¦ ;n>.   ii k.l~-    :                        Ciril Drekonja-----------~
                                       Pravljica o večnosti
Živel je nekoč dalec na ozhodu car, ki je bil krut vladar. Življenja se mu niso smilila. Njemu v z&baoo in smeh so umirali Ijudje. Vest g& ni nikdar zapekla.
Ali je depel n& bogati preprogi, ali je slonel na stolu iz zlaia in slonooe ko&li ter se veselil ob kruiih salah. Poleg njega je stal služabnik, priprav-Ijen na migljaj in pouelje.
Car je bil hudomusen. Klical je k sebi podložnike in jim zastaoljal nalnge. Če jih niso rešili, je pomignil s prstom in služabnik je izvršil sdojo dolžnost.
Za carjeoim gradom se je širil oelik urt. Na tem ortu je bilo pokopa-lisče. Tu je zemlja pokrila vse uboge žrioe, ki so padle zaradi nemilosti in objestnosti trdega trinogu. — Pod gradom so bile iemtie ječe.
Zgodilo se je, da je šel car na sprehod na vrt. Hodil je med grobooi. se naslajal ob gomilah, gledal s smehom v sonce, ki je obseoalo žalostno deželo. Ko se je vrnil v grad, si je izmiŠljal nove sale in s šalami je iskal nooe žrtoe.
Nekoč se je car dolgočasil. Misii so mu bile lene. Šala se ni hotela poro-diti iz njih. Pretegnil se je, si vzet blnzine in se zleknil na mehko tkanino.
>Dolgča$ mi je... Prauljico bi poslusat. Pravljico. kntere bi ne bilo nikdar konec.< Poklical je k sebi minisire in svetovalce ier jim razlozil suojo željo.
tPraoljico, kaiere ne bo nikdar konec?« so zategnili v zbont ministri in metovalci.
^Tako hočem. Zabnuajte me/«
Moije so prebledeli.
»Kaj čakate?* In je poklical ntijsiarejšega izmed rnož, Ta je sfopil predenj, poČenil na tla in pričel:
>Bilo je nekoc, daono... Bilo je nekoc mesio ... V mestu je iivel...« Možu se je beseda zaustavila. Ko je spei odprl usta, je samo se jecljal.
Car se je obrnil k služabniku ter pomignil. Služabnik je storil svojo dolžnost.
Na vrsto je prisel drugi soetovalec in pričel:
>Nu meji med črno zemljo in med beJim peskom leži jezero . . .¦¦>. Dalje suefoDafec ni goooril.
Kralj je pomignil in sluiabnik je iznršil suojo dolžnost.
Nastopil je tretji mož in ni spregooorih
Cur je zganil z roko in služabnik je prisiopil.
Tako so se ZDrstili ministri in suetovalci. Nihče mu ni znal pripooedo' oati praoljice, katere bi ne bilo nikdar konec.
Carju. se je stožilo. Rad bi bil poslusal pruvljico brez konca. Dal je zato razglasiti po vsej deželi, da bi rad poslušal pripouest, ki bi se nikdar ne končala, in če jo kdo zna, da naj pride k njernu.
čez dolgo dni je stopil v grad pred carja starček.
>Znas pravljico brez konca?z
>Znam jo.< Starček je bil odet v borno rašeoino. Lasje in brada so mu zakrioali glavo. Le visoko Čelo je sijalo v carja in oči so ga zrle brez slrahu.
165
k
Starček je sedel  in spre-goooril:
¦»Želiš, da ii pripovedujem pravljico o večnosti?« »Pripoveduj!« »Tam daleč, daleč leži pu~ sčaoa,  Bilka  še ni  nzklila  iz zemlje,   Človeška   noga   še   ni stopila vanjo. Veter še ni dah-nil  preko  nje  in voda  je ni orosila.
V pusčuui, ki je še ni •jznemiril gltts, se duigu visoko o nebo goru in ta goru je iz samega pesha. In ta pesek je tlroban ko proso in ves enak.t xDrob&n ko proso in ues enak,€ je ponooil car.
•iV   pušcavi je  iihota.  Le
osakih sto let enkrat prileti oanjo ptica. Neslišno prileti iz daljaoe. Usede se na goro, prime s kljunom zrno peska in odleli brez glasu. — Mine drugih sto let in zopet pnleti ptica, pobere zrno peska in odleti. — Še mine sto let. prileti ptica in odnese zrno peska .. .< »In kaj se zgodi nato?*
iTuko prileii plica vsakih sto let. Vsakokrat odnese  peščeno zrno.  ln ko znosi za perišče peska, takrat mine trenutek oečnosli.* »To je dolgo,* je dahnil car. tln piica. ki odnaša pesek, tneri oečnost.z »Večnost meri,. .c tMine sto let, prileti pii-va in odnese zrno . ..« Starček je ponaoljal besede. V daljših presledkih   je   dodal:   j>ln   ko odnese   perišče    peska,    mine trenutek večnoati.<
Car je poslušal: iSamo to mi pripooedujesh
iPoirpi!  jPramm  ti prao-Ijico brez konca.*
StarČek   je   pripooedooal. Čos je tekel. Carjev obraz se je stožil.  Oči je  uprl nekam daleč. Nie več ni sliŠal starca. »Nehaj in pojdih Starček se je priklonil in odsel.
Služabnik   je   $tal   nepre-
micno na soojem rnestu. Minil je čas, nato se je car zganil. Počasi se je duignil, pocasi je odsel na vrt. Tam je pokleknil na tla. Globoko je sklonil glaoo. Roke je položil na prsi in ni veČ vstal.