega zračnega tlaka. Prvi dan je bilo oblačno, dopoldne so se padavine razširile na vso Slovenijo. Ohladilo se je, ob močnejših padavinah se je meja sneženja spustila do nižin. Zapihal je severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Drugi dan je bilo do poldneva še oblačno z občasnimi padavinami, popoldne je bilo povečini suho, na zahodu se je delno zjasnilo. Pihal je vzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. Najmanj padavin je bilo v jugozahodni Sloveniji, največ, od 30 do 55 mm, pa v severozahodni in jugovzhodni Sloveniji. Hladno je bilo, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 4 do 9, na Primorskem do 12 °C. 20. marec Na Primorskem pretežno jasno, drugod spremenljivo oblačno, vetrovno Nad južno polovico Evrope je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je nad naše kraje s severovzhodnimi vetrovi pritekal razmeroma hladen zrak. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, pihala je šibka do zmerna burja. Drugod je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, pihal je severovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 7 do 12, na Primorskem do 15 °C. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje 21.–24. marec Pretežno jasno, burja V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje pritekal postopno toplejši in suh zrak. Pretežno jasno je bilo. Na Primorskem je prvi dan pihala šibka do zmerna burja, nato pa še dva dni šibka burja. Zadnji dan je ponekod zapihal veter južnih smeri. Zjutraj je bilo hladno, od 21. do 23. marca so bile najnižje jutranje temperature v notranjosti Slovenije od −5 do 5 °C, manj hladno je bilo na Primorskem. Čez dan je bilo iz dneva v dan topleje, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 18 do 25 °C. 25. marec Pooblačitve, od severa padavine, zapiha severni veter, na Primorskem burja, občutna ohladitev Nad vzhodno Evropo je bilo ciklonsko območje, hladna fronta je popoldne ob zahodnih višinskih vetrovih prešla Slovenijo (slike 13–15). Od severa se je pooblačilo, dopoldne so bile manjše padavine v severovzhodni Sloveniji, nato so zajele severno polovico Slovenije in se popoldne širile proti jugu. Ohladilo se je, meja sneženja se je zvečer v južni Sloveniji spustila do okoli 600 m nadmorske višine. Zapihal je okrepljen severni veter, zvečer na Primorskem zmerna burja. Pred prehodom hladne fronte so bile najvišje dnevne temperature še od 15 do 21 °C, nato se je občutno ohladilo. 26. marec Na zahodu pretežno jasno, drugod občasno več oblačnost, severovzhodnik, burja Iznad zahodne Evrope se je nad Alpe širilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal postopno bolj suh zrak. Postopno se je zjasnilo, sredi dneva in popoldne je bilo na zahodu pretežno jasno, drugod delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 9 do 14, na Primorskem do 16 °C. 27. marec Zmerno do pretežno oblačno, severovzhodnik, šibka do zmerna burja, hladno Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severnimi vetrovi pritekal hladen in vlažen zrak. Prevladovalo je zmerno do pretežno oblačno vreme. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 12, na Primorskem do 15 °C. 28.–29. marec Na zahodu pretežno jasno, drugod delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, burja V območju visokega zračnega tlaka je v višinah s severovzhodnimi vetrovi pritekal razmeroma hladen in občasno bolj vlažen zrak. V zahodni Sloveniji je bilo pretežno jasno, drugod delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Na Primorskem je pihala šibka, prvi dan ponekod zmerna burja, drugod pa predvsem prvi dan veter vzhodnih smeri. Drugi dan je bilo nekoliko topleje, najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 16, na Primorskem od 17 do 20 °C. 30.–31. marec Pretežno jasno V območju visokega zračnega tlaka se je nad našimi kraji ob šibkih vetrovih zadrževal topel in suh zrak (slike 16–18). Pretežno jasno je bilo, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 18 do 25 °C. 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 1. 3. 2019 Slika 2. Satelitska slika 1. 3. 2019 ob 13. uri ob 13. uri Figure 2. Satellite image on 1 March 2019 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 1 March 2019 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 1. 3. 2019 ob 13. uri Figure 3. 500 mb topography on 1 March 2019 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 4. 3. 2019 Slika 5. Satelitska slika 4. 3. 2019 ob 13. uri ob 13. uri Figure 5. Satellite image on 4 March 2019 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 4 March 2019 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 4. 3. 2019 ob 13. uri Figure 6. 500 mb topography on 4 March 2019 at 12 GMT 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 11. 3. 2019 Slika 8. Satelitska slika 11. 3. 2019 ob 13. uri ob 13. uri Figure 8. Satellite image on 11 March 2019 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 11 March 2019 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 11. 3. 2019 ob 13. uri Figure 9. 500 mb topography on 11 March 2019 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 18. 3. Slika 11. Satelitska slika 18. 3. 2019 ob 13. uri 2019 ob 13. uri Figure 11. Satellite image on 18 March 2019 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 18 March 2019 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 18. 3. 2019 ob 13. uri Figure 12. 500 mb topography on 18 March 2019 at 12 GMT 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 25. 3. Slika 14. Satelitska slika 25. 3. 2019 ob 13. uri 2019 ob 13. uri Figure 14. Satellite image on 25 March 2019 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 25 March 2019 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 25. 3. 2019 ob 13. uri Figure 15. 500 mb topography on 25 March 2019 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 30. 3. Slika 17. Satelitska slika 30. 3. 2019 ob 13. uri 2019 ob 13. uri Figure 17. Satellite image on 30 March 2019 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 30 March 2019 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 30. 3. 2019 ob 13. uri Figure 18. 500 mb topography on 30 March 2019 at 12 GMT 33 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V MARCU 2019 Climate in the World and Europe in March 2019 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v marcu 2019 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Slika 1. Odklon temperature marca 2019 od marčevskega povprečja obdobja 1981–2010 (vir: Copernicus, ECMWF) Figure 1. Surface air temperature anomaly for March 2019 relative to the March average for the period 1981–2010. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service). Slika 2. Odklon evropske povprečne mesečne temperature od povprečja obdobja 1981–2010, marčevski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 2. Monthly European-mean surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, from January 1979 to March 2019. The darker coloured bars denote the March values. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service). 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Marec 2019 je bil nad večjim delom Evrope toplejši kot v povprečju obdobja 1981–2010 (slika 1). Največji presežek je bil na vzhodu celine, kjer je ponekod odklon presegel 3 °C. Nekoliko hladneje kot običajno je bilo ponekod na severu Norveške, Švedske in Finske. Z nadpovprečno temperaturo so izstopali Aljaska in severozahod Kanade ter osrednja Sibirija. Opazno je bilo dolgoletno povprečje preseženo tudi v Kazahstanu, Mongoliji in na severovzhodu Kitajske. V Avstraliji je bil marec 2019 rekordno topel, največji odklon nad dolgoletnim povprečjem je bil v državi Zahodna Avstralija. Pomembno topleje kot običajno je bilo v večjem delu južne Afrike. Nekaj °C topleje kot običajno je bilo ponekod v okolici Antarktike, na tej celini so se izmenjevala nadpovprečno topla in hladna območja. Slika 3. Tekoče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 3. Running twelve-month averages of global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, based on monthly values from January 1979 to March 2019. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2018. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) Opazno hladneje kot običajno je bilo na jugozahodu Kanade, osrednjem delu ZDA, nad večjim delom Grenlandije in od tam proti vzhodu na območju z nadpovprečno veliko morskega ledu. Več drugih območjih je bilo nekoliko hladnejših kot v povprečju obdobja 1981–2010. 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Večina površine oceanov je bila nadpovprečno topla, čeprav so bila skoraj povsod tudi hladnejša območja od dolgoletnega povprečja. Z nadpovprečno temperaturo je izstopalo Tasmansko morje med Avstralijo in Novo Zelandijo. Povprečna temperatura Evrope je bolj spremenljiva od svetovne povprečne temperature. V evropskem povprečju (slika 2) so največji odkloni opazni v zimskem času, ko se lahko vrednosti iz meseca v mesec močno razlikujejo. Dvanajstmesečno obdobje od aprila 2018 do marca 2019 je povprečje obdobja 1981– 2010 preseglo za več kot 1,5 °C in nekoliko preseglo povprečje obdobja od julija 2006 do junija 2007 ter se tako uvrstilo na drugo mesto najtoplejših dvanajstmesečnih obdobij. V svetovnem merilu je bil marec 2019 skupaj z marcem 2017 drugi najtoplejši marec v nizu podatkov, najtoplejši ostaja marec 2016. Marec 2019 je bil: • 0,67 °C toplejši kot v povprečju 1981–2010; • Skupaj z marcem 2017 drugi najtoplejši; • približno 0.11 °C hladnejši od marca 2016, ki je najtoplejši marec doslej. Dvanajstmesečno povprečje zgladi kratkotrajnejše odklone. Povprečna temperatura v obdobju od aprila 2018 do marca 2019 je bila 0,45 °C nad povprečjem obdobja 1981–2010 in za 1,3 °C višja kot v predindustrijski dobi, bila je: • • • • precej nad povprečjem obdobja 1981–2010 nad Arktiko, največji odklon je bil v bližini Svalbarda, nad Beringovim in Čukotskim morjem; nadpovprečna nad večjim delom Evrope; posebej velik je bil odklon nad osrednjo Sibirijo, Mongolijo, severovzhodno Kitajsko, Bližnjim Vzhodom, Avstralijo, južno Afriko in delih Antarktike; podpovprečna nad več območjih kopnega in morja, vključno z večjim delom Kanade in Grenlandije, delih severnega Atlantika in južnega Tihega oceana ter delih Antarktike. Morski led Slika 4. Ledeni morski pokrov marca 2019. Roza črta označuje rob povprečne marčne površine ledu v obdobju 1981–2010 (vir: ERA-Interim, Copernicus, ECMWF). Figure 4. Sea-ice cover for March 2019. The pink line denotes the climatological ice edge for March for the period 1981–2010. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Marca 2019 je morski led prekrival manjše območje kot v povprečju obdobja 1981–2010 tako na severnem kot tudi na južnem polarnem območju. Antarktični morski led je bil drugi najskromnejši od leta 1979, ko so začeli sistematično spremljati razsežnost morskega ledu. Manjše je bilo ledeno območje nad zunanjim Weddlovim in nad Rossovim morjem. Nadpovprečno veliko je bilo morskega ledu na nekaterih obalnih območjih vzdolž atlantskega sektorja Vzhodne Antarktike. Nad Arktiko je bil ledeni pokrov še posebej skromen nad Beringovim morjem, njegov rob je bil severneje kot običajno tako na atlantski kot tudi na tihomorski strani. Slika 5. Odklon temperature v marcu 2019 od marčnega povprečja obdobja 1981–2010 (vir: ERA-Interim, Copernicus, ECMWF). Figure 5. Surface air temperature anomaly for March 2019 relative to the March average for the period 1981–2010. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) Slika 6. Odklon ledenega morskega pokrova v marcu 2019 od marčnega povprečja obdobja 1981–2010 (vir: ERAInterim, Copernicus, ECMWF). Figure 6. Sea-ice cover anomaly for March 2019 relative to the March average for the period 1981–2010. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Na Arktiki po letu 2000 prevladuje negativen trend razsežnosti morskega ledu. Največji negativni trendi so bili opazni poleti in jeseni v zadnjih nekaj letih, zadnja leta pa opažamo tudi razmeroma majhno razsežnost morskega ledu pozimi, ko morski led prekriva največje območje. Marca 2019 je bila površina morskega ledu podpovprečna, vendar v mejah dveh standardnih deviacij od povprečja. Površina morskega ledu se je hitro krčila proti koncu meseca. Najmanjša površina morskega ledu je bila marca 2016. Običajno doseže marca površina arktičnega morskega ledu maksimum, redkeje se to zgodi februarja. Na Antarktiki prevladuje variabilnost nad trendom. Zadnja tri leta je območje prekrito z ledom opazno manjše kot v dolgoletnem povprečju. Marca 2019 je bilo območje z morskim ledom drugo najmanjše, marca je bilo najmanj morskega ledu leta 2017. Slika 7. Odklon z morskim ledom pokritega Arktičnega (zgoraj) in Antarktičnega (spodaj) območja v obdobju od januarja 1979 do marca 2019 v primerjavi s povprečjem za ustrezne mesece v obdobju 1981–2010 v milijonih km2. Temnejši stolpci označujejo marčne odklone (vir: ERA-Interim, Copernicus, ECMWF). Figure 7. Area of the Arctic (upper) and Antarctic (lower) covered by sea-ice, for the period January 1979 to March 2019, shown as monthly anomalies relative to 1981–2010. The darker coloured bars denote the March values. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service 38 SVETOVNI DAN METEOROLOGIJE: SONCE, ZEMLJA IN VREME World Meteorological Day: Sun, Earth and Weather Renato Bertalanič, Tanja Cegnar V počastitev dneva, ko je začela veljati Konvencija o Svetovni meteorološki organizaciji (SMO), meteorologi obeležujemo svetovni dan meteorologije. Konvencija je začela veljati 23. marca 1950, 30 dni po dnevu, ko je bila njena listina ratificirana in deponirana s strani držav, ki so želele postati članice nove organizacije. SMO ima v svetu vodilno vlogo v mednarodnem povezovanju in sodelovanju na področju vremena, podnebja, hidrologije in vodnih virov ter povezanih okoljskih vprašanj. S tem prispeva k varnosti in blaginji ljudi po vsem svetu ter h gospodarski koristi vseh narodov. Tradicionalno slovenski meteorologi ta dan izkoristimo za povezovanje in izmenjavo izkušenj, da bi lahko družbi v prihodnje ponudili še boljše izdelke in storitve. V preteklosti smo izpeljali tudi javne predstavitve najbolj zanimivih dosežkov. Z njimi smo opozorili na doprinos meteorologov k trajnejšemu razvoju družbe in učinkovitejšemu prilagajanju na podnebne spremembe ter izpostavili pomen zgodnjega opozarjanja na nevarne vremenske dogodke. Letošnja tema svetovnega dneva meteorologije z naslovom »Sonce, Zemlja in vreme« izpostavlja vir energije, ki napaja podnebni sistem in vreme kot njegovo vsakodnevno pojavno obliko. Praktično vso energijo, ki je potrebna za vzdrževanje podnebnega sistema in vremensko dogajanje, predstavlja energija Sonca, geotermalni prispevek Zemlje je zanemarljivo majhen. Podnebni sistem in vodni krog sta neločljivo povezana in vodni krog ne bi deloval brez energije Sonca, saj bi bila vsa voda brez njega zamrznjena. Ne samo vpliv na neživo naravo, brez stalnega dotoka sončne energije na Zemlji ne bi bilo življenja, ne bi bilo rastlin, živali in ljudi. V okviru dejavnosti letošnjega svetovnega dneva meteorologije je članom Slovenskega meteorološkega društva o Soncu in vesoljskem vremenu predaval g. Klemen Blokar, član Astronomskega društva Vega. Slika 1. Plakat SMO ob letošnjem svetovnem dnevu meteorologije 2019 Figure 1. WMO poster in occasion of the World meteorological day 2019 Nekatere večje meteorološke službe poleg trajanja sončnega obsevanja in energijskega toka na zemeljski površini spremljajo tudi tako imenovano »vesoljsko vreme«, torej opazujejo in napovedujejo stanje Sonca in medplanetarnega prostora. Najbolj jih zanimajo odkloni od običajnih razmer, saj bi te lahko vplivale na sodobno tehnologijo in živa bitja. Vesoljsko vreme postaja z naraščanjem uporabe vesoljske tehnologije v telekomunikacijah, opazovanjih in navigaciji zanimivejše in pomembnejše tudi za vsakodnevno življenje, saj je delovanje satelitov in električnih omrežij med geomagnetnimi nevihtami moteno. Spektakularen pojav severnega in južnega polarnega sija je posledica izbruhov na Sončevi površini in z njimi povezanega Sončevega vetra. Ob močnih izbruhih je polarni sij viden tudi v zmernih geografskih širinah. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje V zadnjih desetletjih postaja sončna energija vse pomembnejši obnovljivi vir energije, ki nam že, in nam bo v prihodnje še bolj, pomaga zmanjševati rabo fosilnih goriv. Tudi v Sloveniji meteorološka služba meri trajanje in energijo sončnega obsevanja, pa tudi vsakodnevna vremenska napoved omenja ali bo nebo jasno in bo vreme sončno ali pa nas bodo za sončne žarke prikrajšali oblaki. Sonce posredno in neposredno vpliva na našo dejavnost in razpoloženje. Sončno obsevanje v Sloveniji V Sloveniji je trajanje sončnega obsevanja največje na Goriškem in v južnem delu Primorske, kjer lahko v povprečju preseže 2300 ur na leto. Tam so sorazmerno sončni vsi letni časi. Eden od vzrokov je burja, ki suši ozračje in zmanjšuje oblačnost. V večjem delu Slovenije pa ima trajanje sončnega obsevanja izrazit letni potek. Razen v visokogorju, kjer je ta bolj enakomeren, se pojavi velika razlika med poletjem in zimo. Zime so v višjih legah zaradi pogoste megle po nižinah in nizke oblačnosti praviloma bolj osončene kot v nižjih. Poletja so najbolj sončna na Primorskem, manj pa po nižinah in gričevjih v notranjosti države. Poleti je tudi ob sicer lepem vremenu osončenost gora manjša, ker so te pogosto ovite v kopasto oblačnost. Osončenost v gorah je poleti samo nekoliko večja kot februarja ali oktobra. Slika 2. Letno povprečno trajanje sončnega obsevanja v obdobju 1981–2010. Trajanje sončnega obsevanja je preračunano na matematično obzorje, kot da bi bil teren neskončno raven. V dolinah se zato zaradi reliefa podatki ne ujemajo z dejanskim stanjem. Figure 2. Mean annual sunshine duration in the period 1981–2010 Trajanje sončnega obsevanja niha iz leta v leto in iz meseca v mesec, odvisno od prevladujočih vremenskih razmer. Zaradi značilnih vremenskih razmer so lahko nekatera območja osončena, medtem ko je drugod oblačno ali megleno. Pozimi je lahko ob anticiklonalnem vremenu v visokogorju in sredogorju lepo sončno, medtem ko so nižine v megli. Ob burji je sončno vreme na Primorskem, ob vlažnem jugozahodnem vetru pa je osončen vzhod države. Trajanje sončnega obsevanja niha iz leta v leto sorazmerno malo (do 20 %), razlika med letnimi časi pa je večja in lahko doseže tudi nekaj deset odstotkov. Najmanjša je spremenljivost poleti, največja pozimi. 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Linearni trend v kazalniku sončnega obsevanja na letni ravni je statistično značilen in znaša v obdobju 1961–2018 okrog 1,8 %/desetletje. Trend je statistično značilen še za pomlad (okrog 2,8 %/desetletje) in poletje (okrog 2,4 %/desetletje), za jesen in zimo pa ni dovolj velik, da bi ga ločili od sezonske spremenljivosti. Kazalnik trajanja sončnega obsevanja je razmerje med vrednostjo trajanja sončnega obsevanja in pripadajočo povprečno vrednostjo v obdobju 1981–2010. Slika 3. Odklon trajanja sončnega obsevanja na ravni države od povprečja obdobja 1981–2010 za obdobje 1961– 2018. Krivulja predstavlja lokalno glajeno povprečje. Figure 3. Sunshine duration anomaly at the country level in the years 1961–2018, reference period is 1981–2010 Za energijo globalnega sončnega sevanja je podatkov za Slovenijo manj kot za trajanje, pa tudi časovni nizi so krajši. Energija globalnega sončnega sevanja je največja na Primorskem, kjer znaša za Letališče Portorož v povprečju 1430 kWh/m2, za Bilje pri Novi Gorici pa 1320 kWh/m2. Prek leta se zaradi navideznega gibanja Sonca močno spreminja in je najmanjši decembra, ko v visokogorju v povprečju doseže tudi 50 kWh/m2, v nižinskem svetu pa le 25–30 kWh/m2. Visokogorje je bolj osončeno od novembra do februarja ali marca, nižinski svet pa spet bolj od višinskega od maja do avgusta, ko ob Obali doseže v mesecu dni do 200 kWh/m2. Globalni obsev in trajanje sončnega obsevanja sta močno povezana, njuna prostorska slika pa je podobna. 41 METEOROLOŠKA POSTAJA DOBRNIČ Meteorological station Dobrnič Mateja Nadbath O bčina Trebnje ima tri postaje državne meteorološke mreže; samodejna je v občinskem središču, v Belšinji vasi in Dobrniču pa sta padavinski. V Dobrniču so se meteorološka opazovanja začela februarja 1983. Postaja v Dobrniču je na nadmorski višini 236 m, na jugovzhodnem robu vasi. Pluviometer ali dežemer je na opazovalčevem vrtu. V bližnji okolici je hiša in gospodarsko poslopje, greda, travniki in gozd. Opazovalni prostor postaje je na tem mestu od ustanovitve postaje februarja 1983 (slika 1). Ves ta čas je prostovoljni meteorološki opazovalec Milan Kastelic. Slika 1. Geografska lega postaje Dobrnič (vir: Atlas okolja1) Figure 1. Geographical location of station Dobrnič (from: Atlas okolja1) V Dobrniču, kot na vseh padavinskih postajah, opazujemo višino padavin in snežne odeje vsak dan ob 7. uri (ob 8. uri po poletnem času) in vremenske pojave, katerih opazovanje poteka cel dan. Vsi izmerjeni podatki s postaje Dobrnič so digitalizirani, dostopni so tudi na spletu v arhivu meteoroloških podatkov2. 1 2 Atlas okolja. (2007). Ljubljana: Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2016, orthophoto from 2016 http://meteo.arso.gov.si/met/sl/archive/ 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Za opis podnebnih značilnosti postaje so uporabljene opazovane vrednosti in prikazane s tridesetletnim povprečjem 1983–2012. Za izračun tridesetletnega povprečja 1983–2012 smo interpolirali manjkajočo mesečno vrednost za januar 1983. Poleg letnih, sezonskih in mesečnih povprečij so podane še izredne vrednosti obravnavane spremenljivke. Spremenljivost podnebja je podana kot petletno drseče povprečje izrisano na grafih. Slika 2. Letna povprečna višina padavin v Sloveniji, obdobje 1981–2010; Dobrnič je označen s piko Figure 2. Mean annual precipitation in Slovenia, reference period 1981–2010, Dobrnič is marked with a dot 1600 padavine (mm) 1400 1200 1000 800 600 400 200 2017 2015 2013 2011 2009 2007 2005 2003 2001 1999 1997 1995 1993 1991 1989 1987 1985 1983 0 Slika 3. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1983–2018 ter tridesetletno povprečje (1983–2012 zelena črta) v Dobrniču Figure 3. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1983–2018 and mean reference value (1983–2012 green line) in Dobrnič V Dobrniču na leto pade v povprečju 1260 mm padavin, to je povprečje tridesetletnega obdobja 1983– 2012 (sliki 2 in 3). V obdobju 1983–2018 je bilo najbolj sušno leto 2011 z 896 mm padavin, na drugem mestu je leto 1983 z 916 mm. Največ letnih padavin smo namerili leta 2014, 1571 mm (preglednica 1), 43 Agencija Republike Slovenije za okolje na drugem mestu pa je s 1560 mm leto 1985. V letu 2018 smo namerili 1169 mm padavin, kar je 10 najnižja letna vrednost obdobja. 1983–2012 374 padavine (mm) 400 300 Jesen je v Dobrniču letni čas3 z najvišjim povprečjem padavin, to je 379 mm padavin (slika 4), ki le za 5 mm presega poletno povprečje. Omenjenima letnima časoma po namočenosti sledita pomlad in zima. V obravnavanem obdobju smo največ padavin namerili jeseni 2010, 607 mm, najmanj pa pozimi 1989/90, ko je v treh mesecih skupaj padlo le 88 mm (slika 5 in preglednica 1). Pozimi 2018/19 smo v Dobrniču namerili 152 mm padavin, kar je manj od povprečja in jo uvršča na 10. mesto sušnih zim na postaji (slika 4). 2018/19 379 290 223 200 152 100 0 Slika 4. Povprečna višina padavin v tridesetletju po letnih časih in v zimi 2018/19 v Dobrniču Figure 4. Mean precipitation in reference period per seasons and in winter 2018/19 in Dobrnič pomlad poletje jesen zima spring summer autumn winter 1800 pomlad spring poletje summer jesen autumn zima winter 1600 1400 Padavine (mm) 1200 1000 800 600 400 200 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 0 Slika 5. Višina padavin po letih časih v obdobju 1983–2018 (zima 2018/19) v Dobrniču Figure 5. Precipitation per seasons in 1983–2018 (winter 2018/19) in Dobrnič Od mesecev ima v povprečju največ padavin junij, 145 mm, september pa za njima zaostaja za 9 mm. Najnižje primerjalno povprečje ima januar, 62 mm, takoj za njim je februar s 67 mm (slika 6). Leta 2019 so bili prvi in tretji mesec povprečno, februar pa podpovprečno namočeni. V prvem mesecu 3 Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar; Meteorological seasons: spring = March, April, May; summer = June, July, August; autumn = September, October, November; winter = December, January, February 44 Agencija Republike Slovenije za okolje padavine (mm) meteorološke pomladi 2019 je padlo 82 mm padavin (sliki 6 in 7). V obdobju 1983–2019 smo največ marčevskih padavin namerili leta 2008, 176 mm, najmanj pa leta 2012, 2 mm (sliki 7 in 8). 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 2019 1983–2012 145 136 126 108 102 129 114 103 88 81 67 62 J F M A M J J A S O N D Slika 6. Mesečna povprečna višina padavin v tridesetletju in izmerjena leta 2019 v Dobrniču Figure 6. Mean monthly precipitation in 30 year period and monthly precipitation in 2019 in Dobrnič padavine (mm) 200 150 100 50 2019 2017 2015 2013 2011 2009 2007 2005 2003 2001 1999 1997 1995 1993 1991 1989 1987 1985 1983 0 Slika 7. Marčna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1983–2019 ter tridesetletno povprečje (1983–2012 zelena črta) v Dobrniču Figure 7. Precipitation in March (columns) and five-year moving average (curve) in 1983–2019 and mean reference value (1983–2012 green line) in Dobrnič padavine (mm) 400 Najvišjo mesečno višino padavin do sedaj smo v Dobrniču namerili oktobra 1992, padlo je 389 mm. V obravnavanem obdobju smo zabeležili tudi tri mesece povsem brez padavin, to je bilo januarja 1989 in v decembrih 2015 ter 2016 (slika 8 in preglednica 1). 389 300 200 176 Slika 8. Mesečna najvišja in najnižja višina padavin obdobja februar 1983–marec 2019 v Dobrniču Figure 8. Maximum and minimum monthly precipitation in February 1983–March 2019 in Dobrnič 100 0 J F M A M J J A S O N D 45 Agencija Republike Slovenije za okolje 8 Letališče Portorož Bilje Letališče J. P. Ljubljana Postojna Polički Vrh Murska Sobota Ljubljana Bežigrad Lendava Letališče E. R. Maribor Maribor Tabor Celje Medlog Letališče Cerklje Topol pri Medvodah Krvavec Malkovec Nova vas (Bloke) Trebnje Novo mesto Babno Polje Vojsko Grosuplje Šmartno pri Sl. Gradcu Rateče Bohinjska Češnjica Belšinja vas Dobrnič Kočevje Bizeljsko Dobliče Kredarica Vogel 24 27 32 36 42 48 49 51 51 53 55 56 62 64 65 65 65 67 68 69 70 74 75 75 82 84 88 91 107 164 0 50 100 padavine (mm) 150 200 Slika 9. Mesečna višina padavin marca 2019 na izbranih padavinskih, podnebnih in samodejnih ter postajah 1. reda v primerjavi s postajo Dobrnič Figure 9. Monthly precipitation in March 2019 on chosen stations and in Dobrnič Marca 2019 so bile padavine v Sloveniji razporejene dokaj enakomerno. Izstopajo območja na jugozahodu, s padavinami pod 10 mm, in severozahodu ter jugovzhodu države, s padavinami čez 100 mm. Dobrnič je bil marca z 82 mm padavin med bolj namočenimi postajami (slika 9). Točno še enkrat več padavin je padlo na samodejni postaji Vogel, kjer smo izmerili največ padavin. Čez 100 mm padavin smo od vseh postaj državne meteorološke mreže izmerili, poleg Kredarice, še na 14 postajah. Najmanj padavin so marca dobile obalne postaje, na Letališču Portorož smo namerili 8 mm. Manj kot 10 mm padavin smo od vseh postaj državne meteorološke mreže namerili le še v Strunjanu. Dnevna4 najvišja višina padavin je bila v Dobrniču izmerjena 18. septembra 2010, 102 mm (slika 10). To je edini tako visok dnevni izmerek padavin med vsemi podatki obravnavanega obdobja. Od 13208 dnevnih podatkov smo našteli 51 dni z višino padavin vsaj 50 mm. Do sedaj je bilo največ dni s tako obilnimi padavinami oktobra, januarja pa nismo zabeležili še nobenega (slika 11). 4 Dnevna višina padavin je merjena ob 7. uri zjutraj in je 24-urna vsota padavin; višina je pripisana dnevu meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock a. m. and it is 24-hour sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Marca 2019 je bila najvišja dnevna višina padavin 29 mm, izmerjena 19. dne v mesecu. Sicer pa je marčevska najvišja dnevna višina padavin 63 mm, izmerjena je bila 20. marca 2007. 120 15 102 10 76 80 69 63 60 40 12 12 86 50 55 61 60 59 število dni padavine (mm) 100 53 33 9 8 6 5 4 3 20 2 1 0 0 J F M A M J J A S O N D 4 3 1 1 0 J F M A M J J A S O N D Slika 10. Dnevna najvišja višina padavin po mesecih v obdobjih februar 1983–marec 2019 v Dobrniču Figure 10. Maximum daily precipitation per month in February 1983–March 2019 in Dobrnič, Slika 11. Mesečno število dni s padavinami 50 mm ali več v obdobjih februar 1983–marec 2019 v Dobrniču, Figure 11. Monthly number of days with precipitation 50 mm or more in February 1983–March 2019 V Dobrniču in okolici je na leto v povprečju 48 dni s snežno odejo5. V obdobju od leta 1983 do leta 2018, je snežna odeja najdlje ležala leta 1985, 104 dni, leta 2010 pa točno 100 dni, v vseh ostalih letih se je snežna odeja obdržala krajši čas. Najmanj, 6 dni, je bilo s snegom v Dobrniču pobeljeno leto 1989 (preglednica 1 in slika 12). V prvih dveh mesecih leta 2019 je bilo s snežno odejo 14 dni, marca pa je ni bilo. 100 80 60 40 20 2017 2015 2013 2011 2009 2007 2005 2003 2001 1999 1997 1995 1993 1991 1989 1987 1985 0 1983 število dni / snežna odeja (cm) 120 Slika 12. Letno število dni s snežno odejo (krivulja) in tridesetletno povprečje (1983–2012 zelena črta) ter najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1983–2018 v Dobrniču Figure 12. Annual snow cover duration (curve) and mean reference value (1983–2012 green line) and maximum depth of total snow cover (columns) in 1983–2018 in Dobrnič Najdebelejša snežna odeja obravnavanega obdobja je bila izmerjena 24. februarja 2013, merila je 80 cm (slika 12, preglednica 1). Na postaji je bila najnižja snežna odeja leta 1989, merila je 4 cm. 5 Dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora. Day with a snow cover is when 50 % of surface in the surrounding of observing site is covered with snow. 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Od 36 božičev na postaji Dobrnič, jih je bilo 11 s snegom. Najdebelejši sneg je bil na božično jutro leta 1994, 70 cm; 10 cm ali več je bila snežna odeja debela le še v letih 1998 in 2010, ko smo jo tudi nazadnje izmerili na božič. Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk v Dobrniču v obdobju februar 1983–marec 2019 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Dobrnič in February 1983–March 2019 največ maximum letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) pomladna višina padavin (mm) precipitation in spring (mm) leto / datum year / date najmanj minimum leto / mesec year / month 1571 2014 896 2011 437 1985 124 2003 poletna višina padavin (mm) precipitation in summer (mm) 599 1985 178 2013 jesenska višina padavin (mm) precipitation in autumn (mm) 607 2010 199 1983 398 2012/13 88 1989/90 389 okt. 1992 0 jan. 1989; dec. 2015, 2016, zimska višina padavin (mm) precipitation in winter (mm) mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) najvišja letna višina snežne odeje (cm) maximum annual snow cover depth (cm) najvišja višina novozapadlega snega (cm) maximum fresh snow cover depth (cm) letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover 102 18. sept. 2010 — — 80 24. feb. 2013 4 1989 40 13. nov. 1993, 10. feb. 1999 — — 104 1985 6 1989 SUMMARY In Dobrnič is a precipitation station located on elevation of 236 m. Meteorological observations started in February 1983. Observation of precipitation, total and fresh snow cover and meteorological phenomena are taking place on the precipitation station. Milan Kastelic has been meteorological observer on the station since February 1983. 48 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V MARCU 2019 Discharges of Slovenian rivers in March 2019 Mojca Sušnik R eke Sava v zgornjem toku, Drava in Mura so imele v marcu srednji mesečni pretok malo večji od obdobnega srednjega pretoka. Pretoki drugih izbranih rek so bili manjši od obdobnega srednjega pretoka. Dinamika spreminjanja pretokov je bila precej raznolika. Največje poraste so imele reke južne, jugovzhodne in deloma vzhodne Slovenije. Največ rek je imelo največje pretoke 19. ali 26. marca. GORNJA RADGONA 1,16 DRAVOGRAD 1,15 VIDEM RADOVLJICA 0,30 1,08 SUHA SOLKAN 0,26 0,66 0,72 HRASTNIK 0,56 VELIKO ŠIRJE 0,33 RAKOVEC 0,36 MOSTE PODROTEJA DOLENJE ŠENTJAKOB 0,35 PODBOČJE 0,40 0,25 ČATEŽ 0,48 0,26 CERKVENIKOV MLIN 0,19 METLIKA 0,48 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek marca 2019 in povprečnimi srednjimi marčevskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the March 2019 mean discharges of Slovenian rivers compared to the March mean discharges of the long-term period SUMMARY The discharge of the most selected Slovenian rivers in March 2019 was lower if compering with the long-term period 1981–2010 discharge. Drava, Mura and Sava at the upper part of the river had higher discharge than at long-term period. Most of the rivers had the highest discharges on 19th or 26th of March. 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek v marcu 2019 Figure 2. The average daily discharges of Slovenian rivers in March 2019 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki v marcu 2019 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju 1981–2010. Figure 3. Small (Qnp), medium (Qs) and large (Qvk) discharges in March 2019 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 1981–2010. 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Pretoki marca 2019 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1981–2010 Table 1. Discharges in March 2019 and characteristic discharges in the long-term period 1981–2010 REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE SOTLA RAKOVEC SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN Marec 2019 m3/s dan Qn 124,4 30 113,4 3 2,65 17 11,60 24 1,55 17 24,8 23 42,6 24 79,8 24 100,2 12 4,68 31 13,5 10 19,3 4 17,9 31 37,5 16 3,12 14 2,25 12 1,09 31 Qs 142 183 4,1 16 4,9 32,2 53 93 140 5,6 27 43 22 49 3,6 2,5 1,6 Qvk 187 19 317 28 15 26 74 26 Marec 1981–2010 m3/s m3/s m3/s nQnp sQnp vQnp 52,7 79,5 107 60,4 105 170 2,84 5,15 9,05 9,84 19,3 37,1 1,19 3,95 12,1 6,26 13,5 23,3 19,4 38,0 62,4 38,3 88,3 188 62,4 142 318 3,42 8,48 18,6 9,45 24,4 49,9 10,1 28,7 61,9 0 6,58 24,8 74,2 15,1 29,4 42,7 0 1,80 4,43 9,32 1,32 2,62 6,06 1,03 2,43 7,28 nQs sQs vQs 75,8 122 172 103 159 257 5,7 13,8 24,3 17,1 49,4 92,1 2,5 13,4 30,6 13,8 29,8 89,7 31,4 73,0 185 52,0 166 383 86,5 290 566 4,80 21,9 48,2 17,1 68,6 140 23,6 90,3 174 11,7 62,8 147 22,0 74,5 224 3,37 13,9 35,5 2,53 9,91 27,3 1,25 8,62 25,4 nQvk sQvk vQvk 118 286 187 186 292 317 20,9 76 15 40,6 245 74 31 26 9,08 56 31 63 103 143 368 9,0 72 209 38 149 5,2 3,2 3,2 8 19 19 19 26 19 19 26 4 25 20 19 33,3 73,6 145 205 13,7 38,1 46,2 52,5 68,8 8,84 10,9 2,04 112 309 468 849 110 188 406 161 461 63 71 54 63 103 143 368 9,0 72 209 38 149 5,2 3,2 3,2 52 Legenda: Explanations: Qn najmanjši dnevni pretok v mesecu Qn the smallest monthly discharge nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp Qs the maximum small discharge in a period srednji pretok v mesecu Qs mean monthly discharge nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qvk največji pretok v mesecu Qvk the highest monthly discharge nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period * Obdobje 1991–2010 TEMPERATURE REK IN JEZER V MARCU 2019 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in March 2019 Mojca Sušnik T emperatura izbranih opazovanih rek je bila marca 2019 v povprečju za 1,4 °C višja kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Bohinjsko jezero je imelo 2,1 °C in Blejsko jezero 1,2 °C višjo mesečno temperaturo kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Temperatura izbranih rek se je v marcu postopno povečevala, vmes je pri večini rek prišlo do treh izrazitejših ohladitev. Ta znižanja temperature so bila manj izrazita pri Savi in Soči. Najnižjo srednjo dnevno temperaturo so imele reke Soča, Sava, Savinja, Drava, Mura ter Velika Krka sredi meseca po prvi oziroma drugi ohladitvi, druge reke pa v začetku marca. Najvišjo srednjo dnevno temperaturo so imele reke ob koncu meseca, le Krka in Vipava sta jo imeli že pred prvo oziroma zadnjo ohladitvijo. Povprečna razlika med najnižjo in najvišjo srednjo dnevno temperaturo izbranih rek je bila v marcu 2,9 °C. Srednja dnevna temperatura Bohinjskega in Blejskega jezera se do 20. marca ni dosti spreminjala, nato pa se je hitro dvignila in že 24. oz. 25. marca spet hitro padla, do konca meseca pa še enkrat narasla. Tako sta imeli obe jezeri najvišjo temperaturo vode ob koncu meseca, najnižjo pa v začetku marca. Razlika med najvišjo in najnižjo srednjo dnevno temperaturo Blejskega jezera je bila 4,1 °C, Bohinjskega jezera pa 3,1 °C. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v °C, v marcu 2019 in v obdobju 1981–2010 Table 1. Average March 2019 and long-term 1981–2010 temperature in °C MAREC 2018 obdobje / period 1981–2010 razlika / difference Mura - Gornja Radgona Velika Krka - Hodoš * 7,9 8,1 6,0 6,1 1,9 2,0 Drava - Ptuj * 7,5 6,2 1,3 Sava Bohinjka - Sveti Janez * 6,1 5,4 0,7 Sava - Radovljica 7,0 5,2 1,8 Sava - Šentjakob 8,2 6,6 1,6 postaja / location Sava - Jesenice na Dolenjskem * Kolpa - Metlika 11,5 8,8 2,7 9,6 9,1 0,5 Ljubljanica - Moste 8,5 7,5 1,0 Savinja - Laško 9,2 5,7 3,5 Krka - Podbočje 10,3 8,5 1,8 Soča - Solkan 7,8 7,6 0,2 Vipava - Dolenje * 9,4 9,0 0,4 Nadiža - Potoki * 7,0 6,9 0,1 Reka - Cerkvenikov mlin 7,9 6,8 1,1 Bohinjsko jezero 5,6 3,5 2,1 Blejsko jezero 6,6 5,4 1,2 *obdobje, krajše od 30 let / period shorter than 30 years 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v marcu 2019, v °C Figure 1. Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in March 2019 in °C 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v marcu 2019, v °C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in March 2019 in °C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily temperatures of the selected Slovenian rivers in March 2019 was 2.9 °C. The average observed river’s temperature was 1.4 °C higher as a long-term average 1981–2010. The average monthly temperature of the Bohinj Lake was 2.1 °C higher as a long-term average and Bled Lake 1.2 °C higher as a long-term average. 55 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V MARCU 2019 Sea dynamics and temperature in March 2019 Mojca Sušnik V marcu je najvišja gladina morja na mareografski postaji v Kopru dosegla višino 296 cm, najnižja gladina pa je bila 129 cm. Srednja višina morja je bila 212 cm, kar je 8 cm več od srednje višine v marcu, v obdobju 1961–1990. Srednja temperatura morja v Kopru je bila marca 2 °C višja od srednje marčevske temperature v obdobju 1981–2010. Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v marcu 2019 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in March 2019 Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje v marcu 2019 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in March 2019 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Višina morja Najvišja višina morja na mareografski postaji v Kopru je bila 4. marca, ob večerni plimi in je bila 15 cm višja od srednje najvišje višine v 30 letnem obdobju 1961–1990. Najnižja oseka je bila 22. marca popoldne, za 4 cm nižja ob srednje najnižje višine morja v primerjalnem obdobju. Srednje dnevne višine morja so bile večino dni do 18. marca višje od dolgoletnega povprečja, nato pa so bile do konca marca nižje od dolgoletnega povprečja. Slika 3. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v marcu 2019 Figure 3. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in March 2019 Slika 4. Izmerjene urne (Hmer), astronomske (Ha) in residualne (Hres) višine morja v marcu 2019. Izhodišče izmerjenih višin morja je ničelna vrednost na mareografski postaji v Kopru. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju od leta 1961 je 217 cm. Figure 4. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in March 2019 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v marcu 2019 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristical sea levels of March 2019 and the reference period Mareografska postaja/Tide gauge: Koper Marec Marec 1961–1990 2019 Min Sr Max cm cm cm cm SMV 212 192 204 221 NVVV 296 230 281 322 NNNV 129 114 133 152 A 166 116 148 170 Legenda/Explanations: SMV NVVV NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v maju 2019. Celoletni podatki so dostopni na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje. Figure 5. Prognostic sea levels in May 2019. Data are also available on http://www.arso.gov.si/vode/ morje. 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura morja Srednja temperatura morja v marcu je bila 10,7 °C. Srednja dnevna temperatura morja se je počasi dvigovala. Ob začetku meseca je imelo morje srednjo dnevno temperaturo 9,7 °C, ob koncu 12,2 °C. Vmes se je morje trikrat ohladilo za okoli 1 °C. Slika 6. Srednje dnevne temperature morja v marcu 2019. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini enega metra na merilni postaji Koper. Figure 6. Mean daily sea temperatures in March 2019 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v marcu 2019 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in March 2019 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Marec Tmin Marec 1981–2010 2018 Min Sr Max °C °C °C °C 9,3 6,3 7,4 8,6 Tsr 10,7 7,5 8,7 10,4 Tmax 13,0 8,8 9,9 12,0 SUMMARY The average monthly sea level in March was 212 cm and 8 cm higher if compared to the long-term period 1961–1990. The average sea temperature in March was 10.7 °C, what is for 2 °C higher as average of long-term period 1981–2010 60 KOLIČINE PODZEMNE VODE V MARCU 2019 Groundwater quantity in March 2019 Urška Pavlič M arca 2019 smo v aluvialnih vodonosnikih spremljali različno stanje količin podzemne vode. Z zelo nizkimi vodnimi gladinami je od običajnih vodnih količin najbolj odstopal vodonosnik Čateškega polja, kjer so bile srednje marčevske gladine nižje od 95. centila dolgoletnega obdobja meritev. Gladine nižje od 90. centila so v tem mesecu zaznamovale vodonosnik Ptujskega polja, nižje od običajnih gladin podzemne vode pa smo marca spremljali tudi v delih Apaškega, Prekmurskega in Dravskega polja in v vodonosnikih spodnje Savinjske doline, doline Bolske, doline Kamniške Bistrice, Vodiškega in Sorškega polja ter Vipavske doline. Pozitiven odklon vodnih gladin je bil v tem mesecu značilen za vodonosnik Krškega polja in zahodni del vodonosnikov Dravskega in Ljubljanskega polja. Kraški vodonosniki so bili večji del marca podpovprečno vodnati, mestoma na območju Dinarskega krasa se je izdatnost izvirov za krajši čas v času padavin dvignila nad povprečno raven. Slika 1. Srednje mesečne vrednosti standardiziranega indeksa podzemne vode (SIPV) na merilnih mestih v Levcu in Žalcu v vodonosniku spodnje Savinjske doline med letoma 1981 in 2019 Figure 1. Mean monthly values of standardized groundwater index (SIPV) in Levec and Žalec measuring locations in spodnja Savinja valey aquifer (period 1981–2019) Padavin je bilo marca na večini prispevnih območij vodonosnikov manj kot je značilno za ta mesec. Najmanj so jih zabeležili na jugozahodu države, na območju medzrnskih vodonosnikov Vipavske doline je padla le približno ena četrtina normalnih količin padavin. Okrog eno polovico običajnih marčevskih vrednosti padavin smo letos spremljali na območju medzrnskih vodonosnikov osrednje Slovenije in v kraškem prispevnem zaledju izvira Veliki Obrh. Povprečno količino napajanja z infiltracijo padavin smo spremljali v prispevnem zaledju kraških izvirov Krupe in Dobličice. Največja dnevna količina padavin je bila na večini vodonosnih območij zabeležena 18. marca, padavinski dogodki pa so bili sicer beleženi tudi v drugih dneh meseca. 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Vodnatost kraških izvirov je bila večji del marca nižja od dolgoletnega povprečja. Mestoma se je izdatnost na območju izvirov jugovzhodne Slovenije v drugi polovici meseca dvignila nad dolgoletno raven, vendar se kmalu za tem zopet znižala pod dolgoletno povprečje. Na izvirih, ki drenirajo podzemno vodo iz visokogorja, se marca zaradi nizkih temperatur zraka ni odrazil padavinski dogodek v njihovem prispevnem zaledju. Temperatura vode se je na območju večine kraških izvirov v tem mesecu postopoma zviševala in mestoma že dosegla dolgoletno povprečje. Pri tem je treba poudariti, da se hidrološke meritve na večini merilnih mest ne izvajajo neposredno na izviru, zato merjeni parametri, predvsem temperatura vode, deloma odražajo tudi vremenske razmere ožje lokacije merjenja. Specifična električna prevodnost vode je marca, podobno kot mesece pred tem, nihala v odvisnosti od režima napajanja podzemne vode, predvsem od infiltracije padavin. Na izviru Veliki Obrh pri Vrhniki se je tudi v tem mesecu odražal obraten režim nihanja kot na ostalih lokacijah merjenja izvirov, ki ga povezujemo z odtokom bolj mineralizirane, verjetno tudi bolj onesnažene vode iz vodonosnika v času padavin. Slika 2. Veliki zvončki (kronice) v okolici Radovljice (vir: Landscape Photography by Ales Krivec) Figure 2. Snowflakes garden near Radovljica (source: Landscape Photography by Ales Krivec) Prodno peščeni vodonosniki so imeli marca različno stanje vodnih količin. V primerjavi s februarjem so se vodonosniki nekoliko obnovili na območju spodnje Savinjske doline in Murske kotline. V vodonosniku spodnje Savinjske doline v marcu nismo več beležili izjemno nizkih gladin podzemne vode, ki so bile za to območje merjene več mesecev zapored (slika 1) in občasno niso presegale 95. centila dolgoletnega obdobja meritev. Manj ugodne vodne razmere smo marca v primerjavi z mesecem dolgoletnega obdobja meritev spremljali v vodonosnikih Brežiškega, Čateškega in Vodiškega polja ter v vodonosniku Vipavske doline. Najnižje gladine smo v primerjavi z dolgoletnim obdobjem meritev spremljali v vodonosniku Čateškega polja, kjer se povprečne mesečne vrednosti gladin niso dvignile nad 95. centil, in na območju Ptujskega polja, kjer se povprečne mesečne gladine niso dvignile nad 90. centil dolgoletnega obdobja meritev. V splošnem so bile marca gladine podzemne vode količinsko neugodne v primerjavi z običajnimi marčevskimi vrednostmi. Od običajnih gladin tega meseca so 62 Agencija Republike Slovenije za okolje najbolj izrazito odstopali prodno peščeni vodonosniki Pomurja in spodnje Savinjske doline (sliki 4 in 5). Neizrazit pozitivni odklon gladin podzemne vode smo spremljali na območju Krškega in Šentjernejskega polja, odklona pa ni bilo na območju Vipavsko Soške doline. Slika 3. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (zeleno) na izbranih merilnih mestih kraških izvirov med januarjem in marcem 2019 Figure 3. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (green) oscillation on selected measuring stations of karstic springs between January and March 2019 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Odklon povprečne gladine podzemne vode marca 2019 od mediane dolgoletnih marčevskih gladin v obdobju 1981–2010 izražene v percentilnih vrednostih Figure 4. Deviation of average groundwater level in March 2019 in relation from median of longterm March groundwater level in period 1981–2010 expressed in percentile values 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Srednje mesečne gladine podzemnih voda (m.n.v.) med letoma 2017 in 2019 v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1981–2010, zglajenimi s 30 dnevnim drsečim povprečjem Figure 5. Monthly mean groundwater level (m a.s.l.) between years 2017 and 2019 in relation to percentile values for the comparative period 1981–2010, smoothed with 30 days moving average SUMMARY Diverse groundwater quantity prevailed in March in alluvial aquifers in Slovenia as the infiltration due the precipitation was not uniformly spatially distributed. Very low groundwater levels prevailed in Čateško polje aquifer and high water status was obtained in Krško polje and in parts of aquifers in North Eastern Slovenia. Karstic springs were most of the month discharged below longterm average. 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Stanje količine podzemne vode v mesecu marcu 2019 v večjih medzrnskih vodonosnikih Figure 6. Groundwater quantity status in March 2019 in important alluvial aquifers 66 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V MARCU 2019 Air pollution in March 2019 Tanja Koleša Z aradi spremenljivega vremena s pogostimi padavinami, ki so spirale ozračje, je bila onesnaženost zraka v marcu nižja kot prejšnje mesece; le ravni ozona so bile zaradi višjih temperatur nekoliko povišane. Mejna dnevna vrednost delcev PM10, 50 µg/m3, je bilo v marcu prekoračena le na dveh merilnih mestih. Največ, dvakrat, na prometnem merilnem mestu v Celju na Mariborski cesti, kjer je bilo od začetka leta pa do konca marca zabeleženih več prekoračitev, kot je dovoljenih v celem koledarskem letu. Zaradi dotoka zračnih mas iz močno onesnažene severne Italije je bila 2. marca dnevna mejna vrednost presežena tudi v Kopru. Povprečna mesečna raven delcev PM2.5 je bila v marcu na vseh merilnih mestih pod dovoljeno povprečno letno vrednostjo. Ravni ozona so se marca v primerjavi s februarjem nekoliko povišale in so na sedmih merilnih mestih že prekoračile 8-urno ciljno vrednost Onesnaženost zraka z dušikovimi oksidi, žveplovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom je bila marca nizka in nikjer ni presegla dovoljenih mejnih oziroma opozorilnih vrednosti. Najvišja povprečna mesečna raven dušikovih oksidov je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, MO Celje, Občina Medvode MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj EIS Anhovo Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, Občina Medvode, EIS Anhovo, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše in MO Ptuj Delci PM 10 in PM 2,5 Ravni delcev PM10 so se v marcu glede na februar znižale in so le na dveh mestih prekoračile mejno dnevno vrednost 50 µg/m3. 2. marca je bila v Kopru izmerjena dnevna vrednost PM10 58 µg/m3. Trajektorije v teh dneh za Koper kažejo izvor zraka iz Benečije, kjer so bile izmerjene ravni delcev PM10 zelo visoke. V Novi Gorici v tem času sicer ni prišlo do preseganj, so bile pa ravni PM10 tik pod mejno vrednostjo. Do preseganj je v marcu prišlo še na prometnem merilnem mestu v Celju na Mariborski. Zabeleženi sta bili dve preseganji mejne dnevne vrednosti, 1. marca (54 µg/m3) in 16. marca (51 µg/m3). Na tem merilnem mestu je bilo tako od začetka leta do konca marca zabeleženih 36 preseganj mejne dnevne vrednosti, kar je več kot jih je dovoljeno v celem koledarskem letu (35). Podobno kot ravni delcev PM10 so bile tudi ravni delcev PM2.5 v marcu nižje kot prejšnji mesec. Povprečna mesečna vrednost PM2.5 je bila v Ljubljani Bežigrad v marcu (15 µg/m3) polovico nižja kot v februarju (31 µg/m3). Za delce PM2.5 je predpisana le mejna letna vrednost, ki znaša 25 µg/m3. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon Marca je bilo postopoma topleje in občasno so se dnevne temperature povzpele tudi čez 20 °C, kar ugodno vpliva na nastanek ozona. Na sedmih merilnih mestih je prišlo do preseganj 8-urne ciljne vrednosti 120 µg/m3, dvakrat na Krvavcu in Iskrbi ter po enkrat na Sv. Mohorju, Murski Soboti, Novi Gorici, Zavodnjah in Kopru. Onesnaženost zraka z ozonom je prikazana v preglednici 3 ter na sliki 4. Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja urna vrednost NO2 (133 µg/m3) je bila marca izmerjena na prometnem merilnem mestu Maribor Center. Mejna urna vrednost znaša 200 µg/m3. Na prometnem merilnem mestu v Ljubljani Center pa je bila izmerjena najvišja povprečna mesečna raven (51 µg/m3) tega onesnaževala. Ravni NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, so bile nizke. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila marca na vseh merilnih mestih nizka. Tudi v okolici Termoelektrarne Šoštanj nismo zabeležili višjih ravni SO2. Najvišja urna vrednost je bila izmerjena v Celju na merilnem mestu AMP Gaji (30 µg/m3). Mejna urna vrednost znaša 350 µg/m3. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6. Ogljikov monoksid Ravni CO so bile na vseh merilnih mestih kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6. Ogljikovodiki 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečne mesečne ravni benzena so bile marca na vseh merilnih mestih nižje od predpisane mejne letne vrednosti 5 µg/m3. Najvišja povprečna vrednost benzena (2,3 µg/m3) je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 7. Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v marcu 2019 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in March 2019 MERILNA MREŽA /MEASURNIG NETWORK DMKZ OMS Ljubljana Občina Medvode EIS TEŠ MO Celje MO Maribor Občina Miklavž na Dravskem polju MO Ptuj Občina Ruše Salonit Mesec / Month Postaja/ Station Dan / 24 hours Podr LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Iskrba Žerjav LJ Biotehniška Kranj Novo mesto Velenje LJ Gospodarsko raz. NG Grčna CE Mariborska MS Cankarjeva LJ Center Medvode Pesje Škale Šoštanj AMP Gaji Vrbanski plato Miklavž na Dravskem polju Ptuj Ruše Morsko Gorenje Polje UB UT UB RB UB SB UT UB UB RB RI UB UB UB UB UT UT UT UT UT SB SB SB SI UB UB % pod 100 100 100 90 100 100 100 100 94 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 98 62 99 97 100 90 100 Cp 21 20 30 19 23 26 27 20 18 9 19 18 21 23 18 23 24 32 26 30 22 16 15 19 24 15 TB 100 24 UB RB RB RB 100 100 100 100 20 16 17 21 >MV 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 >MV ∑od 1.jan. 14 9 19 12 8 11 24 7 5 0 0 6 7 10 1 18 8 36 25 28 2 0 0 1 24 0 39 0 27 35 32 34 42 0 0 0 0 12 0 4 6 Cmax 37 35 49 34 48 49 49 36 58 16 30 36 32 44 29 46 46 54 43 49 38 30 21 33 38 28 Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v marcu 2019 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in March 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK Postaja / Station DKMZ LJ Bežigrad Iskrba Vrbanski plato Nova Gorica Podr. UB RB UB UB % pod 100 100 100 87 Cp 15 7 11 14 69 Cmax 24 ur 30 13 24 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v marcu 2019 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in March 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK Postaja/ Station Mesec/ month Podr. % pod DKMZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor LJ Bežigrad Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Otlica Krvavec Iskrba Vrbanski plato Zavodnje Velenje Sv. Mohor Pohorje UB UB RB UB SB UT UB UB RB RB RB UB RI UB RB RB 1 ura / 1 hour Cp 96 100 100 97 100 100 100 98 100 99 100 100 99 99 98 95 Cmax 57 50 63 59 59 51 62 77 83 98 74 66 91 54 84 86 >OV 119 122 128 144 126 120 124 133 128 134 134 125 126 118 137 120 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 8 ur / 8 hours >AV Cmax 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 111 113 123 126 119 106 120 122 114 124 129 118 123 107 128 117 >C V 0 0 1 1 0 0 0 1 0 2 2 0 1 0 1 0 >CV ∑od 1. jan. 0 0 1 1 0 0 0 1 0 2 3 0 1 0 1 0 Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v marcu 2019 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in March 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje MO Maribor LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Koper LJ Center Šoštanj Zavodnje Škale Sv. Mohor AMP Gaji Vrbanski plato NO2 Podr UB UT UB RB UB SB UT UB UT SI RI SB RB UB UB Mesec / Month 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 99 99 100 100 98 95 100 99 98 94 99 98 98 99 95 28 30 32 14 31 26 25 18 51 12 5 6 6 18 17 130 133 106 67 132 95 81 101 124 46 18 23 34 59 105 70 NOx >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 37 54 55 17 50 41 37 21 101 15 6 6 5 42 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v marcu 2019 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in March 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK LJ Bežigrad Celje DMKZ Trbovlje Zagorje Hrastnik OMS Ljubljana LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje EIS TEŠ Veliki vrh Graška gora Velenje Pesje Škale EIS TEB Sv. Mohor MO Celje AMP Gaji Mesec / Month 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. UB UB SB UT UB UT SI SB RI RI RI UB SB SB RB UB 99 100 90 100 100 98 100 100 98 100 96 100 99 98 98 100 2 6 5 3 1 3 2 4 4 3 4 3 3 5 6 5 12 18 10 5 18 7 21 13 12 16 9 8 9 14 13 30 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 10 7 4 2 3 8 7 7 13 6 4 8 9 8 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 6. Ravni CO v mg/m3 v marcu 2019 Table 6. Pollution level of CO (mg/m3) in March 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK LJ Bežigrad MB Center DMKZ Trbovlje Krvavec Mesec / Month 8 ur / 8 hours Podr %pod Cp Cmax >MV UB UT SB RB 99 99 99 99 0,2 0,2 0,5 0,2 0,6 0,6 1,2 0,2 0 0 0 0 Preglednica 7. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v marcu 2019 Table 7. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in March 2019 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Postaja/ Station Podr. %pod Benzen Toluen Ljubljana Maribor LJ Center Medvode UB UT UT SB 96 100 89 95 1,1 0,9 2,3 1,3 2,3 1,0 4,0 4,6 71 Etil-benzen 0,3 0,2 0,3 0,4 M,p-ksilen o-ksilen 0,8 0,0 3,2 0,6 0,2 0,0 0,2 0,2 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v marcu 2019 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2019 Figure 1. Mean PM10 pollution level in March 2019 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2019 Slika 2. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (µg/m3) v marcu 2019 Figure 2. Mean daily pollution level of PM2,5 (µg/m3) in March 2019 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (µg/m3) in padavine v marcu 2019 Figure 3. Mean daily pollution level of PM10 (µg/m3) and precipitation in March 2019 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Število prekoračitev opozorilne urne ravni v marcu 2019 in število prekoračitev ciljne osemurne ravni O3 od začetka leta 2019 Figure 4. The number of exceedances of 1-hr information threshold in March 2019 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 pollution level from the beginning of 2019 Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v marcu 2019 Figure 5. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in March 2019 with the number of 1-hr limit value exceedences 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v marcu 2019 Figure 6. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in March 2019 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 350 (MV) 1 200 (MV)2 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 5 120 (CV) 1 2 5 40 (CV) 50 (MV)4 Delci PM10 Delci PM2,5 3 4 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu 40 (MV) 25 (MV) – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Air pollution in March except ozone was lower than in few previous months due to a very changeable weather. The limit daily pollution level of PM10 were above the daily limit value at two monitoring sites: two times in Celje Mariborska and once in Koper. In the first three months the yearly allowed number of exceedances has been exceeded in Celje Mariborska. PM2,5 pollution level was low in March. Ozone in March was higher than in previous months, so that the 8-hour target value was exceeded at seven stations, but not yet the 1-hour information threshold. Pollution levels of NO2, SO2, CO and benzene were below the limit values. 76 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V MARCU 2019 Earthquakes in Slovenia in March 2019 Tamara Jesenko, Anita Jerše Sharma S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so marca 2019 zapisali 128 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 27 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za dva šibkejša, ki so ju prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro, od 31. marca 2019 pa za 2 uri (prehod na srednjeevropski poletni čas). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je marca 2019 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji, marec 2019 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, March 2019 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, marec 2019 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, March 2019 Leto Mesec Dan h UTC m Zem. širina °N Žariščni čas Zem. dolžina °E Globina Intenziteta Magnituda km EMS-98 MLV 2019 3 2 21 53 45,40 15,76 19 2019 3 4 19 48 46,04 15,05 8 2019 3 5 1 42 46,28 13,65 2019 3 6 3 3 46,09 2019 3 8 21 20 2019 3 8 22 2019 3 9 2019 3 2019 Področje 1,8 Kljaić Brdo, Hrvaška 1,5 Radgonica 6 1,0 Drežniške Ravne 15,77 14 1,3 Trsteno, Tuhelj, Hrvaška 45,62 14,37 16 1,2 Koritnice 13 45,66 14,45 14 1,0 Kozarišče 1 30 45,65 14,45 16 1,0 Kozarišče 13 1 24 45,93 14,60 <1 čutili <0,1 Udje 3 13 18 19 46,14 15,05 8 čutili 0,5 Trbovlje 2019 3 14 1 1 46,01 14,45 11 III 1,0 Brezovica pri Ljubljani 2019 3 14 19 7 45,42 15,75 6 1,5 Manjerovići, Hrvaška 2019 3 14 19 53 46,02 14,96 8 1,0 Javorje pri Gabrovki 2019 3 20 6 1 45,86 15,86 6 1,0 Ivanec Bistranski, Hrvaška 2019 3 21 18 36 46,27 15,40 13 1,8 Laze pri Dramljah 2019 3 21 20 0 46,14 14,40 13 1,5 Goričane 2019 3 22 8 7 46,13 14,54 12 1,2 Dobeno 2019 3 23 8 56 46,02 14,93 9 1,0 Preska nad Kostrevnico 2019 3 24 11 20 46,06 15,64 5 1,0 Črešnjevec ob Bistrici 2019 3 25 8 19 46,49 14,67 6 1,2 Koprein (Koprivna), Avstrija 2019 3 25 21 32 45,33 15,00 7 1,3 Ravna Gora, Hrvaška 2019 3 26 6 31 46,22 14,42 14 1,0 Voklo 2019 3 26 7 34 45,65 14,22 10 1,3 Tabor nad Knežakom 2019 3 26 20 12 46,27 15,40 12 1,6 Dramlje 2019 3 27 18 10 46,12 16,43 6 1,1 Vojnovec Kalnički, Hrvaška 2019 3 27 23 48 45,66 14,25 13 1,4 Drskovče 2019 3 28 13 47 45,64 15,68 9 1,3 Čabdin, Hrvaška 2019 3 31 1 12 45,85 15,44 7 III 1,2 Jablance 2019 3 31 4 14 46,45 14,70 8 III−IV 1,8 Podolševa 2019 3 31 11 30 45,46 14,98 11 1,0 Brod Moravice, Hrvaška III III III III III V mesecu marcu so prebivalci Slovenije čutili vsaj 10 potresov z žariščem v Sloveniji oz. njeni bližnji okolici. Največjo doseženo intenziteto (III−IV EMS-98) je po preliminarnih ocenah imel potres pri Podolševi, ki se je zgodil 31. marca ob 4.14 po UTC z magnitudo 1,8. Kratkotrajni hrup ob šibkem do zmernem tresenju je zbudil nekatere prebivalce ožjega nadžariščnega območja. Potres ni povzročil gmotne škode. 78 SVETOVNI POTRESI V MARCU 2019 World earthquakes in March 2019 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, marec 2019 Table 1. The world strongest earthquakes, March 2019 Datum Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina Št. žrtev Območje ura.min širina (°) dolžina (°) Mw (km) 1. 3. 8.50 14,70 S 70,15 W 7,0 267 1 Azángaro, Peru 17. 3. 7.07 8,42 S 116,52 E 5,6 10 6 Palau Lombok, Indonezija 20. 3. 6.34 37,41 N 29,53 E 5,7 8 21. 3. 9.15 7,91 S 32,11 E 5,5 22 Acipayam, Turčija 1 pod dnom jezera Rukwa, Tanzanija V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v marcu 2019. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali človeška življenja (Mw – navorna magnituda). Vir: USGS – U. S. Geological Survey; Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, marec 2019 Figure 1. The world strongest earthquakes, March 2019 79 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar V letu 2019 meritve cvetnega prahu potekajo v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi. Največ cvetnega prahu smo marca namerili v Izoli in sicer 22.504 zrn, sledila sta Lendava z 10.790 zrni in Ljubljana z 10.637 zrni. Najmanj cvetnega prahu je bilo v Mariboru, kjer smo našteli 7.230 zrn. Zabeležili smo cvetni prah 25 različnih skupin rastlin. Na vseh merilnih postajah je prevladoval cvetni prah cipresovk in tisovk, na Obali ga je bilo največ, kar 83 % vsega izmerjenega, na ostalih postajah ga je bilo nekoliko manj, od 25 % do 49 %. Poleg cipresovk in tisovk je bilo na celinskih postajah zabeleženih 13 % do 24 % jelše, 10 % do 19 % topola, 7 % do 13 % javorja in od 3 % do 9 % breze. Na Obali so bile naštete vrste zastopane v manj kot 2 %, izjema je bil topol s 3 %. Nekoliko več cvetnega prahu je na Obali prispeval gaber in v Lendavi vrbe, v obeh primerih je delež znašal 6 %. 2500 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 2000 1500 1000 500 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu marca 2019 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, March 2019 Omejitev metode analiziranja cvetnega prahu s svetlobnim mikroskopom je prepoznavanje morfološko podobnih vrst cvetnega prahu, na primer ne moremo ločiti cvetnega prahu cipresovk od podobnih tisovk. Zato je za ta tip cvetnega prahu uporabljena oznaka cipresovke/tisovke. Tisovke v Sloveniji zastopa le en rod – tisa, rod je samonikel, raztreseno raste po vsej Sloveniji, veliko tis je posajenih v okrasne namene, čeprav so vsi deli drevesa strupeni. Le rdeči semenski ovoj tisinih jagod je užiten, seme v sredini pa strupeno. Obremenitev s cvetnim prahom se je v marcu spreminjala v valovih, vsaki ohladitvi in dežju je sledilo občutno znižanje. Z zaključkom pojavljanja cvetnega prahu leske in jelše se je izteklo prvo obdobje senenega nahoda, ki se je začelo v zimskem času. S cvetnim prahom breze v zadnjih dneh marca se je na celini začelo drugo, za polinotike močno neugodno obdobje. Na Obali se je nadaljevala sezona 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 80 Agencija Republike Slovenije za okolje alergenega cvetnega prahu cipres, cvetele so vednozelene ciprese, drevesa mediteranskega področja, medtem ko breze tu skorajda ni. Brezi sorodne alergene vsebuje tudi gabrov cvetni prah. Prvi dan marca se je popoldne pooblačilo, popoldne je ponekod rahlo deževalo. V Primorju je bil zrak visoko obremenjen s cvetnim prahom cipresovk in tisovk, prevladovale so cipresovke, v Lendavi in na ostalih merilnih postajah na celini je bilo v zraku največ jelše. V Ljubljani in Mariboru je bila obremenitev s cvetnim prahom dva do trikrat nižja kot v Lendavi. Poleg že omenjenih vrst smo opazili še lesko, topol, jesen, vrbo in brest. Zaradi padavin je bilo znižanje obremenitve opazno naslednji dan, ko je bilo v zahodni polovici države sončno, drugod pa oblačno. 3. marca v sončnem vremenu se je obremenitev ponovno povečala. Naslednji dan se je ob jugozahodnem vetru postopno pooblačilo, v noči na 5. marec je deževalo, čez dan so se oblaki trgali. Dež je vplival neugodno na sproščanje cvetnega prahu. 6. in 7. marca je bilo ob jugozahodnem vetru na vzhodu države večinoma sočno, drugod bolj oblačno, drugi dan je ponekod občasno rahlo deževalo. Na Obali je bila 7. marca izmerjena najvišja obremenitev s cvetnim prahom cipresovk/tisovk, povprečna dnevna koncentracija je presegla 2000 zrn na m3 zraka. Jelša in leska sta na celini zaključevali sezono, več cvetnega prahu je sproščala tisa. 2500 Izola Lendava Ljubljana Maribor 2000 Število zrn/m³ Cipresovke/tisovke 1500 1000 500 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk marca 2019 Figure 2. Average daily concentration of Cypress and Yew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, March 2019 1000 Jelša Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 800 600 400 200 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jelše marca 2019 Figure 3. Average daily concentration of Alder (Alnus) pollen, March 2019 81 Agencija Republike Slovenije za okolje 8. marca je bilo ob jugozahodnem vetru nekaj sonca in nekaj oblakov. 9. marca se je ob jugozahodnem vetru čez dan zjasnilo. Naslednji dan se je jugozahodni veter okrepil, na vzhodu je še bilo sončno, drugod se je pooblačilo. 11. marca je bilo oblačno s krajevnimi padavinami, ki na severovzhod države večinoma niso segle. Na Obali so še vedno prevladovale cipresovke/tisovke, razvijala se je sezona topola, jesena, vrbe, bresta. Severni veter je prinesel občutno ohladitev. Naslednji dan se je začel z zelo hladnim jutrom, severni veter je oslabel in čez dan je bilo večinoma sončno. 13. marca se je pooblačilo, popoldne in zvečer je občasno deževalo, obremenitev s cvetnim prahom se je v hladnem obdobju znižala. 250 Izola Lendava Ljubljana Maribor 200 Število zrn/m³ Topol 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu topola marca 2019 Figure 4. Average daily concentration of Poplar (Populus) pollen, March 2019 Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Izoli, Lendavi, Ljubljani in Mariboru, marec 2019 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Izola, Lendava, Ljubljana and Maribor in %, March 2019 Izola Lendava Ljubljana Maribor jelša leska 1,8 23,7 12,7 18,3 0,8 1,8 2,4 1,8 cipres./ tisovke 82,9 25,1 48,9 33,4 topol vrba jesen javor breza 2,6 18,3 10,1 18,5 1,3 6,3 2,6 3,5 1,3 4,1 1,1 1,7 0,2 6,6 13,3 6,7 0,1 6,2 3,4 9,2 gaber/ gabrovec 5,6 1,4 0,8 1,4 brest 1,6 4,9 2,9 4,2 Od 14. do 16 marca je bilo precej oblačno, sončna obdobja so bila kratka. 17. marca se je jugozahodni veter okrepil, na vzhodu je bilo sončno, drugod oblačno. V tem obdobju je nastopil nov val povišanja obremenitve, zacvetel je tudi javor jesenovec, tujerodna invazivna in priljubljena okrasna vrsta v naseljih, v Ljubljani in Lendavi smo zabeležili visoko obremenitev. Več cvetnega prahu sta na celini prispevala tudi vrba in topol. Na obali so še vedno prevladovale ciprese. Ponovno je sproščanje cvetnega prahu otežil dež, ki se je 18. marca razširil nad vso državo, zapihal je severovzhodnik, na Obali burja. Sprva je deževalo tudi naslednji dan, popoldne se je na Obali zjasnilo, pihal je vzhodnik, na Obali burja. Občutno se je ohladilo. 20. marec je bil na Obali sončen z burjo, drugod je severovzhodnik občasno prinašal oblake. Obdobje z nizkimi obremenitvami se je zaključilo, količina cvetnega prahu se je od 21. do 24. marca, ko je bilo sončno s hladnimi jutri in postopoma toplejšimi popoldnevi, zviševala. Za polinotike se je začelo težko obdobje, v zraku smo opazili cvetni prah breze, v Lendavi je bila 24. marca že visoka obremenitev. Na Obali je cvetel gaber, obremenitve zraka so bile visoke, na celini pa zelo nizke. 25. marca se je pooblačilo, padavine so najprej zajele severovzhod Slovenije, zapihal je severni veter, na Obali burja, občutno se je ohladilo. 26. marec je bil na Obali sončen, oblaki so se trgali tudi v notranjosti države. Pihal je severovzhodnik, na Obali burja. 27. marec je bil ob vzhodnem vetru hladen, sončnega vremena je bilo malo, na Obali je pihala burja. 28. in 29. marca je bilo na zahodu sončno, na Obali je sprva pihala 82 Agencija Republike Slovenije za okolje burja, tu je v zraku prevladoval gaber; drugod je bilo občasno več oblakov. Zadnja dva dneva sta bila sončna in topla. Obremenitev s cvetnim prahom breze je bila visoka na celinskih postajah, medtem ko je bilo na Obali v zraku le malo te vrste cvetnega prahu, zabeležili pa smo visoke obremenitve s cvetnim prahom gabra. 100 Izola Leska Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 80 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu leske marca 2019 Figure 5. Average daily concentration of Hazel (Corylus) pollen, March 2019 Preglednica 2. Mesečni indeks za marec v letih 2012 do 2019 Table 2. Monthly index for March in the years from 2012 to 2019 Izola Ljubljana Maribor 2019 22.504 10.637 7.230 2018 3.676 5.727 6.368 2017 17.416 13.526 12.222 2016 12.283 9.748 6.331 2015 4.872 5.333 7.593 2014 — 9.292 — 2013 6.622 7.032 6.191 2012 14.524 20.464 18.237 450 400 350 Izola Lendava Ljubljana Maribor Javor Število zrn/m³ 300 250 200 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu javorja marca 2019 Figure 6. Average daily concentration of Maple (Acer) pollen, March 2019 83 Agencija Republike Slovenije za okolje 500 Izola Breza Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 400 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu breze marca 2019 Figure 7. Average daily concentration of Birch (Betula) pollen, March 2019 100 Izola Lendava Ljubljana Maribor 80 Število zrn/m³ Jesen 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jesena marca 2019 Figure 8. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen, March 2019 100 Izola Lendava Ljubljana Maribor Vrba Število zrn/m³ 80 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu vrbe marca 2019 Figure 9. Average daily concentration of Willow (Salix) pollen, March 2019 84 Agencija Republike Slovenije za okolje 100 Izola Lendava Ljubljana Maribor 80 Število zrn/m³ Brest 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bresta marca 2019 Figure 10. Average daily concentration of Elm (Ulmus) pollen, March 2019 Pričakovana obremenitev zraka s cvetnim prahom v maju 2019 Glavna sezona cvetnega prahu večine vetrocvetnih dreves z visokimi obremenitvami zraka se je iztekla v aprilu. V prvi polovici maja bo v zraku v manjših količinah cvetni prah hrasta, črnega gabra, malega jesena, vrbe, oreha, platane, cipresovk ter tudi posamezna zrna bukve. Cveteli bodo iglavci, v zraku bodo večje količine cvetnega prahu smreke in bora, ki so v prvi polovici maja vzrok za rumene prevleke na balkonih, okenskih policah, avtomobilih. Nadaljevala se bo sezona trav, v Primorju in v toplejših predelih zahodne Slovenije pričakujemo porast obremenitve v začetku meseca, v nižinah celinskega dela države teden dni kasneje, če bodo vremenske razmere ugodne. Trave v naseljih ob cestah in pločnikih lahko zacvetijo nekoliko prej. Poleg trav bodo na travnikih cvetele kislice in trpotec, v živih mejah kalina (liguster) in bezeg, v vinogradih bodo cvetele trte. Na Primorskem bo poleg naštetih vrst v zraku tudi cvetni prah oljke in krišine. SUMMARY The pollen measurement has been performed on four sites in Slovenia: in Pomurje in Lendava, in Maribor in the Štajerska region, in the central part of the country in Ljubljana and on the Adriatic coast in Izola. In addition, the outlook for May is included. 85 FOTOGRAFIJA MESECA PHOTO OF THE MONTH Iztok Sinjur Zaradi ohladitev s sneženjem so bile razmere za smuko ugodne, Krvavec, 22. marec 2019 (foto: Iztok Sinjur)