dolenjka. d.d. NOVO MESTO Obiščite PRODAJNI CENTER na Ljubljanski 31 v Novem mestu, v sklopu katerega poslujejo prodajalne: DISKONT ŽIVIL - delovni čas od 7. do 20. ure, v soboto od 7. do 13. ure SALON POHIŠTVA - delovni čas od 8. do 20. ure, v soboto od 8. do 13. ure SALON MODE IN OBUTVE - delovni čas od 8. do 20. ure, v soboto od 8. do 13. ure. V soboto, 14. avgusta, od 7. do 19. ure odprta prodajalna MARKET LJUBLJANSKA. _____v nedeljo, 15. avgusta, nedeljsko dežurstvo ob 8. do 11. ure. ■ B i > i i H ■JJ ■ i B Ji ISSN 041 770416 6-2242 Za osip turistov ni kriva le vojna 224000 V juliju oddanih 99-odst. postelj v Dolenjskih in 96-odst. v Šmarjeških Toplicah - V Termah Čatež od januarja do konca julija za 17 odst. več tujcev kot lani - Vrstijo se naložbe vaš četrtkov prijatelj DOLENJSKI list v VODSTVU GZS MESTO - V upravnem 1iiH °dU sta P° junijskih volitvah 1 Bernard Coursat, predsednik spn VCi a’ in Borut Mokrovič, temi ' djrektor Term Čatež, med-p ° Je član nadzornega odbora Panjan, direktor Begrada. NOVO MESTO, ČATEŽ - Ali je vojna na Balkanu res tako ogrozila slovenski turizem, kot je bilo slišati iz gorenjskih in primorskih turističnih logov? Glavni akterji dolenjskega in posavskega turizma, ki so navajeni zanašati se le na svoje sile, so z letošnjo turistično bero kar zadovoljni. V družbah Krka Zdravilišča in Terme Čatež so s pridom izkoristili državno pomoč in pospešili prodajne akcije v tujini, predvsem pa doma. “Če bi imela država v normalnih letih toliko posluha za turizem kot sedaj, bi bilo mnogo lažje delati. Predvsem primanjkuje ustrezne promocije naše države v svetu, saj večina naših gostov izve za nas od znancev,” je povedala Branka Videtič iz Krke Zdravilišč. V Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah ter na Otočcu so imeli v prvih sedmih mesecih letošnjega leta okrog 115 tisoč nočitev. Obe zdra- druh UP°KOJENCI - Tradicionalnega, že 15. srečanja Območne zveze T0Diev uP°kojencev Novo mesto se je zadnjo soboto na jasi v Dolenjskih Žuž lCa/! “dtdežilo kakih 1.500 upokojencev iz vseh 12 društev od PriD f.r^a do Šentjerneja in od Škocjana do Gabrja. Za srečanje so nekji f P kulturni program, slavnostni govornik pa je bil Ignac Golob, D0[ nJl ugledni diplomat. Srečanja se je udeležil tudi minister Janko Kušar. “urari „ donatorjem upokojenskih društev so izročili priznanja. Po SOm ueuT’ delu se je razvilo veselo upokojensko druženje s pesmijo, ple-kolik '. Pljuč'0 in družabnimi igrami. Ena takih je bila tudi ugibanje, Plačat'1 ■) t a šunka (na fotografiji). Vsak, ki je hotel ugibati, je moral Pdpa ti l°lariev, tistemu, ki je bil najbližje dejanski teži, pa je na koncu zavl , .a slastna šunka. Veselo druženje se je v vročem poletnem dnevu eK,°pozno v večer. (Foto: A. B.) BORZNO POSREDNIŠKA HISA, d.o.o. PE NOVO MESTO Odprli smo novo poslovalnico ■ ^Sevnici, Kvedrova 28. S 0608/41-371. BpH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), © 068/342-410 BpH, Rimska cesta 11, Trebnje, ® 068/460-730 BpH> Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, s 068/56-480 I Qb_poboju romskih psov “l(je je moja džukela?” Kje je moja džukela?” so v minulih dneh najbrž pogosto spraševali otroci v romskih naseljih po Dolenjskem in Beli kra-Jini. Veterinarski higieniki, po starem bi jim rekli šintarji, 'So v spremstvu veterinarskih inšpektorjev, lovcev in policistov v 21 romskih naseljih na Dolenjskem in v Beli krajini polovili in Pobili 211 psov. Vznemirjeni Romi so se obrnili na slovenski urad Helsinškega monitorja, združenja za človekove pravice. Razlogi, zaradi katerih se je Veterinarski zavod Slovenije odločil za krvoločno akcijo, so razumljivi, saj so necepljeni in Zunemarjeni psi, takih je v romskih naseljih ogromno, resna Varnost tudi za zdravje ljudi, vprašljiv pa je način, na kakršen so se lotili svojega posla. Priti sredi belega dne s puškami v spremstvu policistov v Uaselje, trgati cvileče živali otrokom iz rok, jih pobijati in metati uu kup deluje, milo rečeno, zastrašujoče tudi za odrasle vsega udega vajene odrasle Rome, kaj šele za otroke, ki življenje šele spoznavajo in se morajo že na njegovem pragu srečati z njego-Vo neizmerno krutostjo. Policija naj bi v tem primeru zaščitila izvrševalce eksekucije Pred napadi lastnikov na smrt obsojenih živali, le-ti pa naj hi Se po poročilu veterinarskega zavoda sami odločali, katerega Psa usmrtiti in katerega cepiti in obdržati. V katerokoli dolenjsko neromsko naselje se higieniki ne bi upali stopiti na tak "uči/i, zahtevati potrdilo o cepljenju in necepljene pse pod P°‘icijsko zaščito pobijati. To dejstvo postavlja Rome in Nero-rne v neenak položaj. Saj so Romi vendar ljudje kot vsi drugi, fPrav živijo nekoliko drugače, ne povsem v skladu z občimi ružbenimi normami. Romski otroci, ki so morali gledati nasi-K Neromov nad njihovimi živalmi, dogodku ne bodo pozabili, stal bo v njihovi zavesti in krepil občutek, da so fot Romi "'“njvredni, drugorazredni ljudje, tu pa se že začenja področje °vekovih pravic. IGOR VIDMAR vilišči sta bili v povprečju 87-od-stotno zasedeni. V Dolenjskih Toplicah je bilo za 9 odst. več gostov in v Šmarjeških Toplicah za 2 odst. manj. Z obiskom tujcev je precej slabše kot lansko leto, še posebej na Otočcu, kjer se ustavljajo predvsem prehodni gostje. Ker je med gosti več kot polovico Italijanov, so okrepili prodajne akcije v tej državi, zato še prihajajo prijave. Če pogledamo zasedenost samo v juliju, je bilo oddanih 99 odst. vseh postelj v Dolenjskih in 96 odst. v Šmarjeških Toplicah. Večina gostov, običajno 80 odst., je domačih. V avgustu pričakujejo povprečno 90-odstotno zasedenost zmogljivosti. Kot je povedala Videtičeva, jih odpovedi zaradi vojne niso močno prizadele, ker imajo veliko stalnih gostov. V Zdravilišču Strunjan, ki so ga pre-noveljenega odprli šele aprila, je bila do konca julija povprečna zasedenost 80-odst., kar je za 4 odst. bolje od lani. Tujcev je nekaj manj kot prejšnje leto, vendar ta primerjava ni najboljša, ker so zaradi prenove kasneje začeli s prodajnimi akcijami. Vsekakor pa ta padec ni tako velik, kot v nekaterih hotelih na obali, kjer so v prvem polletju imeli tudi za petino manj tujih nočitev kot v istem obdobju lani. V Termah Čatež imajo ta trenutek polne hotele Zdravilišče, Toplice in Terme. Vse dni imajo zasedenih 240 do 250 postelj (toliko jih tudi je), ker pa gre za individualne goste in vedno kdo odpove, se vsak dan najde še kaka prosta postelja. V Termah so v prvih sedmih mesecih gostili za 17 odst. več tujcev kot lani v tem času. Tudi Slovencev biva v njihovih hotelih več kot lani, medtem ko je večji izpad gostov edino v kampu, kjer so računali predvsem na tranzitne goste. Slovence so nizke cene pritegnile na Hrvaško, tujci pa, kot ugotavlja Tina Savnik, pomočnica direktorja za marketing, so usahnili morda tudi zaradi zaprtega tunela v Alpah. Opažajo namreč, da ni Belgijcev in Nizozemcev, ki so se radi ustavili na Čatežu. Ob lepem vremenu imajo tudi polne bazene, še posebej od četrtka do nedelje (podaljšani vikendi). Pretekli četrtek, ko je bil na Hrvaškem praznik, ali pa minulo nedeljo se je število zunanjih gostov približalo 6.000, tem pa se je KMALU MCDONALD’S NOVO MESTO - Katje za časnik Finance povedal generalni direktor McDonald's Slovenija Dejan Tiirk, bodo restavracijo v novem trgovskem centru v Bršljinu odprli 20. avgusta. Podjetje bo do leta 2003 odprlo po tri restavracije na leto in nato še po eno. V prvi polovici letošnjega leta je McDonaldove restavracije v Sloveniji obiskalo dva miljjona gostov. Promet vseh restavracij - do konca leta jih bo že 14 - je bil v tem času 1,3 milijarde tolarjev. 4» VREME TT* Ob koncu tedna bo spremenljivo oblačno, s posameznimi plohami in nevihtami. Vročine ne bo več. v gneči pridružilo še kakih 2.500 gostov Term Čatež. Od januarja do konca julija so tu zabeležili skupno 241.000 nočitev; zadovoljni so tudi z julijskim izkupičkom. “Odpovedi smo imeli predvsem v aprilu, maju in juniju. Teh se kratkoročno ne da nadomestiti, a ker gostje prihajajo individualno, nismo toliko izgubili. Vsekakor pa ne moremo nadoknaditi izgube tranzitnih gostov,” poudarja Savnikova. V Termah Čatež so zadovoljni tudi z obiskom ob obali, kjer so večinski lastnik Hotelov Koper. Hotel Žusterna so odprli sredi marca, kar je nekoliko prej kot običajno. Od takrat pa do konca julija so zabeležili že 11.500 nočitev. Ravno danes odpirajo pre-. novljen Hotel Koper (nekdaj Triglav), hkrati pa na Čatežu intenzivno gradijo nov hotel. B. DUŠIČ GORNIK ZUPANI Z NOTO PROTI UKINITVI OMREŽNE SKUPINE KRŠKO - Trije posavski župani so v imenu Sveta posavskih občin ministru za promet in zveze Antonu Bergauerju poslali pismo, v katerem so se zavzeli za ohranitev telefonske omrežne skupine za Posavje. V medijih so namreč zaznali, da naj bi se število omrežnih skupin zmanjšalo, in sklepali, da tudi na račun Posavja. To je doslej imelo svojo omrežno skupino (0608), ki je jasno opredeljevala prostor regije in ga po svoje tudi promovirala. Župani poudarjajo, da se z lastno omrežno skupino lažje prepoznava tudi gospodarstvo, malo gospodarstvo in turizem tega območja. Posavci želijo, da se omrežna skupina ohrani, obenem pa tudi regija Posavje. Ministra so še zaprosili, naj o morebitnih spremembah že v fazi osnutka informira Svet posavskih občin. Berite danes stran 2: •Delnice Vizije ali pokojninski boni? stran 3: •Pozabljena Kandija in njena himna stran 4: •Parcele šle kot sveže žemljice stran 6: • “Tu ne gre več za nobeno stroko!” stran 9: • Vključitev - vzpon ali katastrofa? stran 12: •Novi Megane scenic na samostojni poti stran 13: •Štorklja na dimnik prileti, dete se rodi Poboj romskih psov in človekove pravice V romskih naseljih na Dolenjskem in v Beli krajini pokončali 211 psov - V spremstvu policistov in lovcev - Usmrtitve vpričo otrok - Trupla predelali v hrano za piščance in prašiče - Helsinški monitor: kratenje človekovih pravic Veterinarski higieniki so v spremstvu veterinarskih inšpektorjev, lovcev in policistov v 21 romskih naseljih na Dolenjskem in v Beli krajini od 13. do 15 julija polovili in pobili 211 psov. Vznemirjeni Romi so se obrnili na slovenski urad Helsinškega monitorja, združenja za človekove pravice, ki je dogodek raziskalo in spravilo v javnost. Za akcijo so se na zahtevo veterinarske inšpekcije odločili v Veterinarskem zavodu Slovenije, v poročilu o akciji pa so zapisali, da je šlo za evtanazijo (usmrtitev) potepuških in neregistriranih proti steklini necepljenih psov, ki so se gibali brez nadzora. V treh dneh so polovili in usmrtili 211 psov, istočasno pa je veterinarska inšpekcija izdala večje število zapisnikov o in odločb z obvezo, da se v roku 24 ur vse pse, ki jih želijo Romi obdržati, cepi proti steklini. V romska naselja so higieniki prišli v spremstvu inšpektorjev, policije in lovcev, kjer so zahtevali potrdila o cepljenju psov, nato pa so izdajali odločbe za cepljenje psov, ki jih lastniki želijo obdržati. Ostale prosto gibajoče pse so omamili s puškami na injekcije in s T-61 usmrtili. Pse, ki so zbežali izven romskin naselij, so pokončali lovci z lovskimi puškami na varnostnih razdaljah. Po pregledu psov so ugotovili kaj žalostno stanje: 102 psa sta bila garjava, 107 jih je bilo traku-ljavih, 89 jih je imelo gliste, dve psici sta imeli mastitis, našli pa so tudi psico z odtrgano nogo, ki je ni oskrbel veterinar. Manjkala ji je prednja leva noga od lahta do blazinic, na ozkem traku kože pa ji je visel ostanek blazinic s kremplji. Odprta rana je bila zagnojena, psica je bila zvita v hrbtenici, močno podhranjena in trakuljava. Lastnica psice ni hotela oddati, veterinarski inšpektorji pa so ugotovili, da gre v tem preimeru za mučenje živali. V zapisniku novomeške enote veterinarskega zavoda je med drugim zapisano tudi, da so Romi sami oddali 38 ščenet in da jih je 60 odst. soglašalo z akcijo. Po romskih naseljih se je gibalo tudi večje število ljudem nevarnih popadljivih psov. Nad akcijo zgroženi Romi so se obrnili na slovenski urad Helsinškega monitorja, združenja za človekove pravice, ki je dogodek raziskalo in spravilo v javnost. Predsednica Neva Miklavčič Predan je na novinarski konferenci-poudarila, da se Helsinški monitor sicer ne ukvarja z mučenjem živali, a da gre v tem primeru na nek način tudi za človekove pravice. Med pogovori s predstavniki veterinarske uprave in veterinarskega zavoda, novomeške policijske uprave in predstavnico novomeške občine, ki se ukvatja z romsko problematiko, so ji povedali, da so se za akcijo adločili, ker so se psi v romskih naseljih preveč razmnožili, slabo oskrbovani in okuženi z raznimi zajedalci ter necepljeni pa so pomenili tudi nevarnost za zdravje ljudi. Ker je bila večina pristojnih na dopustih, je bilo do kakršnihkoli uradnih informacij težko priti. Spremstvo policije so opravičili z bojaznijo, da bi bili veterinarski higieniki med akcijo ogroženi od lastnikov psov, na vprašanje o zakonski podlagi tovrstnega spremstva policije ni dobila jasnega odgovora. Predstavniki Helsinškega monitorja so obiskali tudi nekaj romskih naselij v okolici Novega mesta, kjer so jim Romi povedali, da so se v njihova naselja trikrat na dan pripeljali oboroženi policisti in lovci ter z zankami in puškami za omamljanje opremljeni veterinarski tehniki. Lovci so začeli streljati pse vpričo otrok. Otrokom so trgali psičke iz rok in jih pred njimi zabadali z iglami za • Usmrčene pse oziroma njihova trupla so zmetali na kupe, jih odpeljali iz romskih naselij in jih odstopili podjetju Ko-To v predelavo v krmno moko, s katero hranijo piščance in prašiče. Posredno so torej garjavi, trakuljavi in gliščavi psi namenjeni prehrani ljudi. usmrtitev. Psi so se pri tem zvijali, trzali, lajali, otroci pa vpili od groze in jokali, medtem ko so starši zaman prosili, naj tega ne počno, vsaj vpričo otrok ne. Neki lovec naj bi skozi razbito okno ustrelil psičko, ki je ležala na postelji, kjer je ponavadi spala skupaj z otroki. Neki Rom je povedal, da so jim na silo odvzeli in pred njimi pokončali 9-letnega psa, na katerega se je njegova družina zelo navezala, saj je bil star natanko toliko kot njegov vnuk. To so storili kljub njegovemu zatrjevanju, da bo psa dal cepiti. Predsednica Neva Miklavčič Predan opozarja, da zakon za opustitev cepljenja psov predvideva le nalog za cepljenje in globo za lastnika, ne pa eksekucije. Poleg tega meni, da so lovci s streljanjem v samih romskih naseljih storili kaznivo dejanje ogrožanja življenja in varnosti ljudi. Enega izmed Romov naj bi s puško za omamljanje zadeli v čevelj. Opozarja tudi na dejstvo, da se takih akcij na tak način ne lotevajo v neromskih naseljih, kjer se predvsem med dopusti prav tako klati več zapuščenih psov. V tem primeru naj bi po njenem mnenju šlo tudi za vprašanje diskriminacije in ustrahovanja Romov kot naro-dostne manjšine, ki res da živi na svoj način in ne vedno v skladu z uveljavljeneimi družbenimi normami, kar pa ne more biti opravičilo za tako početje. IGOR VIDMAR IZRAELCI V KAPITLJU - Prejšnji četrtek zvečer je bil v kapiteljski cerkvi v Novem mestu koncert baročnega ansambla Rubinove akademije za glasbo in ples iz Jeruzalema Šivan ensemble. Mladi izraelski glasbeniki, najboljši študenti Rubinove akademije, so izvrstno izvajali dela Scarlatija, Telemanna, Purcella, Haendla, Vivaldija in Bacha. Igrali so na baročne inštrumente, kot so kljunasta flavta, baročna violina, baročni čelo ter čembalo, ansambel pa sestavlja še odlična sopranistka. Na turneji po Soveniji v okviru Študentskega festivala Brežice je ta ansambel prvič nastopil v tujini. Žal so v čudovitem okolju kapiteljske cerkve v prelepi glasbi uživali le maloštevilni obiskovalci. (Foto: A. B.) Pozabljena, a vredna ogleda Ni še čisto jasno, ali se v povprečju preveč držimo doma, v svoji vasi ali meltu, ali je naša zavest prenizka, da bi znali ceniti domače, ali pa v naglici sodobnega življenja ne utegnemo skočiti na izlet ali obisk. V vsakem primeru Slovenci premalo poznamo svojo deželo, njene lepote, posebnosti in znamenitosti. Pri tem Dolenjci, Belokranjci, Posavci in prebivalci s kočevsko-ribniškega konca nismo nič boljši od drugih, kvečjemu obratno. Nedavna anketa v Nedelu je pokazala, da ravno prebivalci Posavja najslabše od vseh Slovencev poznajo na primer Prekmurje. Pa verjetno ne bi škodilo, če se naše spoznavanje domovine ne bi končalo pri šolskih izletih. Tega se očitno zavedajo tudi naši bralci, ki so bili ob vprašanju o tem, kako poznajo Slovenijo in če gredo kdaj na kak izlet po njenih krajih, odgovarjali precej samokritično. Vedo, da bi morali domačo deželo bolje poznati, a korak dalje, k temu namreč, da bi jo zares začeli spoznavati, je precej težji. Morda ga bodo olajšale akcije Centra za promocijo turizma. Saj veste: Imejmo se fajn, Dobrodošli doma in podobno. Če ne bo pomagalo, se odločite sami. Zadostovala bo že pot na bližnji hrib ali do prve cerkve in odkrili boste, da marsičesa še niste videli niti vedeli. PETER RAZTRESEN, študent iz Jankovičev pri Adlešičih: “Zavedam se, da slabo poznam Slovenijo, vendar nimam časa, da bi potoval niti po domovini niti po tujini. Ko bom utegnil, se bom najprej podal na pot po naši domovini. Res pa je, da tudi sicer Slovenci slabo poznajo svojo državo, zato bi si morali vzeti najprej čas za svojo državo in šele potem dopustovati v tujini.” JOŽE PAHOR iz Metlike: “Službeno sem prepotoval skoraj vso Slove1 nijo, a samokritično lahko rečem, da jo premalo poznam. Moti me, da turistične agencije v glavnem vabijo na izlete v tujino, le malo katera pa se odloči za popotovanje po Sloveniji. Pri marsikaterem Slovencu je najbrž tudi stvar prestiža, da reče, da je bil v tujini. Ne pozna pa skoraj nobene slovenske znamenitosti.” MILAN COLNER, zaposlen v NEK, doma iz Podbočja: “Zaradi sinovih težav z bronhialno astmo smo bili doslej največkrat na počitnikovanju na Lošinju, kjer je najustreznejša klima za take bolnike. Naše podjetje ima precej udobnih počitniških zmogljivosti v lepih krajih, zato občasno tudi menjamo kraj oddiha. Tako s pomočjo firme spoznavamo kraje, tak dopust pa je tudi cenejši.” KAROL KOŠIR, rezbar iz Sodražice: “Planinec sem že 28 let in prehodil sem že vso Slovenijo, in to ne samo enkrat. Kraje, ljudi in običaje spoznavam tudi kot rezbar, ko opravljam naročena dela širom po Sloveniji. Za razliko od velike večine Slovencev Slovenijo dobro poznam. Je zelo lepa in zanimiva dežela, zato je škoda, da so Slovenci premalo osveščeni in je bolje ne spoznajo.” TOMAŽ GERM, elektrotehnik iz Kočevja: “Kot otrok sem s starši veliko potoval po Sloveniji, pa tudi v šoli smo hodili na izlete. Dobro poznam predvsem Dolenjsko, Gorenjsko in Primorsko, sicer pa sem prepričan, da Slovenci na splošno premalo poznamo Slovenijo. Domači kraj in ožjo okolico še kar dovolj dobro poznamo, kaj več pa že ne, čeprav je Slovenija vredna ogleda in boljšega poznavanja.” NADA HRIBAR, prodajalka v Dolenjki v Trebnjem, doma iz Radohove vasi: “Daljšega oddiha na morju si ne bomo mogli privoščiti, ker ni toliko denarja in časa. Doma pomagamo mami na kmetiji. Živine ne moremo kar tako pustiti, zato bomo šli na dvo- ali tridnevne izlete po našem Primorju in tudi po Istri tja do Umaga, kjer nam je všeč in tudi cene so nižje kot doma.” BRANE TURK, upokojenec iz Podgrada: “Prepričan sem, da še danes velja: Spoznavaj svojo domovino in še bolj jo boš ljubil! Zato se redno udeležujem izletov, ki jih upokojensko društvo pripravi po Sloveniji, v tujino pa ne grem. S prijatelji hodim tudi na lažje ture v hribe, da o Gorjancih sploh ne govorim. Cena teh izletov je primerna za naš žep in tako rekoč za vsakogar.” MARKO KOMOČAR, prodajalec iz Brežic: “Res je, bolj slabo poznam Slovenijo. Ne grem nikamor, in če bi me zdaj povprašali po krajih in znamenitostih, bi bolj malo vedel. Na dopust gremo ponavadi na Hrvaško, bili smo že tudi ob Bohinjskem jezeru. Med letom bolj malo potujem okrog in tudi na izlete ne hodim. Pravzaprav nimam časa, saj še dopusta ne morem vsega izkoristiti.” STANE SMERC, vodja enote Terce v Sevnici: “Na dopustu sem bil z družino na Hvaru, kjer je morje neprimerno čistejše kot pri nas, ob slovenski obali. Polpenzion nas je tako stal okrog 30 tisočakov na teden. Prijetno sem bil presenečen, da so bile cene našega piva zmerne in ob tem tudi enotne, to je 10 kun, tako v našem hotelu, ki je bil A-kategorije, kot tudi v drugih lokalih.” zgleden primer Dein|ce Vizije ali pokojninski boni? Na tekmovanjih plenijo tudi ___________________~___________*_________________________________ srca nežnejšega spola Zakon o prvem pokojninskem skladu daje delničarjem PID-ov možnost izbire le z delom delnic, ki so še vedno krite s certifikati - Delnice PID ali pokojninski boni in polica pokojninskega zavarovanja? VELIKE LAŠČE - Medtem ko se v nekaterih večjih krajih in po vaseh mladi združujejo v športna in kulturna društva, ki so postala nepogrešljiva v njihovemu vsakdanu, pa je čedalje več tistih, ki svoje potrebe uveljavljajo v društvih podeželske mladine. Ta niso streha nad glavo le pešcici deklet in fantov, katerih usoda je vezana za delo na kmetijah, ampak so zavetje v njih poiskali vsi, ki se v kakšnem kraju počutijo mlade. Lep primer takšne organiziranosti nam ponuja vas Veliki Osolnik v velikolaški občini. Tam so v delo društva podeželske mladine vključili vse mlajše prebivalce in jim ponudili številne dejavnosti, značilne za njihovo območje. Predsednik društva Lovrenc Gradišar se ni mogel izogniti dejstvu, daje mladih Velikolaščanov kar precej, a še vedno tavajo(!), saj jim ponekod manjka čut za organizirano delo. Čeprav v občini obstaja športno društvo, delujejo tudi kulturniki, pevci in gledališčniki, zaživela so turistična društva, so vrste najbolj strnili na Velikem Osolniku. V društvo, to šteje okrog 30 članov, so namreč vključili študente, dijake, kmete in delavce. Vsi imajo enake pravice, in obveznosti; javnosti želijo predstaviti kraj in ljudi, hkrati pa skrbijo za kulturo, zabavo, družabna srečanja, izlete in še kaj. “Korenine skoraj vseh nas so pognale na vasi. Tega se dobro zavedamo, zato povsod nastopamo sproščeno in zelo uspešno. Naši tekmovalci se udeležujejo skoraj vseh večjih prireditev po Sloveniji (jeseni se bomo odpravili na trgatev nekje na Dolenjskem), kakor tudi regijskih in občinskih tekmovanj. Ce se malo pošalim: na naši strani so vedno dekleta iz nasprotnih ekip, kar si še posebno štejemo v čast. Zelo dobro sodelujemo tudi s kmetijsko svetovalno službo,” je povedal Lovrenc Gradišar, predsednik društva podeželske mladine Veliki Osolnik. M. G. DON SCHVVAB RAZSTAVLJA V KRŠKEM KRŠKO - Danes, v četrtek, ob 19. uri bodo v Galeriji Krško odprli razstavo slik slikarja z umetniškim imenom Don Sch-wab, domačina iz Leskovca, ki danes živi in ustvarja v Ljubljani. Poleg slikanja se ukvarja tudi z oblikovanjem in opremljanjem interierov. NOVO MESTO - Sredi julija je stopil v veljavo Zakon o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb. Zakon daje delničarjem PID-ov možnost izbire glede delnic, ki so še vedno krite z lastninskimi certifikati. Zaokrožen odstotek nominalnega zneska lastniških certifikatov znaša v DPB Viziji še 30 %. Tisti, ki so bili na dan uveljavitve zakona delničarji DPB Vizije ostajajo s 70 % delnic še naprej njeni delničarji, glede 30 % delnic pa se bodo morali ponovno odločati med DPB Vizijo in pokojninskimi boni. Če se bodo odločili za pokojninske bone, jih lahko v treh letih prodajo ali pa zamenjajo za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja. V drugi polovici tega meseca bodo vsi delničarji DPB Vizije prejeli pisno obvestilo zamenjavi ene stare delnice za 10 novih in številu novih delnic s pravico izbire, s pojasnili in nalogom za uresničitev pravice izbire. Odločiti se bodo morali do 13. novembra letos in o svoji odločitvi obvestiti družbo za upravljanje investicijskih skladov Vizijo. Če svoje odločitve ne bodo sporočili v roku, bodo po samem zakonu tudi z delnicami s pravico izbire ostali delničarji DPB Vizije. Za delničarje PID-ov je pomembno tudi zagotovilo države, da bo naposled privatizacijska vrzel zapolnjena. Zakon namreč določa, KONJSKE DIRKE OB 75-LETNICI KK KRŠKO KRŠKO - Konjeniški klub Krško praznuje častitljiv jubilej - 75-letnico. Ob tej priložnosti priredi konjeniški klub na hipodromu Brege ravno na veliko mašo, to je v nedeljo, 15. avgusta, veliko konjeniško prireditev. Kot zanimivost naj omenimo, da se bodo v 9. dirki pomerile tudi kmečke vprege. TABOR ZA BEGUNCE IN REVNE KRŠKO - Društvo mehkega pristanka Krško se je izkazalo že z nekaj hvalevrednimi akcijami, tudi v dobro t.i. marginalnih skupin prebivalstva pri nas. To sredo se tako v Pirošici ob Krki končuje enotedenski tabor za 46 beguncev s Kosova in BiH ter nekaterih socialno ogroženih otrokiz Posavja. V vodstvu tabora sta tudi vzgojiteljici, Krčanka Dženi Roštohar in Sevničanka Tanja Fius. Bivali so v vojaškem šotoru, za hrano in sadje pa so prispevali tudi posavski podjetniki. ZA DVIG VINSKE KULTURE Vnovič Spoznajm Izšfo prenovljena in dopolnjena knjiga dr. Julija Nemaniča Odlična vina so resnične umetnine in z ustreznim opisom postanejo tako zanimiva kot druga umetniška dela. Tako je zapisal v svoji drugi po treh letih v založbi ČZD Kmečki glas ponatisnjeni, prenovljeni in dopolnjeni knjgi “Spoznajmo vino” njen avtor dr. Julij Nemanič, naš prek mej Slovenije znani enolog, ki je s svojim delom in prizadevanjem zlasti na področju degustacije in senzorične ocene vina veliko pripomogel, da se je dvignila ne le kakovostna raven pridelave naših vin, temveč tudi vinska kultura slovenske vinorodne dežele. Novost in dodatek knjige, za katero je dr. Nemanič dobil ne samo priznanje domače stroke, temveč tudi Priznanje Mednarodnega urada za trto in vino (OIV) v Parizu, sta poglavji z naslovoma Kolo vinske arome in Pomen in vloga some-Ijeja in enologa. V prvem govori o pripomočku, ki ga je razvila skupina kalifornijskih enologov, da bi se ocenjevalci in ljubitelji vina lažje znašli pri opisu vinskih vonjav in okusa. Narava je pri tem žlahtnem pridelku vina tako bogata in raznolika, da dela opis preglavice celo najboljšim poznavalcem. Zmanjkuje tudi ustreznih primernih besed, ki bi omogočile natančno razlikovanje fines tega izjemnega naravnega bogastva, ki je sad raznolikosti tal, zemlje, podnebja, lokacije, tehnologije idr. Preprosto: razširiti je treba besedišče in primerjave z drugimi naravnimi vonjavami, pri čemer je prav dr. Nemanič - kar je dokazal že na mnogih včdenih degustacijah - pravi mojster. Kot rečeno, kolo vinske arome olajša ocenjevanje ločeno belih in rdečih vin, žal pa sta v knjigi obe barvni kolesi zaradi majhnega formata strani skorajda nečitljivi in zato neprimerni za direktno uporabo. Druga novost in dopolnilo knjige je zapis o someljeju (sommelieru), to je vinskem svetovalcu, in o enologu, to je vzgojitelju vina, ter o odnosu med njima in o delitvi njunih nalog. V prizadevanju za dvig vinske kulture to področje vse bolj pridobiva pomen, vinski pogovori in ocenjevanja se vse manj sučejo okoli prisotnosti ali odsotnosti vinskih napak in bolezni, vse bolj pa okoli resničnih vrednot pijače doživetja, kot vino imenuje dr. Slavica Ši-kovec. M. LEGAN V SOBOTO BO ŽIVO NA ZDOLAH ZDOLE - Turistično hortikulturno društvo Zdole pripravlja to soboto, 14. avgusta, na kmetiji Ogorevc v Ravnah pri Zdolah srečanje turističnih društev Posavja. Za uvod v prireditev bodo ob 13. uri na Debeljakovi kmetiji odprli zbiralnico in pralnico zelenjave, uro pozneje pa bo posvet o razvoju turizma, Zakonu o pospeševanju turizma in o ustanovitvi lokalne turistične organizacije. Posvet bo vodila direktorica Podjetniškega centra Krško. Ob 15. uri se bodo pričele Ravljanske kmečke igre, ki jih bo odprl predsednik TUristične zveze Šlovenije dr. Marjan Rožič. Ekipe posavskih društev se bodo pomerile v žaganju drv, zbijanju kozla, metu kamna, metanju obroča, izdelavi in peki zavitka ter pokazale, kako znajo vasovati. Po 17. uri se bo začela zabava z ansamblom Brodniki. da bodo dobili tako prvi pokojninski sklad kot PID-i enakovredno premoženje. Če bo država tokrat izpolnila že nekajkrat prelomljeno obljubo, naj bi bili vsi certifikati zamenjani do začetka prihodnjega leta. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je DPB Vizija poslovala pozitivno. Na uspešno poslovanje so vplivali sicer skromni dvig tečajev delnic na Ljubljanski borzi v zadnjem mesecu, prejete dividende, realizirani kapitalski dobički iz trgovanja z vrednostnimi papirji in za 1/4 nižja upravljal-ska provizije od dovoljene, ki jo DPB Vizija plačuje družbi za upravljanje v denarju DPB Vizija ima večino premoženja v delnicah, ki kotirajo in za katere veljajo tržne cene. Na območju Dolenjske in Bele krajine je imela ko- nec preteklega leta dobrih 40 .<■ vseh naložb, največ v delnicah Krke, ki so po vrednosti druga naložba, takoj za delnicami Intereurope!. Z delnicami DPB Vizije se že več kot eno leto trguje na prostem trgu Ljubljanske borze. V tem času se je število delničarjev zmanjšalo za petino, lastnika pa je zamenjalo 34 % izdam. delnic, kar pove, da se delničarji ne odločajo za prodajo prav lahko in da so delnice DPB Vizije na trgu iskane. To se pozna tudi na njihovi ceni, ki je med višjim'ce' nami delnic PID-ov. y Vizija DŽU GLASBENO POLETJE NA GRADU PODSREDA PODSREDA - V okviru programa Glasbeno poletje na gr® du Podsreda ’99 bosta v prihoo-njih dneh dva koncerta. Pr''1 . to nedeljo, 15. avgusta, ob 20. ur v atriju gradu Podsreda, kjer nastopil kvartet pozavn Slo a • Prihodnjo soboto, 21. avgus > bo ob 20. uri v istem prostoru s« koncert, ki ga bodo pripravl slušatelji seminarja za pozavn PETDESET LET GASILSTVA V ZBUR4H - Prostovoljno društ\’o Zbure je 31. julija praznovala svojo 50-letnico. Prišli so tu ^ ustanovni člani; Franc Anderlič, Viktor Gal, Franc Kovačič (nd P,Jf| ku) in to na gasilnem avtomobilu izleta 1950. Prireditev je odprl a° ^ nekdanji gasilec, danes pa poslanec v Državnem zboru, Tone Ander ■^ prireditvi so podelili priznanje in častno plaketo za pomembne ■Hit ova in mladinci PGD Zbure v delovnih oblekah ter člani gasilskih ata” .^i novomeške, šentjemejske in škocjanske občine v paradnih oblekarh pa je pihalni orkester Krke Zdravilišča iz Straže. pri razvoju gasilska direktorju podjetja Tabakum Novo mesto, Blu . vu, in poslancu Tonetu Anderliču. Zahvale in priznanja so dobili tu P ^ devni gasilci za zasluge in požrtvovalnost. V povorki so sodelovau ^ Mariborsko pismo Boj za delnice najuspešnejšega podjetja v mestu Privatizacija Term MARIBOR - V mestu ob Dravi se je razvnela prava bitka v zvezi s privatizacijo Term, ki so najbolj uspešno podjetje v mestni občini. Podjetje Terme Maribor se je razvilo iz turistično-gostinskega podjetja Pohorje, ki se zaradi tega, ker ni bil sprejet zakon o igralništvu, ni moglo pravočasno privatizirati, saj je v njegovem okviru deloval tudi Casino Maribor. Po sprejetju zakona o igralništvu se je Casino izločil iz Pohorja in prešel v last države, preostali del podjetja pa se je oblikoval v novo podjetje - Terme Maribor. Ker se podjetje ni pravočasno lastninsko preoblikovalo, je po črki zakona moralo vso premoženje začasno prenesti na republiški razvojni sklad, ki ga je nasledila Slovenska razvojna družba. Takrat je bilo dogovorjeno, da se bodo Terme v skladu s tedaj veljavno zakonodajo privatizirale z notranjim odkupom. Tako je uprava Slovenske razvojne družbe konec maja predlagala svojemu nadzornemu svetu, da bi Terme privatizirali z notranjim odkupom do 25 odstotkov, vendar nadzorni svet tega ni sprejel, temveč je sklenil, da bo delnice Term prodal investicijskim skladom in tako pomagal zapolniti privatizacijsko “luknjo”. Razumljivo je, da je de bivše zaposlene in UP°"°J .j0. Term ter vodstvo podjetja g čitev nadzornega sveta Slove razvojne družbe revo hirali’ vei ker so za notranji odkup ‘e. rje. let varčevali in skupno pr' . f. vali več kot 550 milijonov . jev. Zato so se zoper orne sklep pritožili. . ra/- Nadzorni svet Slovenske vojne družbe je svojo od ■ spremenil in sklenil, da up čenči lahko sodelujejo prl njem odkupu do višine pr'' a vanih sredstev, posamez • lahko pri notranjem odkupu največ za 1,5 milijona delnic. Ta sklep je Pon0 ki buril del upravičencev, saj ^ niso varčevali organizirano p .j podjetja, ne bi mogli so ^ pri notranjem odkupu- jjjt-upravičencev jih je Pre^0pe|avci ja varčevalo samo 583. tu(ji, Term so se začeli sprasev ^e. kje je zakonska osnova z -eIn jitev sodelovanja pri n°, r;ev. odkupu na 1,5 milijona -trSt-Zato so se pritožili na M raZ-vo za ekonomske °^n°seoSialiv voj, sporni sklep pa s0 P jjjčtf- presojo tudi ustavnemu ■ .j s S tem pa se igrico '' j,onča-privatizacijo Term še nis raz-Ic. Nadzorni svet Sloven nj|, vojne družbe je namre ‘ -jjnu da bo “neposlušno" uPra,.oni, da okrepil z novim prokuri bo poslovanje najbojj usp (ran-mariborskega podjetja . naJ-sparentno”. Tako so na /’,curista zornega sveta Term za p ven-predlagali Srečka Kukov«*- v()dl dar ga nadzorni svet, * Anohi' profesor mariborske pa- sko-poslovne fakultet -pjje vorin Kračun, ni imenov^j^. >r»v' zelo razburilo nekatere -pevski razvojni družbi, ki z S:avitev Ijajo novo strategijo za u svoje politike v Terma^; [Novomeška kronika zaprto - včasih j e na trgovinah pisalo: Zaradi inventure 'Jrio! danes pa je ta vzrok zamenjal drug: Zaradi denacionali-acije zaprto! Samo na novome-„ m Glavnem trgu in delu njegovega podaljška v Rozmanovo 1C0Je zaradi tega že lep čas 1 Prtl" 6 trgovin in en gostinski inv!" slednjem piše, da je Kal zaradi denacionalizacije acasno zaprt. Le da ta “začasnost traja že od avgusta 1996! starim lastnikom oziroma jinovovim dedičem se očitno ne n'' m i da l°^ali zevajo praz-'»■ Nekateri so prejšnjim lastni-ni postavili take najemnine, da n Je 'n111 b°lj splačalo graditi na na °'en novih lastnikov pa je Meruske cene utemeljil s tem, da . .e v letu dni dobiti nazaj, kar ho fgU 11 v potdesetih. Kako mu v. 'o uspelo ob praznem lokalu, čnS? le on sum. sn u .TA - V največji vročini m:. .re8pvi Krke pusti in prazni, c Jer kopalcev, nobenega živ-7ai: ’,R?’etne razposajenosti, še iml!1?ene?a parčka ne boste na tihotni loki ob nekdaj noiK ZIV1 ',n mamljivi reki. Vsi se je svoinTa- 1 da j? kužna. Saj po Dotra-i ’le: Zi*dnje analize so spet m n,v j v Novem mestu doD ° ho Otočca in naprej In t/?8!6 ni Pr'merna za kopanje, liivn 2,a pstno, kaj žalostno, grozni deJs‘vo nikogar dovolj ne Sd»ldene: da bi kaj ukrenil, ne vane Iv1? ljudi ne tako imeno-pa j lvilue družbe. Nič. Pustota! šče n . ižje novomeško kopali-% na Pnmostku ob Kolpi. F v ŠMIHELU NOV GASILSKI avtomobil PriH,EL - NOVO MESTO -hel m lno gasilsko društvo Šmi-N0vn i)VO mest0 (PGD Šmihel -PODni?eStP^ kmalu dobilo iz-Merrea 8asilski avtomobil oprem, es Benz-Sprinter, ki bo Pomoči!", Z najs°d°bnejšimi pri-Požarov n resevanic ln gašenje slavi nh 'tn ^nar so zbrali na pro-h'ovo m lctr|ici PGD Šmihel -Poma?^t0’ Bnančno pa so jim Co8ah tudi: Gasilska zveza mest tere-S,lo’.m?stna občina Novo hiki in c ,‘lni sponzorjj, podjet-Novo" ajani: PGD Šmihel -lici i,a 1sl° Pa je ob svoji 70-let-IZdal° ‘udi društveni bilten. nitSec s°?PaJe rekla, da je vsak Pokn; Pn™ P°P°lnemu mrku -K,lJriine. HMir I r H A S I H O B C I M Mii v Četrt stoletja novomeškega BTC Začelo se je z Javnimi skladišči - V Bršljinu 54 trgovskih lokalov, v Češči vasi skladišča in upravna stavba - Nov manjši nakupovalni center v Bršljinu NOVO MESTO - Zgodovina novomeške poslovne enote Blagovno-trgovinskega centra sega dobrih 25 let nazaj, ko so v Bršljinu začela delovati Javna skladišča. Ta so se kasneje preimenovala v Blagovno-transportni center, s slovensko osamosvojitvijo pa so iz “transportnega” prelevili v “trgovinski” center, kratica, pod katero to firmo poznamo, pa je ostala enaka - BTC. Začelo se je v Bršljinu, tam pa še danes, kar se prihodka tiče, Suhokranjski drobiž IMENOVANI ODBORI - Na zadnji seji občinskega sveta občine Žužemberk so bile imenovane in potrjene tudi vse komisije in odbori. Ti so se v kratkem času kljub dopustom sestali in imenovali predsednike. Tako bo v komisiji za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja predsednik DUŠAN PAPEŽ s Hriba pri Hinjah, JANEZ HROVAT iz Podgozda bo predsednik odbora za gospodarstvo, kmetijstvo, turizem, davčno politiko, proračun in finance, JOŽE PAPEŽ s Cviblja predsednik odbora za okolje in prostor, komunalo in promet, obenem tudi predsednik komisije za vloge in pritožbe, ANDREJ BANKO z Dvora predsednik odbora za družbene dejavnosti, DARKO PUCELJ iz Žužemberka predsednik komisije za statut občine in poslovnik občinskega sveta, DRAGICA PAPEŽ iz Ljubljane pa predsednica občinske volilne komisije. Do sedaj je bil sklican dvakrat odbor za lokalno samoupravo in enkrat nadzorni odbor, zaradi nesklepčnosti pa niso izvolili predsednika. ASFALT; Vinogradniki vinske gorice pod Šent Pavlom po spodnji strani pripravljajo teren za novo asfaltno prevleko. Dela izvaja Cestno podjetje Novo mesto, celotno investicijo, vredno več milijonov tolarjev, pa bodo krili vinogradniki in lastniki parcel. OBLETNICA - Gasilci in gasilke PGD Križi so pred kratkim dostojno počastili 25-letnico delovanja. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1974 in v teh letih so naredili marsikaj: zgradili nov dom, kupili motorno brizgalno in gasilsko vozilo. Njihove tekmovalne desetine so zelo uspešne, saj so v zadnjih petih letih osvojile kar osem pokalov. opravijo večino posla, nekaj manj kot polovico od okoli 2,5 milijona nemških mark letnega prometa. Iz bršljinskega BTC-ja so pred leti najprej na svojo novo lokacijo v Češči vasi preselili skladišča, potem ko so zgradili poslovni objekt, pa še upravo. Tako so lahko vse objekte v Bršljinu preuredili za potrebe nakupovalnega centra. Danes je v teh objektih 54 trgovskih lokalov, največja sta prodajalni Emone in Kovinotehne, ki vsaka meri skoraj 900 m2, potem pa je še vrsta srednje velikih in manjših trgovin z raznovrstno ponudbo. “BTC je lastnik celotnega trgovinskega centra v Bršljinu z vso infrastrukturo. Lokale dajemo v najem, mi pa upravljamo s celotnim območjem, skrbimo, da so v centru primerni programi, da vsa stvar čim bolje deluje in da je okolje prijazno za obiskovalce,” je povedal direktor novomeškega BTC-ja Ivo Longar, pod čigar vodstvom je ta poslovna enota dosegla lep napredek in naredila pomemben kakovosten premik. Ivo Longar Kot rečeno, prinese bršljinski trgovinski center nekaj manj kot polovico prihodka, ostalo pa ustvarijo s tako imenovanimi logističnimi programi. Gre^za carinsko skladišče in skladišče domačega blaga, carinski terminal za carinjenje blaga na tovornih vozilih in za poslovne prostore v upravni stavbi, ki jih oddajajo špedicijskim firmam in drugim, ki so vezani na carino. Sedež novomeške carinske izpostave je sicer še v Bršljinu, v carinsko pisarno v Češči vasi pa vsak dan prihaja carinik. V Češči vasi ima novomeški BTC 8 ha zemljišč, dokupijo pa lahko še nadaljnjih 20 ha. “Računamo, da bo to območje za Novo mesto gospodarski plato za večje gospodarske naložbe. Za tako površino in razne dejavnosti, ki se naj bi odvijale tukaj, smo načrtovali tudi vso infrastrukturo, od oskrbe z elektriko, plinom in vodo ter telefonijo do čistilne naprave,” pravi Longar. Računajo, da bo slej ko prej tu blizu stekel del novomeške obvoznice, ki se naj bi odcepil od sedanje severne in se mimo Češče vasi in čez Krko priključil na cesto Novo mesto - Straža. Čakajo tudi, kam bodo umestili železniški kontejnerski terminal, in računajo, da bo to nekje ob železniški progi Novo mesto -Straža. “V glavnem smo se sedaj osredotočili predvsem na logistične programe,” je povedal Longar. Ne pa povsem. O tem govori tudi nedavni nakup objekta in zemljišča nekdanje Novotehnine trgovine v Bršljinu nasproti BTC-ja. Tam bodo uredili manjši nakupovalni center, in sicer prehrambeni diskont italijanske trgovske verige Hardi, prodajalno z obutvijo Turboschuh, Drogerie Markt, manjši bistro ter kakih 70 parkirnih mest. “Če bomo kmalu rešili vprašanje križišča, bomo ta novi nakupovalni center odprli decembra, sicer pa prihodnjo pomlad,” napoveduje direktor. A. BARTEU • Laž in pretiravanje sta najslabša propaganda. (Masaryk) * M* ih- \ PRVO NOVO GASILSKO VOZILO - PGD Doli obstaja že od leta 1936, a je je renault master njihovo prvo novo gasilsko vozilo. S slovesnosti ob predaji (z leve): novomeška podžupanja Martina Vrhovnik, predsednik KS Dolž Stane Salehar in predsednik gasilskega društva Jože Hrovatič. (Foto: A. B.) Na Dolžu nov gasilski avto Zbrali 3,5 milijona tolarjev za Renault master - Občina dala 200 tisoč manj kot objubila - Čaka ji še nakup prikolice DOLŽ - Zadnjo soboto popoldne so na Dolžu slovesno predali namenu nov gasilski avto renault master, ki je stal 3,5 milijona tolarjev. Tako je tudi to prizadevno podgorsko gasilsko društvo končno dobilo svoje prvo novo in res sodobno gasilsko vozilo. Gasilsko društvo so na Dolžu ustanovili leta 1936 in takrat je štelo 31 članov, deloval pa je tudi mladinski odsek. Po drugi svetovni vojni je delo društva zamrlo in mrtvilo je trajalo do leta 1960, ko so društvo obudili. Takrat so od otoških gasilcev dobili tudi prvo gasilsko vozilo; to je bil vprežni voz z ročno brizgalno, ki ga hranijo še danes in ima že muzejsko vrednost. Zatem so dobili še dva rabljena gasilska kombija, najprej od gasilskega društva iz Šmihela, zadnjega, še IMV-jevega, pa so dobili z Mokrega Polja, ko je imel že 11 let in je danes star že več kot 20 let. “Zato smo se lotili zbiranja denarja za novo gasilsko vozilo,” je povedal predsednik PGD Dolž Jože Hrovatič. Zanj so po milijon tolarjev prispevali KS Dolž in Občinska gasilska zveza; 500 tisočakov je prispeval podjetnik Jože Može, novomeška občina je tudi obljubila 500 tisočakov, dala pa le 300.000 tolarjev. Ostali denar so prispevali drugi donatorji, 500.000 pa so zbrali se krajani. Danes šteje PGD Dolž okoli 100 članov ter več kot 40 mladincev in pionirjev, ki na raznih tekmovanjih že dosegajo lepe uspehe. Dolški gasilci so pred časom skupaj s krajevno skupnostjo zgradili prostoren večnamenski dom. “Naš nadaljnji cilj je nabava prikolice za prevoz gasilske opreme,” je še povedal Hrovatič. A. B. EU IN SLOVENSKI KMETJE ŠENTJERNEJ - Sindikat kmetov Slovenije, podrudružnica Novo mesto, je z dvojezjčnim Strojnim krožkom Pilberk - Železna Kapla iz Avstrije organiziral enodnevni obisk Zadruge v Železni Kapli. Kmetom iz širše Dolenjske so hoteli predstaviti probleme, s katerimi se soočajo avstrijski kmetje zaradi EU in kako jih rešujejo. V Železni Kapli so se seznanili tudi z društvom Cop-pla kaša, ki združuje 11 visokogorskih kmetij iz doline Bele. To društvo nudi potrošnikom neposredno prodajo pridelkov iz včlanjenih kmetij. Udeleženci so sklenili, da lahko kmetje v Sloveniji in Avstriji preživijo le, če se povežejo v društva, sindikate in z neposredno prodajo pridelane hrane. Tako slovenski kot avstrijski kmetje menijo, da sta vladi obeh držav premalo zaščitili kmete ob vstopu v EU. ^Iarsko izročilo ena Kandija in njena himna Sa i f nar°dni praznik dela, L rn0i°s’ ie upokojeni kamnoseka nilr J°že Lukšič iz Novega n°vanie U‘la[ JO-letnico. Na praznini n Pa bodo na domačiji Raztresen^ ■ 14. avgusta pripravili že zapored, Branko Matkovič, kovič, sicer državni svetn‘ :e nekdanji metliški župan, P metliški občan. Raztresen je.Vf vabil vse, ki so preživeli nap dan konec sveta 11. avgusta, 13. avgusta podajo na kone ta v Jankoviče. Zagotavlja, . bodo nikogar razočarali- . še, če bo za katastrofo kriv čan, ki bo pač naredil kaj ^ nega v črnomaljski občini-e ^ Matkovič pa ni rekel nobe ■ torej res na obzorju katastroi • Črnomaljski drob? SMRAD - Od sedmih P ditev črnomaljskega poletja je bila preteku c a prva tudi v atriju črnomalJ* ^ gradu. Najboljše pa bi V|a tudi zadnja. Iz odtočnega ^ v tleh atrija, okrog kater Ljubili postavljeni stoli za P šalstvo, so prihajale tak jj njave, da bi jih najbrž zazn< najbolj nahodni. Je ze ’ne. morajo tudi odpadne: vo^ kam odteči, a ljudje, željni & ^ nih užitkov, najbrž niso ’ v naj bi spremljali njihov Ej|n0 podzemlje oziroma v Mrk -&»»»*; so imeli navado, da so okajenimi stekli opazova ^ ali lunin mrk na Straznji » gf.e letos jih ni bilo tam. P ,. ravi -namreč, da bi jim nePrlu'L0ve-po nekaterih teorijah“ P? speŠD<> soljci - ki s kamni dokaj |j njj-obmetavajo del vasi, r za hove dragocene pripo y teui opazovanje zadnjega mrn tisočletju. Semiške tropW REBUS-Ob novemsn« j« zu za vas Krupo stoji nc > ZIiak bilo nekoč najbrž Pr(J?lt , pah0 Odščipnjen in z ollls n’ kak5c’n pa danes bolj spominja . 'nOJ rebus. A voznikom ihe.' gotovo pa bi dobro e|en iznajdljivec, ki b, s. nadsfv, i» j na f iznajdljivec, m edsi'\ postavil stojnic«* : ^evlje • pripomočki za čišče 'Drobne iz Kočevja j II | Z N A t I H OBČI M ttMtt . POLEPŠANJE DOPUSTA -Zelja delujočih na območju občin Kočevje, Osilnica, Kostel in Loški Potok, ki so v začetku letošnjega leta podpisali memorandum o skupnem sodelovanju za ustano-vttev garancijskega sklada, da bi imeli svoj sklad, na pristojnem ministrstvu za malo gospodarstvo w turizem ni naleta na odobritev, pda pa je dovolj močna in jasno tzražena, da je pritegnila pozornost. Tako je na veliko presenečenje vseh v Kočevju, ki v teh dneh le nemočno čakajo na konec dopustov, ko bodo na ministrstvih v Ljubljani spet začeli normalno delati, Podjetniško informacijski center Kočevske prejel faksiran dopis, ki je marsiko-mu v Kočevju polepšal dopust. V njem jih namreč ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem obvešča, da jim dovolijo oblikovanje garancijskega sklada na območju omenjenih štirih občin. a 00 sklad lahko deloval kot samostojna enota v okviru že delujočega garancijskega sklada mestu, lahko sicer greni Priokus zmage, ne more pa izniči-1 občutka doseženega uspeha! OBČAN SPRAŠUJE, medved odgovarja 'Kaj meniš o letošnjem izred-?° "ladnem juliju, ki gotovo ni koristil turizmu ? •Edina korist od njega je bila, ohla^^ vedn° primerno ibmski zobotrebci Za nikogar predrago k^renjska cesta v Ribnici je tnH-Cn? asfaltirana, urejeni pa so kn JP?bniki. Zato sedaj še toli-,0lJ bodejo v oči stare, po-^odovane fasade hiš. Večino zoh Je ze dodobra načel Drit Casa’ sv°je pa sta k temu d P^ala tudi dolgoletna iz-blj avljenost hiš neposredni nazaH1 .re8tonalne ceste in ne ianis tud' večmesečno ure-no nrjcmenjske ceste. Za celost-ceste urejenosti Gorenjske še n Sj?novalce zato sedaj čaka brem t6V fasad- Kdo bo nosil ab : ® .blejanja - država, občina izm7riajaec’nam ni znan0-Nihče na r n' namreč kriv, da so stam?reiy'ski cesti individualne Cestj|V^ntske hiše skoraj tik ob Dortnu Je takšna ureditvena tudi t"1 'e6*5- starih mestih jeder krivi „v drugod, za to niso vsi “c • .stattevalci. Če bi si zato bj biin1Vi' Porazdelili stroške, nc ne nrea ‘n za nobenega tudi ne! 8° " tudi za stanovalce j^jvznemirja občane SggMe bolj pa položnice skem^!u POTOK - O smetar- kot dvel ku’ k' Je star ze več °bčina • 'n katerega skušata kivlien* 'n komunala spraviti v li smo delno že poroča- l°kuunri)f jc z.?ano’ seje od-ki ie n P- *.e vaški odbor Retje, občinj je strnjeno naselje v ^to^^rj6 fekoliko dvoumen, bo rsetenčani sklenili, da bik. N aVS;^a hiša sv°j zab°j-načrtn,, i -P Pa niso pristali torušpn* !’ ki so menili, da je ki ie hi?^eČe sprejetega odloka, glasilu ' j,, jen v občinskem ittUnsu"jv Oradnem listu. Ko-bila u'n°bči"a menita, da bi bikov n i P°sameznih zaboj-bačin (,'}dstandarna in bi tak podražil ma smeti stvar še hajablk,ratkim so začele pri- KobiUn°a°aZn,^e’ki j'!1 ic l/dala Pride J-ui?' vsako osebo Je bil 'f V; farjev. Prvi obrok °br0k 3 -Jlv 3°- julija, drugi btesee Pričakovati še ta Prej hi„-jr to plačevanje vna-šalj 0. 1 duhove, smo povpra-8- ZaUm-,lrektorja Komunale bittriala • ’ ki pravi, da Ko- Voi^l ,’tima denaria za naha- vOzabaninta denarja za naba-^točer * oziroma mora za Polovi,, e zabojnike plačati ■ Post , Va?Prej- Zabojnike naj kacii,*H na zato določene ^oinlt- LSrede avgusta. Stare base|j„ e odo dobila manjša d° Do ?° d.°govoru pa jih Ob ■ MOStai/il: . k Do«., T 6 u P“ J"' določ na stara mesta i0sovnii,enfm dnevu za odvoz °tlvoz0v c Padkov. Stroški teh *arski tak^ ZC vračunaniv sme- Pulokur^bktajšek. V Loškem du bi v a danes se ni opazi- bftj bi ,,,f° urejal ploščadi, kjer b« smet.11?0vi zabojniki. Očitke. urske zgodbe še ni ko- A. KOŠ M ER L Velik interes za podjetniški inkubator V Kočevju zbirajo prijave za najem, lizing ali nakup proizvodnih prostorov na območju novega Itasa - Pri urejanju infrastukture bo pomagala tudi občina KOČEVJE - Podjetniško informacijski center Kočevske je pretekli petek začel z zbiranjem prijav interesentov za podjetniško cono na območju novega Itasa. Na voljo je 2.700 kv. metrov proizvodnih površin, ki jih bo možno najeti, vzeti na lizing ali kupiti, vendar izključno za proizvodno dejavnost. Prijave zainteresiranih za podjetniški inkubator, ki bi ga radi vzpostavili na območju bivšega novega Itasa, bodo zbirali do 20. avgusta. Sledil bo skupni sestanek z zainteresiranimi, saj bodo na osnovi njihovih želja in potreb temu ustrezno uredili potrebno energetsko in komunalno infrastrukturo. Pri tem bo bodočim kupcem ali najemnikom prostorov pomagala tudi kočevska občina, ki pogojuje načrte zdajšnjega lastnika prostorov, podjetja Avto-treiding iz Slovenske Bistrice, da bi na sedaj izključno industrijskem območju novega Itasa uredil poslovno trgovski center, s tem, da mora del prostorov ostati namenjen proizvodni dejavnosti. “V občini imamo precej podjetnikov, ki bi lahko delali več, če bi imeli večje prostore, težava pa je, ker ne dobijo prostorov za proizvodno dejavnost,” pravi Milena Glavač s Podjetniško informacijskega centra in dodaja, da je zato za občino še toliko pomemnejše, da obstoječe proizvodene prostore ohrani. Da številne podjetnike pesti prostorska stiska, potrjuje tudi velik odziv na zbiranje prijav interesentov za nakup ali najem prostorov na območju novega Itasa, ki jih želi občina v zagotavljanju možnosti podjetnikom za zaposlitev še večjega števila delav- Urejajo korito in lužo Nekdaj so tu napajali živino, zdaj pa bodo turiste -Korito in Zolkno turistična zanimivost DOBREPOLJE - Turistično društvo Podgora, ki je najmlajše v dobrepoljski občini, je letos sklenilo urediti na svojem območju Korito in lužo pri njem in še bližnji izvir Žolkno. Korito je dobilo ime po lesenem koritu, v katerem so nekdaj napajali živino, NA TRAVI DVA MUZEJA TRAVA - Prvi muzej na Travi je v gospodarskem poslopju uredila ga. Marta Steiner. Razstavljeni predmeti so samevali na podstrešju hiše in senika, sedaj pa so na ogled. Obširna zbirka obsega predmete ali orodja, ki so nekdaj služila na kmetijah, v gozdovih, za domača opravila, obdelavo lesa, lanu, volne in pripravo jedi. Gotovo je najzanimivejši tisti del, kjer je videti staro črno kuhinjo, z žico povezano lončeno posodje in še bi lahko naštevali. Slavko Ožbolt, ki sicer ne živi stalno na Travi, je v svoji hiši uredil muzejsko zbirko starih dokumentov, knjig, učil in glasbil, kar vse izvira iz nekdaj izredno pestrega vaškega življenja. A. K. v topli luži ob njem pa so se domačini poleti tudi kopali. Letos so lužo že prekopali, jo povečali in obložili s kamnom. Urejeno korito z lužo bo spomin na nekdanje čase, ko so tod okoli pasli živino in jo napajali v koritu. Voda, ki teče iz izvira in v korito je kristalno čista. Čeprav teče počasi, nikoli ne usahne. Le kakih 300 metrov stran je še en izvir, ki se imenuje Zolkno. Od Korita do Žolkna bodo vaščani uredili sprehajalno pot. Pri Koritu pa bo tudi prostor za piknike. Skratka: Korito in Žolkno bo urejeno v turistično privlačnost. Predsednik Turističnega društva Podgora Franci Adamič je dodal še, da se zdaj društvo ukvarja predvsem z zbiranjem starin, saj se dogovarjajo o ureditvi kmečkega muzeja. Stal bo na prostem ali pa v eni izmed opuščenih vaških hiš. Društvo je doslej namenjalo vse svoje prihodke za obnovo podružnične cerkve, ki je letos praznovala 350 let obstoja, v prihodnje pa bodo dali poudarek urejanju ostalih turističnih zanimivosti. M. STEKLASA cev, ohraniti kot proizvodne prostore. “Podjetniki se zanimajo predvsem za nakup in lizing, in sicer tako za celoten komples, kot za njegove posamezne dele,” pravi Glavačeva in dodaja, da je največ interesentov s področja kovinsko in lesno predelovalne industrije. Ali bo kupec ali najemnik 2.700 kv. metrov proizvodnih prostorov v bivši upravni stavbi Itasa samo eden, ali jih bo več, bo znano po skupnem sestanku zainteresiranih najkasneje v začetku septembra. M. L.-S. ENI DELAJO, DRUGI NAGAJAJO KOSTEL - V okviru akcije Turi-stično-športnega društva Kostel “Kostelci pometimo pred svojim pragom” je bilo letos z območja Kostela odpeljanih 17 kamionov raznega odpadnega materiala. Letošnja kostelska akcija pa poteka podobno kot slovenska pod geslom “Moja dežela, lepa, urejena in prijazna”. V njenem okviru so Kostelci že začeli prenavljati kozolčke in smerokaze, ki stoje nekateri že 10 let. Pri tem ugotavljajo, da se nekateri zelo trudijo za lep videz kraja in znakov, drugi pa znake poškodujejo. V okviru te akcije poteka tudi tekmovanje za najlepše urejene kostelske domačije, poslovne prostore in vikende. Za to tekmovanje je 37 prijav (lani 29). KATR1NKA PRVA ZA POKAL TRA VNIKA - 31. julija so se v Loškem Potoku med seboj pomerile vse ekipe, ki sicer igrajo v občinski malonogometni ligi. Turnir je bil tokrat del slovesnosti ob travniškem tradicionalnem prazniku. Prvo mesto je zasedla ekipa Katrinka, ki spada v organizacijo Nevtralci, druga je bila ekipa gostilne Pri Kapcu iz Tavnika, ki je turnir tudi organizirala, in tretja ekipa bifeja Pri birtku. Pokal sta Nevtalcem podelila vaški predsednik Jože Žagar (levo) in tajnik KS Janez Bambič. (Foto: A. K.) Krsf pred peklom? Ob praznovanju Marijinega vnebovzetja - velike maše, enega največjih krčanskih praznikov, prvič po dolgih letih pred frančikanskim samostanom pri Novi Štifti ne bo tradicionalnega srečanja Romov iz Slovenije in zamjestva. Ti so v preteklosti nekaj dni pred praznikom - tudi v nedeljo pričakujejo okrog pet tisoč romarjev - zasedli travnike okrog cerkve in tristoletnih lip, namestili šotore, pripravili pojedino ter se sproščeno, kakor oni znajo, družili in se predali trenutku resničnosti: "Življenje je le eno, in če ga drugi ne znajo ujeti, zakaj bi ga Romi pustili". Boris Zupanc iz Kočevja, najuspešnejši podjetnik med Romi na Dolenjskem, sicer prireditelj večletnih srečanj in nasploh nosilec naprednih pobud med njimi, je povedal, da odkar je iz rok spustil vajeti, pri Novi Štifti ni več tako množičnega snidenja njegovih rojakov. Vseeno bodi Romi prišli in zabava bo. Boris je opozoril na množičen pojav, da se Romi ob tem prazniku množično krstijo, nekateri tudi pred “napovedanim koncem sveta ”, ta naj bi bil včeraj, ob sončnem mrku. Od Ribnice do Grosuplja ter Črnomlja do Novega mesta so zlasti zadnji mesec množično sprejemali prvi zakrament, pa čeprav so bili mnogi izmed njih stari tudi po 25 let. M. G. DOZIDALI BODO JAKLIČEV DOM DOBREPOLJE - Največja investicija občine Dobrepolje bo dozidava in prenova Jakličevega doma na Vidmu. Konec julija so bili občinski svetniki seznanjeni z idejno zasnovo tega objekta. Z njeno uresničitvijo bo občina pridobila dodatne prostore za kulturno dejavnost in rekreacijo občanov. Razen sodobne dvorane bo v domu še več drugih prostorov (za druženje upokojencev pa še za glasbeno šolo, za vaje godbenikov, za strelce in politične stranke). V ustreznejše prostore bodo preselili nedavno odprto spominsko sobo Frana Jakliča in stalno zbirko Dobrepoljska hiša. Urediti nameravajo še spominsko sobo likovnikov bratov Kraljev, v katero bodo predvidoma preselili tudi Kraljev cikel “Zemlja”, ki je zdaj na ogled v šolski avli. Razstava bo tako dostopnejša obiskovalcem, saj je šola nekoliko odmaknjena od središča Vidma. “REZERVNA” CESTA DO NOVE ŠTIFTE SODRAŽICA - Nova Štifta je s tamkajšnjo romarsko cerkvijo in samostanom osrednja kulturna in zgodovinska posebnost sodraške občine. Da bi olajšali dostop do cerkvenega dvorišča v času množičnih srečanj vernikov, so pred nedeljskim romanjem posodobili dvokilometrsko cesto iz Ravnega Dola, še letos pa naj bi jo z državnim denarjem tudi asfaltirali. Za nemoten prihod do Nove Štifte in seveda še naprej priporočajo asfaltirano cesto z odcepom v Lipovšici. Dež selil tabornike Narasli pritoki Kolpe - Poškodovane ceste -Odneslo dva čolna KOSTEL - Neuije je minuli četrtek, 29. julija, prizadejalo v Kostelu več nevšečnosti, saj so pritoki Kolpe močno narastli, medtem ko Kolpa ni. Najbolj sta podivjali Jakšički potok in Prifarski jarek. Narasli Jakšički potok je vdiral v nekatere kleti, Klariču iz Potoka pa je odnesel dva kanuja, ki ju še niso našli. Prifarski potok pa je poplavil spodnji del hiše in gospodarsko poslopje profesorja dr. Južniča v Fari. Južničevi ne pomnijo, da bi se kaj takega zgodilo v zadnjih desetletjih. Zaradi močnih padavin so morali v Žagarjevem kampu pri Kotnicah preseliti na višje nekaj taborniških šotorov, ki jih je zalila voda iz pritokov. Neurje je spremenilo ta in Bartolov kamp v blatno močvirje, neprevozno za avtomobile in komaj prehodno. V vasi Žlebe pa so ponoči šli reševat prenosno kemično stranišče, ki bi ga lahko odnesla voda. Neurje je močno poškodovalo makadamske ceste, predvsem tisto na območju Suhorja in Pod-sten. Dodatno je poškodovana tudi cesta od Kostela (Trg) do Žage, ki jo zdaj pripravljajo za asfaltiranje (pol kilometram) in popravilo asfalta (pol kilometra). Dela bodo opravljena do jeseni. J. P. “Za stranke nam ni nič pretežko!” Bivša Mercatorjeva trgovina v Livoldu je ponovno odprta KOČEVJE - Po približno letu in pol, odkar so v Livoldu zaprli bivšo trgovino Mercator - Trgo-prometa iz Kočevja je prodajalna na začetku letošnje glavne turistične sezone v prenovljeni podobi in pod novim vodstvom ponovno odprla svoja vrata. Prodajalna se imenuje Lili, ime pa nosi po novi najemnici Liljani Črnkovič. V domači hiši v Livoldu, v kateri že devet let vodi okrepčevalnico Lili, je Liljana pred petimi leti odprla tudi trgovino. Za bogato ponudbo prehrambenih in drugih izdelkov, s katero je uspešno konkurirala tedaj še odprti Mercatorjevi trgovini, so prostori odmerjeni za trgovino, v okviru katere je deloval tudi butik Zmajčkovih slaščic, sčasoma postali premajhni. Še posebno pa je Liljana to občutila, ko je po zaprtju Mercatorjeve trgovine postala njena prodajalna edina v kraju. V žive vijolične barvne odtenke odeta stavba, v kateri so Mercatorjevi prostori, v katere je Liljana pred nedavnim preselila svojo trgovino, izstopa od okoliških hiš, vendar le toliko, da pritegne pozornost na sicer osrednjem vaškem prostoru ob križišču cest za Črnomelj in Brod na Kolpi. V okolico stavbe je namestila klopi, ki so dobrodošle tudi čakajočim na avtobusnem postajališču pred trgovino, sicer pa se preurejena trgovina odlikuje tudi po urejenem dostopu za invalide, nadstrešku, ki ga prej ni bilo, in tudi Liljana Črnkovič samem načinu poslovanja. “Če česa nimamo in bi stranka želela imeti, ji željeno priskrbimo že naslednji dan ali najkasneje čez dva dni,” pravi Liljana. Za svoje stranke ji namreč, kot pravi, ni težko narediti poti v Ljubljano niti po večkrat na teden. Tega pa se, kot kaže, zavedajo tudi stranke, saj se je v manj kot dveh mesecih po odprtju prodajalne do danes promet povečal skoraj za desetkrat. M. LESKOVŠEK-SVETE GOZDAR NAŠEL MINO MALO LIPJE - V četrtek, 5. avgusta, je gozdar v gozdu pri Malem Lipju 82-milimetrsko našel minometno mino iz II. svetovne vojne. Policisti so mino, za katero bo dokončno poskrbel pirotehnik, do njegovega prihoda zavarovali. • 1 • VI Taborniški rekord na Osilniskem V osilniški občini taborile letos kar 4 večje taborniške skupine - Vreme nagajalo OSILNICA - V Grintovcu so letos sploh prvič imeli v gosteh tabornike. Ob Kolpi seje nastanilo 56 tabornikov roda Ttšati tur iz Ljubljane, ki šteje sicer okoli 100 tabornikov. Starešina tabora Metka Lomovšek in vodnik Dušan Sige sta povedala, da je njihov rod doslej štiri leta taboril na območju Kočevske Reke, zdaj pa so se odločili, da bodo poiskali še kak drug prostor za taborjenje. PRVI TABOR NA GRINTOVCU - Na fotografiji tabor rodu Tršati tur. (Foto: J. Primc) V reviji Tabor so prebrali, da se ponuja tak prostor ob Kolpi na Grintovcu in sklenili so ga preizkusiti. Tako so ti taborniki postali sploh prvi taborniki v vasi Grintovec. Slabo vreme tabornikov ni oplašilo. Kljub dežju in hladni Kolpi so se nekateri kopali v njej. Razen tega so obiskovali okoliške kraje. Tako so bili na Kuželjski steni, Sv. Ani, Kobili in drugod. V desetih dneh, kolikor so bili na Grintovcu, so nekajkrat tudi prenovčevali izven tabora. Sicer pa so bile letos v osilniški občini kar štiri večje taborniške skupine. Kar ves julij so si rezervirali prostor za taborenje v Mir-tovičih taborniki odreda Bičkova skala, ki sem prihajajo že več let. V Osilnici je 14 dni taborila skupina Združenja slovenskih skavtov in skavtinj. Člani iste skupine so taborili tri tedne v Papežih ob Čabranki. J. P. SPOSOJEVALCI ORODJA KOSTEL - Na zaključku mednarodnega delovnega tabora so organizatorji s presenečenjem ugotovili, da je zmanjkalo nekaj orodja, s katerim so udeleženci tabora delali. Direktor Vitre iz Cerknice Bojan Žnidaršič, organizator tabora, je ob tem dejal, da se doslej na nobenem dosedanjih taborov ni zgodilo kaj takega, vendar je kar zadovoljen, saj bodo neznani izposojevalci gotovo poskrbeli, da bo orodje dobro izkoriščeno. P-c MŠA w%wmm I 2 M A IH OBČIM ‘Tu ne gre več za nobeno stroko!” Ureditveni načrt (UN) za center mesta Trebnje kljub poskusu župana in sveta KS Trebnje tudi drugič ni dobil zelene luči - Doklej čakanje na traso avtoceste? TREBNJE - Trebanjci, kot kaže, ne morejo brez izrednih sej. Zgledi vlečejo, žal tudi slabi, in po seriji izrednih sej trebanjskega občinskega sveta seje, kot smo že poročali, zgodila še prva izredna seja sveta krajevne skupnosti Trebnje. Ta seje sestal, da bi izrazil svojo razočaranost in nezadovoljstvo, ker so pomladni svetniki gladko zavrnili ureditveni načrt (UN) središča mesta, ki ga je svet KS, tudi dopolnjenega, sprejel. Svet KS je zato zahteval od župana, naj v najkrajšem času skliče izredno sejo občinskega sveta, na kateri naj ta ponovno prouči sklepe in stališča KS Trebnje. Župan Ciril Metod Pungartnik je prisluhnil zahtevi sveta KS Trebnje in predlagal, naj bi uvrstili zahtevek KS po ponovni obravnavi in odločanju o odloku o UN za center mesta Trebnje na dnevni red 6. redne seje sveta. A že tu se je zataknilo, kajti pomladniki so vztrajali pri že sprejetem stališču s prejšnje seje sveta, da UN središča mesta zavrnejo, ker ni upošteval mnenja številnih krajanov in strokovne javnosti. Dodali so še, da o že odločenem na 5. seji ne morejo ponovno odločati. Župan Pungartnik je presenetil navzoče, NA MEDVEDJEKU RAZMETALO AVTOMOBILE MEDVEDJEK - V soboto, 7. avgusta, je na hitri cesti Obrežje -Ljubljana na klancu pri Medvedjeku prišlo do hude prometne nesreče. 68-letni F. <3. iz Kranja je na tem delu ceste ves čas vozil po prehitevalnem pasu. Po poldrugem kilometru vztrajanja na prehitevalnem pasu ga je neznani voznik, ki je peljal za njim in je očitno mislil, da je hitrejši, s svetlobni signali opomnil, naj se umakne, da bi ga prehitel. F. G. je zaradi tega sunkovito zavil desno na pas za počasna vozila, kjer je z zadnjim desnim bokom oplazil avto 38-letnega A. K. iz okolice Novega mesta. Slednji je močno zaviral in se umikal na desni rob cestišča, kjer ga je zasukalo in treščil je v zemeljski usek ob cesti ter se prevrnil. F. G. je po trčenju sunkovito zavil na levo in se prevrnil na bok in drsel do roba ceste, kjer se je njegov avto postavil nazaj na kolesa in treščil še v zaščitno ograjo. Med prevračanjem je sopotnica, 18-letna U. G. iz Ljubljane, padla iz vozila ter se hudo poškodovala. ko je povedal, da je sklep o nesprejetju odloka o UN centra mesta zadržal. Dejal je, daje predlog sveta KS legitimen in da bi vedno prisluhnil, če bi s podobnim predlogom prišla tudi kakšna druga krajevna skupnost. Svetu KS Trebnje naj bi vsaj odgovorili. “Poudarjam pa, da se strinjam s tem predlogom, ker sem tudi Tre-banjec!”, je rekel Pungartnik. Svetnik Peter Frelih (LDS) je večkrat opozoril, da “je najcenejši svinčnik”, zelo težko in drago pa je popravljati napake urbanistov oz. arhitektov. Menil je, da so dovolj zgodaj opozarjali, da bi morali ponuditi več inačic UN, predvsem pa upoštevati tudi 9 domačih strokovnjakov oz. okrog 70 krajanov, ki so izrazili številne RAVNIKAR RAZOČARAN - Andrej Ravnikar, ugleden arhitekt, s številnimi referencami je bil precej razočaran nad ravnijo razprav nekaterih svetnikov. Na vprašanje, ali se bi znova prijavil na razpis je sicer odgovoril pritrdilno, da pa ne verjame, da bo to dočakal na delovnem mestu. AJDOV KANALIZACIJA V SREDIŠČU - Delavci sevniške Komunale bodo do novega šolskega leta obnovili okrog 170 m kanalizacije v najožjem središču mesta med hotelom Ajdovec, HTC-jem in osnovno šolo Sava Kladnika. Zamenjujejo cevi z mnogo bolj propustnimi avstrijskimi (na posnetku), da ne bi ob večjih nalivih “plavali” v hotelu in še ponekod. Okrog 20 milijonov tolarjev vredno naložbo bodo krili s kanalščino. (Foto: P P) pomisleke oz. nasprotovanje UN, ki ga je izdelalo ljubljansko podjetje Dia, delo arhitekta Andreja Ravnikarja. Svetnik Janez Anton Kovačič (DeSUS) se je zavzel, da bi prisluhnili zahtevam sveta KS Trebnje, čeprav bi bilo njemu Ijub- • “Tli ne gre več za nobeno stroko, ampak za to, kdo bo koga, kdo ima več glasov v občinskem svetu! Imeli smo že dva podobna ureditvena načrta, nikoli pa ni bilo za papirji tudi investitorjev. Mercator ima namero vložiti več kot 7 milijonov mark v poslovno-naku-povalni center, pošta pa naj bi vložila milgon tolarjev. Tako naj bi do ustreznih prostorov prišli še Geodetska in Davčna uprava ter Komunala. Vprašanje je, kdaj bomo spet imeli takšno priložnost. Odločno pa odklanjam, da naj bi takšna rešitev pomenila, da pristajamo na t.i. dolinsko varianto avtoceste, ker je že lep čas znano, da vztrajamo pri pobočni inačici. Kdaj bo pa znana dokončna trasa avtoceste, nihče ne ve,” je trebanjski župan Pungartnik komentiral sklep 14 svetnikov, ki so znova zavrnili Ravnikarjev UN, z dopolnilom, da izberejo novega projektanta šele, ko bo znana trasa avtoceste. še, če bi bili takih investicij deležni še kje drugje. Svetnik Marjan Zupančič (SKD) je znova poudaril, da svet KS Trebnje ni zadostil vsem krajanom mesta, kjer bodo še dolgo živeli. “Ne smemo delati nekaj na silo,” je še dejal. P. PERC SREČANJE ZADRUŽNIKOV KZ TREBNJE LANŠPREŽ - Predsednik Kmetijske zadruge Trebnje, Marjan Jevnikar vabi v soboto, 21. avgusta, ob 14.30 na srečanje zadružnikov na Lanšprežu. Pester zabavni spored bo povezoval Daniel Barle - Krjavelj, ansambel Efekt bo poskrbel za ples, zadružniki pa se bodo lahko pomerili v družabnih igrah. GASILCI VABIJO DOLENJE JESENICE - PGD sv. Rok vabi na prevzem in blagoslovitev gasilskega aavtomobi-la, ki bo v soboto, 14. avgusta, ob 18. uri pri gasilskem domu Dolenje Jesenice. Sledi veselica, za hrano in pijačo je poskrbljeno, igral pa bo Sandi Povše. OMIZJE POLITIKOV - Po zadnji redni seji trebanjskega občinskega sveta, kjer so za lep čas “pokopali” ureditveni načrt središča mesta, so se na vrtu stoletne gostilne Janeza Pavlina srečali ob kozarcu osvežilne pijače vodilni pomladniki (prvi z desne svetnik dr. Marjan P. Pavlin - SKD, svetnik in predsednik SLS Anton Strah, svetnik in podpredsednik SDS Franc Hribar, svetnik in predsednik OO SKD Marjan Zupančič) ter svetnik in predsednik OO LDS Igor Teršar (prvi z leve), svetnik Jože Rebolj (DeSUS), pomladniki pa so medse vzeli župana Cirila M. Pungartnika (LDS), da bi simbolično dokazali, da to ni čas za sedmino, ampak za veselico, da niso ostali vsak na svojem bregu, temveč da so zgradili mostove, pod katerimi se pretakata ruj na kapljica in pivo. (Foto: P. Perc) Spet popelje muzejski vlak 28. avgusta bo vlak petič pripeljal v Sevnico TRŽIŠČE - Komajda se je Ljubljančan Stanko Lazar, zaposlen kot strojevodja pri Slovenskih železnicah, dodobra nastanil v stanovanje SŽ na železniški postaji v Tržišču, kamor ga je pravzaprav pripeljalo prav stanovanje, kakršnega mlada družina v Ljubljani ali okolici ni mogla dobiti, že je znova dokazal, podobno kot že poprej velikokrat v prestolnici, da je odličen organizator. Ustanovil je kulturno-umetniško športno in izobraževalno društvo Žagon. Čeprav ima društvo Zagon sedež v Tržišču, kjer naj bi bilo tudi jedro dejavnosti, pa je vendarle odprto za vse ljudi dobre volje v Sloveniji, ki si želijo spoznavanja in povezovanja mladih različnih interesov. Sodelujejo s strokovnjaki, organizacijami in ustanovami, ki lahko pripomorejo iz stisk mladim, da se razvijajo v zdrave osebnosti. Društvu Žagon je brezplačno dal v najem Janez Stušek v kletnih prostorih bara Na mlinu v Tržišču 15, kjer je uredil ženin frizerski lokal. Pohištvo za prostor je društvu Zagon podaril sevniški Stilles. -Dejavnost društva Zagon je zastavljena tako široko, da bi skoraj sleherni lahko našel zase kaj zanimivega, bodisi v Klubu interesnih dejavnosti, kjer načrtujejo 6 petdnevnih poletnih in božičnih delavnic z glasbeno in likovno vsebino za skupine do 15 oseb po vsej Sloveniji, ali v Klubu prijateljev mladine, ki v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine skrbi skozi celo leto za rekreacijo mladih in koristno preživljaje prostega čas. Društvo Zagon v sodelovanju s Slovenskimi železnicami, ljubljanskim društvom Interes, kjer je Lazar med drugim začel pred petimi leti tudi z organizacijo muzejskih vlakov za otroke, ZKD Sevnica, občino Sevnica in ob podpori številnih donatorjev pripravlja za soboto, 28. avgusta, tradicionalni enodnevni brezplačni izlet s počitniškim muzejskim vlakom. Vlak je namenjen socialno ogroženim otrokom, beguncem, rejencem in ostalim, ki niso preživeli primernih poletnih počitnic. Otroke, stare med 9 in 14 let, bo po malem železniškem krogu SŽ odpelajl iz Ljubljane ob 8. uri mimo Židanega Mosta proti Sevnici. Za varno pot na sevniški grad bo okrog 450 otrok pospremilo okrog 50 vzgojiteljic in sevniški policisti. Na gradu bodo otroke pričakali člani skupine 12. Nasprotje, skupaj z voditeljicama Božo Čož in Matejo Hostnik. Za prijetno vzdušje so pripravili veliko iger, ugank in skečev. Za otroke, ki se bodo prijavili v sevniški občini, je društvo Žagon priskrbelo avtobusni prevoz do Ljubljane. Po končani prireditvi na sevni-škem gradu, kjer naj bi se pojavili tudi otroška ambasadorka Miša Novak in vse bolj priljubjena pevka Lara Baruca, bo ob 16. uri muzejski vlak odpeljal iz Sevnice proti Trebnjemu. Zaustavil se bo v Tržišču, kjer bodo potnike sprejeli in pogostili člani društva Zagon v sodelovanju z Društvom kmetic Tržišče in tamkajšnjo krajevno skupnostjo. V Ljubljano bo vlak prispel ob 19.06. P. PERC Največ dela imajo z gradnjo šol SGP Posavje Sevnica že največje gradbeno podjetje v Posavju - Pohvale sevniškim gradbincem za kakovostno in hitro gradnjo - Do maja 2000 bo zgrajena Srednja šola Krško SEVNICA - Do brežiškega občinskega praznika v letošnjem oktobru bo SGP Posavje Sevnica dokončalo poslovno zgradbo s kontrolno avtomehanično delavnico in skladiščem, do maja 2000 pa tudi Srednjo šolo Krško, doslej največji, (milijardo in 50 milijonov tolarjev) vredni posel podjetja, ki je nastalo leta 1990 iz nekdanjega SGP Beton s 100 delavci. 8. PARALISCA 99 - Na 8. jadralskopadalskem taboru Paralisca 99 na Lisci konec prejšnjega tedna se je zbrala slaba stotnija slovenskih jadralnih padalcev, precej manj, kot so pričakovali organizatorji - Jadralno padalsko društvo (JPD) Kondor iz Radeč, a še zmeraj je to najmnožičnejša tovrstna prireditiev pri nas. Ob zaključku tridnevnega druženja v nedeljo so bili naposled zadovoljni tudi izkušeni piloti tandemov, ki so bili pripravljeni, podobno kot Roman Poljšak, član JPD Noj Sevnica (na posnetku), popeljati na polet kakšnega izmed številnih ljubiteljev jadralnega padalstva. (Foto: P. Perc) Ministrstvo za šolstvo in šport ter občina Krško kot investitorja sta lahko prepričana, da bodo sevniški gradbinci končali dela v roku. Po besedah direktorja SGP Posavja Karla Makarija, bi lahko dela, če bi bilo zelo nujno, končali že septembra. Delavnice so že končali pred rokom, lotili so se ostrešja in urejanja okolice. Do novembra bodo prostori že tolikanj urejeni, da jih bodo pričeli ogrevati in bodo lahko čez zimo v miru opravili še vsa notranja dela. Večjo storilnost že 250 delavcev SGP Posavja omogoča primerna strokovna usposobljenost pa tudi strojna opremljenost. Samo letos so porabili za nabavo manjših strojev in opreme okrog 50 milijonov; tako so prišli do najsodobnejšega sistema opažev za strope, kar so s pridom izkoristili ravno pri gradnji krške srednje šole. Večje stroje si raje izposodijo, ker je to mnogo bolj smotrno, kot da bi jih kupovali sami. Naglo rast sevniškega Splošnega gradbenega podjetja Posavje najbolj ponazarjata rast zaposlenih in celotne, eskterne realizacije. Direktor Makari pravi, da je ta lani dosegla poldrugo milijardo tolarjev, letos pa načrtujejo, da bo presegla dve milijardi. Delničarji bodo na septembrski skupščini razpravljali, tudi, kaj z dobičkom. Ta sicer ni bil nikoli posebej velik, še vedno pa bolje, kot da bi kot številni gradbinci pri nas poslovali z izgubo (te ne poznajo od ustanovitve podjetja) ali da bi bila vprašljiva celo prihodnost firme. Karel Makari Ko smo direktorja sevniškega SGP Posavje Karla Makarija vprašali, na katere večje objekte, ki so jih sevniški gradbinci zgradili v zadnjih letih, so najbolj ponosni, Makari našteva osnovne šole v Boštanju, na Veliki Dolini, v Mokronogu, Šentvidu pri Grobelnem, telovadnico pri OŠ v Artičah in Srednjo ekonomsko-trgovsko šolo v Brežicah. “Vse te objekte smo zgradili v rekordnem času in v zadovoljstvo investitorjev. Med drugimi večjimi objekti bi omenil HTC Sevnica, počasno reko in otroški bazen v Termah Čatež, skladišče in plavnico za ETI Izlake, sevniško pošto in dom starejših občanov v Trebnjem. Vrednost gradbenih del pri tem objektu je bila okrog 550 milijonov tolarjev. Na tem terenu smo hoteli dokazati, da tudi srednje veliko gradbeno podjetje lahko konkurira velikim. Kot kažejo pohvale investitorjev, smo tudi tod delo dobro opravili in upam, da bomo v tem delu Dolenjske dobili še kakšen posel. Dom starejših občanov smo gradili po pogodbi na ključ in gradbena dela končali že lanskega decembra. V konicah je gradilo dom 60 do 70 delavcev SGP Posavja ter še precej kooperantov iz posavskega, trebanjskega in ljubljanskega območja.” P. PERC Trebanjske iveri NI PRAVIH SEMEN? - “Žal smo se Trebanjci v zavest Slovencev zapisali po nekih izjavah in dogajanju okoli tega. Znani smo po izrednih sejah, ker se politika nc more in ne zna dogovarjati in ne prisluhniti potrebam in željam kraja. Če nekaj predlagajo .levi’, so drugi proti in obratno. Sprejemanje ureditvenega načrta Trebnjega ni zadeva mandata ene politične garniture, ampak stvar bodočega razvoja. Zato ne občinski svet ne svet krajevne skupnosti ne bi smela togo in enostransko gledati na tak problem. Izredne seje se nadaljujejo, ker za redne nismo pripravljeni, ker nis(m)o pripravljeni na dialog, ker ne znamo prisluhniti drug drugemu. Ena cesta in en trgovski center sta pač še en razlog več za izredno sejanje. Morda pa v trebanjskem košu ni pravih semen?” nam je svoje stališče o aktualnih dogodkih zaupala pisateljica Bariča Smole, ki je s sosedo Maro Hribarjevo zbirala podpise proti Ravnikarjevemu ureditvenemu načrtu središča mesta. GLASILO - Po številnih zapletih je končno spet izšlo Glasi lo občanov občine Trebnje. Moramo biti prizanesljivi do novega uredniškega odbora, na čelu ^ glavno in odgovorno urednic Ivanko Višček, toda nekatere je oči zbodlo že, da se pojavlja vsaj na štirih fotografijah, od tega n dveh, objavljenih na 1. strani. N drugi strani je glasilo župan Pungartnika “namalalo le n dveh “fotkah”, kaj šele, da bi m omogočilo, da bi še sam župa objavil kakšen uvodnik oz. dobro došlico ob novem rojstvu dvome sečnika. Ta je v avgustu dozive šele 2. številko. Ob tem, ko is glasilo sponzorja, bi bilo dobr, če bi se malce ozrlo vsaj P°za. njih številkah glasila, ki Jih J izdelal Studio 5 Marka Kapus ■ Ta je odstopil od zahtevka p°r viziji izbora izvajalca, čeprav so g grdo izigrali... *"N Sevniški paberiuj NAJBOGATEJŠI JAD^j® - Po ustnem izročilu in po Slov _ skem delničarju so najboga J Sevničani direktor Lisce Glas, direktor območne enot Republiškega zavoda za Z?P° vanje Toni Koren, podjetnik go Krošelj (mizarstvo), F°“|® % Kamil Krošelj (računalništvo;, podjetnik Slavko Vilčnik (ba j laki - Chemcolor) in zaseb” zobozdravnik dr. Pavel Zag Sevniški Bill Gates, kakor Kan la, direktorja in solastnika ^ KIN PIC, imenujejo pnJa,f'J‘’ j je za poletnega konji«*? ' jadranje 'inje^naredil tudi izpit za skiperja, nekakšnega kapita strojnika jadrnice, ki urno gladino Jadrana. jz. ŽUPAN KOT MIROVNIK Sevniški župan Kristijan Ja po potrebi prelevi tudi v nc nega mirovnika oz. posre: ^ pri medsebojnih sporih m ^ čani. Županova miza se sic šibi od takšnih prošenj za > . pri reševanju dolgotrajnih ljudi, so pa za njo in nai _ rešili že kar nekaj nespor. ^ Seveda bi bilo bolje, če bi ■ ,:0 ki se pričkajo tako rekoc z ^ oslovi? sence, malo zan?'s. e(ne-svojim početjem, da ne bi z nili vodilne lokalne polit'* obrobnimi zadevami- POSAVJE SE SELI - » H. Posavje se bo v kratkem P lo v nove prostore HTC-Ja- se dobro za imidž podjetja, > zdaj celo direktor Kare' nahaja v teh pasjih “n. jLpato greti mansardni pbarm- ^ (•tniki. greli niansa!um F';— . • s0 g še dokaz več, da HT L. ^ je napolnili predvsem p019le.. a kot ni bil tako zgrešena naloz - -e so očitali investitorje > nj gradnja HTC zastala, ke' 0d-nadaljevala gradnja verig j. jesavskih elektrarn, kot fi(jen videle Savske elektrarne izmed investitorjev. ROKOMETNI TABOR v SEVNICI SEVNICA - V soboto Sevnici pričel otroški r‘’ ačin, tabor, ki ga prireja garif udomljen v Izoli, An to vZgoje Barič je bil učitelj špor (ein pa in trener rokometašev, L'' p |d ustanovil podjetje M‘l(',.gur0-■—a tuoip v. med drugim organizira tu (Ck fesi, eno največjih tovrs ictne is!' movanj za obetavne rt’lne|j?lZ* naraščajnike. Barič je p |acjj„-en teden na otroški oz- jc0 V> rokometni tabor v se jz0le- osnovnošolcev, zvečine joli, Bivali bodo v sevniški sre vadili pa v športni dvoran • Krške novice JOŽE ŠELER - Pedantni in uglajeni občinski uslužbenec Jože Seler je že toliko časa na občini, da je že kar nekakšna maskota krških občina rje v, nekateri hudomušno dodajajo, oa je Jože že kar del - občinskega inventarja. Če je res tako, Ppfem bo Seler tudi po reorganizaciji občinske uprave, ki buri duhove zaposlenih v občinski upravi, lahko še dolgo tudi takole prešteval krške svetnike med glasovanjem. KONJI ZA VELIKO MAŠO • Velike konjske dirke ob 75-let-mci Konjeniškega kluba Krško od° v nedeljo na Brege gotovo privabile množice ljubiteljev konj. Marsikdo pa bo prišel Preprosto zato, ker bo konjska dirka priložnost za dobro “fe-sto ravno na veliko mašo, ko se Ve™ in neverni že po tradiciji radi srečujejo in ga dajo na zob -po veliki maši. Tradicijo spoštuje tudi nekdanji visoki krški Partijski funkcionar, zdaj pa občinski svetnik (ZLSD), Jože frumnc, ki je, kot velik ljubitelj °nj prišel tudi na čelo krškega Konjeniškega kluba. KRrž PODB°ČJE SPET SV. P av ' ^ krajevni skupnosti odbočje, v kateri si je bivši poslanec Franc Černelič (SKD) zaman prizadeval, da bi posta-?.odbočje občina, poteka anje podpisov, da bi kraj, ki t°8a P9 vojni v petdesetih letih Kratni oblastniki svojevoljno Preimenovali v Podbočje, spet Prekrstili v - Sv. Križ. Tisti, ki so preimenovanje, zatrjujejo, Je za to velika večina kraja-v. Tisti pa, ki so za status quo 7t> P’ do njih sploh ni bilo v lralcev podpisov, ker pač d -a niso za njihovo pobu-> ki je pred leti že neslavno ?l:®or.j*a- drugi plati pa še' ra]e.Vldij°, da jih pustijo ti zbi-s|i.cl,P0dpis°v pri miru, ker so ah, da zna največji gorečnež Si Križ zelo “zatežiti” in si -'za102'1*’ nC P°dpišeš, da C^ov^v Brežicah BO PRIŽGAL VEČ-Sr .kUC? - Častitljivi pišečki svni ’ ?gra.jeP že v 13. stoletju, vsat° cast'tljivo starost pokaže njeea"?11’ k' Se Uspe prebiti do neiK r medtem ko ga zob časa l(i ^.auijeno uničuje, ni nikogar, za n'Se prav ’n učinkovito zavzel Zan> 0V° Usodo- Kanček upanja ko iC S1Cer Pos‘jalo pretekle dni, stare *šost'* tuJe mlade izvajalce jaj ■ SJasbe, a ta kratkotrajni si-ien iJ • na njegove zidove usmer-osvetlit reflektorjev, potrebnih za te u ey scene. Po koncertu so v tem'St\i' 'n grad Je znova ostal ietai ' ajmanj do prihodnjega UCF K.ODrov NE VIDI PA-linhi. edtem ko se slovenski sPrašr •' atletike že dalj časa Šim brS(kaise, dogaja z najlep-up0,..skim atletom, ki s svojo •istih Paiiuo ne dosega več Brej:-Vlsin kot nekoč, je samim neneh"001 vse jasno. Fantu ob nih ništaI!1Sprehajanju po mod-enost- m pred TV-kamerami trenj,!^11^ zmanjkuje časa za trdi poi g' Ro Pa se na vadbišču le Opravit’-imu.v dveh urah uspe tem ko' tr'.d° štiri skoke, med-°blače °Sta*' *"as porabi za presvetlil, ?^e majic in popravljanje t° soHi . rov- Kaj hočemo, tudi v lokalni vrhunski šport! biteliške ^ OORocImKinIce' 8ustaCsoUv hd 2-3.,Julila do 6- av' r°dilP. ^ re.ztski porodnišnici Krškeo atinka Kovačič iz ?eynice " mal.a’Irena Kranjc iz 'z Epti/ “'aza, Melita Puntar Oštir i nCa " Evo, Mihaela Boj jo Brežic - Lavro, Jela Bri«i,„ , Jevnice - Danijela, Van-,, UP^C jz Križ - Nastjo, Perj;, | J-ovjec iz Dobove - Gaš-Dobovi^Ja Lubšina s Sel pri Boo0i- Saro, Vanja Mihelin-gica p'K‘z Brežic - Ancja, Dra-Mihaei a n lz Zaprešiča - Ano, skega jBadanovič iz Slogon- ^?rOV; -ega v “sianovic iz Mogon durov,, .Jatino, Cvetka Hu Moin., r? .'z Gorice - dečka • ojcaP it u J?ža i 5 an iz Mosteca - Mat-Ntra i "%V-rek iz L(|č - Bona, fenki. s,cki z Jesenic na Do- enia Larla, Jožefa Zorenč BaDn • JEVca-f Cv&z Brežic arseja, Alenka 'itan;.“'czic" M'°, Nikolina -o, M,,n !c s Senovega - Katarina . p'.ka Simončič iz Presla- >0leni',nir’Ža in DalJa LcSkc Lepe vasi - Kleme- . *«a * I) Čestitamo! ttMtt i Z M A Š 1 H OBČI M ttMfct Plazovi odnašajo krajevne ceste !T|P* \Jnii/Dnu nlr»rf ir L' rč lz ■ mi ia l/nmnit! nln'/ Dnrn _ ^ ni r*n c f o »»! ■ »-»o A Največji plaz v krški občini je kamniti plaz Rore - Gramoz cestarji navažajo na krajevne ceste po programu - Krajevne skupnosti plačajo le prevoz KRŠKO - Dva meseca že traja sanacija kamnitega plazu Rore v krajevni skupnosti Gora in zaradi ogromnih količin peska Oz. gramoza (ocenujejo, da bo treba odpeljati od 55.000 do 60.000 m3 materiala) in kaže, da bodo novomeški cestarji uspeli delo končati še letos. Doslej so odpeljali okrog 25.000 m3 gramoza po programu oziroma potrebah krajevnih skupnosti, in če bo šlo tako naprej, naj bi že letos končali sanacijo. 'Vsi bi radi bili med prvimi na so vozili na sanitarno deponijo, vrsti, kar je razumljivo, ne pa tudi uresničljivo. Zavedati seje treba, da je v naši občini 16 krajevnih skupnosti. Tri krajevne skupnosti so že dobile vse predvidene količine gramoza. Ker imamo v občini okrog 350 km zvečine makadamskih cest, ne bo seveda nikoli preveč tega materiala za popravilo in izgradnjo cest,” je povedal Niko Somrak, strokovni delavec krške občine za cestno infrastrukturo. Manj kakovosten material BREZ IZPITA KRŠKO - V soboto zvečer je policijska patrulja pri Krškem ustavila vozilo krške registracije. Za volanom je sedel državljan BiH J. J, ki sicer stanuje v Krškem. Policisti so ugotovili, da možakarju še ni uspelo opraviti vozniškega izpita pa tudi alkotest je odklonil. nekaj pa na začasno deponijo Togrela. Somrak meni, da je odveč bojazen, da bi kdorkoli s tem materialom posebej služil ali celo Niko Somrak n in ZAENKRAT RAZBIL LE SKODELICO - Glede na to, kaj vse je doletelo Francija Bogoviča, ko je prevzel županovanje v krški občini, in kaj vse ga še čaka do konca mandata, bi človek pričakoval, da bo razbil še kaj več. Morda celo komu na glavi. Kaže pa, da ima župan dobre živce in veliko volje. Skodelica za kavo, ki jo na fotografiji ravnokar spušča na tla, da bi se razbila, je zato zgolj simbolična in predstavlja krst novega lokala. Zgodilo se je pred kratkim ob otvoritvi kavarne in restavracije Rondo na Vidmu v Krškem. m i M* obogatel. Sreča v nesreči pri tem plazu je, da je takšne sestave, da lahko material koristno porabijo. Nadzor nad porabo oz. odvozom gramoza je dvojen. Če bi KS morale voziti gramoz iz kamnoloma Gunte, bi plačevali kubik gramoza več kot tisočaka. Povsem druga pesem kot kamniti plaz Gunte pa so zemeljski plazovi. S temi so sami stroški. Med večjimi sta dva na Senovem, eden na Armezu nad Metalno. Velik plaz je na cesti Gora-Čretež, veliko dela čaka še pri plazu Gradišček v krajevni skupnosti Podbočje. P. PERC l DOM STAREJŠIH OBČANOV KRŠKO - V novem domu, ki ga predano in uspešno vodi direktorica Jožica Mikulanc, so od samega začetka zasedene vse zmogljivosti, to je 180 oskrbovancev oz. upokojencev. Zaposleni lepo skrbijo za stanovalce v hotelskem in negovalnem delu, omogočajo jim tudi fizioterapijo in delovno terapijo, tako da so skoraj vsi prej zadovoljni kot pa ne, saj, vsaj po izjavah sodeč, delujejo kot zelo velika, a vendarle uglašena družina. (Foto: R Perc) Avto k sosedu in peš proti domu TVgovina ob meji s Hrvaško se je razvila, infrastruktura pa zaostaja - Kolone vračajočih kupcev zasedajo pol edine ceste - Krajani ne morejo domov niti od doma JESENICE NA DOLENJSKEM - Krajani Jesenic in okoliških vasi v neposredni bližini hrvaške meje so pravzaprav veseli, da seje trgovina pri njih tako razvila. Cenejši nakupi privabijo hrvaške kupce vse do Brežic in še naprej. Ker gre tukajšnjih trgovcem dobro, je delo dobilo tudi precej domačinov, ki so bili sicer brez službe, na cesti. Zadnje mesece pa je razcvet trgovine pokazal še drugo plat. Vsak dan med 18. in 21. uro, Ob našem obisku, bilo je pre-mnogokrat pa tudi že precej prej, tekli četrtek, ko so Hrvatje slavili VIDOMOVRODNO NA VIDMU - Krško podjteje Vidom, ki se ukvarja s turizmom, gostinstvom in stanovanji, je pred dobrima dvema tednoma na Vidmu v bližini križišča s krožnim prometom (tudi od tod ideja za takšno ime lokala) odprlo lepo urejeno restavracijo in kavarno Rondo. Direktor Vidoma, ekonomist Miran Koritnik (na posnetku v kavarni, v ozadju slike Cvetke Miloš), pravi, da so si izbrali slogan: “Zaokrožite svoj dan ”, ker bi radi ponudili gostom možnost srečevanja v prijetnem ambientu, kjer bodo gostovali s svojimi slikami po Cvetki Miloš drugi priznani umetniki, ne zgolj zaradi izbranih jedi ali pijač. (Foto: P. P.) se pred meddržavnim mejnim prehodom nabira kolona vozil. Gneča se še posebej veča zadnja dva meseca in nikakor ni le občasna, kot bi utegnil kdo pomisliti. “Prižgana” pločevina se vleče od prehoda vse do gostišča Kalin in zavzame enega od dveh voznih pasov na državni cesti proti prehodu. Težava je v tem, da bi to cesto in taisti vozni pas potrebovali tudi drugi. Prebivalcem Slovenske vasi, na primer, se dogaja, da ne morejo po edini cesti domov, da morajo čakati v koloni, ali jo, dolgo kakor kačo, prehitevati. Pri tem se morajo izogibati drug drugemu z vzvratno vožnjo in za povrh še prenašati besne poglede čakajočih v vrsti, ki so prepričani, da se kdo poskuša vriniti v vrsto za prehod meje. Kot so nam povedali krajani, so prizadeti prebivalci vsaj 50 hiš ob meji. Tisti, ki stanujejo ob cesti, pod večer zelo težko pridejo na cesto, ker jih čakajoči v koloni ne spuste mimo, še večkrat pa ne morejo do doma. Kako bi mimo prišlo rešilno vozilo ali gasilci, si je težko zamisliti. Včasih, ko ne gre drugače, domačini puste svoja vozila pri sosedih in se napotijo domov peš.Potniki, ki čakajo v koloni po dobro uro ali uro in pol, so nestrpni in svoji jezi pogosto dajo duška s trobljenjem, na prošnje krajanov, naj se jim umaknejo, pa se le redki odzovejo. Tukajšnje ljudi je meja odrezala od prijateljev, sorodnikov in sosedov v Bregani, ki leži takoj na drugi strani meje. Zdaj jim pomanjkljiva infrastruktura ob mejnem prehodu onemogoča še normalno gibanje, poleg tega pa tudi normalen prehod meje. Meddržavni prehod namreč tu poteka preko mostu, ki je ozek. Domačini se morajo, če hočejo obiskati prijatelje, sosede, starše ali druge sorodnike, lepo postaviti v vrsto skupaj z vsemi drugimi. obletnico zmage v Kninu, smo se komaj prebili tudi skozi vas Jesenice. Tam je namreč izredno dobro obiskana in menda ena najcenejših prodajaln tipa “cash and carry” Begros. Posluje v nekdanjem Kovinoplastu in ima precej parkirnih mest, a za trenutne obiske (ne le ob praznikih) precej premalo. Kupci so namreč prostor za svoja vozila našli na pločnikih na obeh straneh ceste.”Pločnikov v vasi zato ne moremo več uporabljati, poleg tega pa se na cesti pogosto naredi zamašek, saj poleg kupcev stalno prihajajo tudi dostavna vozila. Veseli smo, ker je Begros zaposlil vsaj 30 delavcev, od tega jih je vsaj polovico iz naše vasi. Sodelujemo tudi z lastnikom, ki se zaveda težav s parkirišči in jih želi urediti, a žal ne more odkupiti prostora ali pa je ta nezazidljiv. Toda nekako bo zadevo treba rešiti, saj vidite, da ste komaj prišli do prostorov krajevne skupnosti,” je povedala tajnica KS Jesenice na Dolenjskem Rajka Križanac. Prometne zagate so v teh dneh še povečane, ker pri ribniku pod Mokricami popravljajo cesto in so ves promet usmerili skozi Jesenice. Krajevna skupnost je zato o težavah na posebnem razgovoru obvestila županov urad. V kraju namreč vidijo več možnih rešitev. Ob cesti proti prehodu v Slovenski vasi je dovolj prostora za širitev, s katero bi pridobili še dodaten pas za čakajoča vozila in pločnike. Poleg tega obstaja tudi makadamska poljska pot od Nove vasi do Slovenske vasi, ki bi tamkajšnjim ljudem omogočila gibanje. Po zagotovilih iz občinske uprave so 20. julija razmere na mejnem prehodu Slovenska vas predstavili ministrstvu za promet in zveze. Za začetek vsaj nekaj. V krajevni skupnosti pa vedo, da bo kljub temu do ustrezne rešitve preteklo še veliko časa in da bo potrebno v oblast še veliko drezati. BREDA DUŠIČ GORNIK RAJKA KRIŽANAC, tajnica KS Jesenice: “Nikakor ne nasprotujemo razvoju trgovine, nasprotno, celo želimo si ga, saj bo kraj z njim samo pridobil, vendar pa menimo, da je treba sočasno razvijati tudi infrastrukturo. Pri tem krajani in krajevna skupnost ne moremo vsega narediti sami, saj gre navsezadnje za državno cesto in za meddržavni mejni prehod. Javno razsvetljavo in asfalt smo si večinoma sami zgradili, zdaj pa potrebujemo pomoč. ” FRANČIŠKA BRUDAR iz Obrežja: “Po 17. uri iz naše ulice ne moreš na cesto. Da bi se kam odpravil, moraš čakati po 10 minut. Ko sva se zadnjič z možem vračala iz vinograda, sva morala pustiti avtomobil pri sosedih in se odpraviti peš do doma. Poleg tega hrvaški kupci puščajo ob cesti embalažo, še posebej, kadar je na meji poostren nadzor. Takrat hočejo čimveč stvari prepakirati. Zgodilo pa se je že, da so zabojnik za smeti zametali z mlekom. ” MINA IZ DRUGE VOJNE NA SOTOČJU ČATEŽ - Z eksplozivnimi ostanki vojne se zadnji čas ukvarjajo predvsem na Kosovu in v Bosni pa tudi na Hrvaškem in čeprav je od zadnje večje vojne na Slovenskem minilo že 54 let, se tudi pri nas sem ter tja najde kakšna mina. Eno je na začetku tedna videl pozorni občan v Čatežu in kot se spodobi v takem primeru o najdbi obvestil policiste. Mino iz druge svetovne vojne, ki jo je naplavilo na sotočje Krke in Save je strokovno in varno odstranil pirotehnik. Z VOZIČKOM KAR PO DRŽAVNI CESTI - Kupci “zavzemajo” tudi Jesenice na Dolenjskem. Če gre za dan, ko imajo Hrvatje prost dan, je lahko še posebej obupno, kar smo doživeli tudi sami. Da bi obiskali prostore krajevne skupnosti, smo se v koloni prebijali sem in tja in končno uspeti. Vmes je nastala tudi ta fotografija. (Foto: B. D. G.) PLOČEVINASTA KAČA JEZI DOMAČINE - Vsako popoldne se skozi Obrežje proti meddržavnem prehodu v Slovenski vasi vijejo kolone. Domačini so prisiljeni voziti v obe smeri po enem samem voznem pasu, prehitevati kolono in si tako izboriti dostop do doma. Tisti, ki prebivajo ob cesti, za preboj iz dvorišča na cesto ali obratno potrebujejo tudi po 10 minut. Včasih pa obupajo in vozilo pustijo pri sosedih. (Foto: B. D. G.) 0n so cene a tržnici močno padle, si nekateri 'tno niti zdaj ne morejo privoščiti, a . so>ato kupili, zato se poskušajo najti drugače. Med 4. in 5. avgus-om je postala žrtev neznanega lju-nelja solatne prehrane T. C. iz vasi, ki soji z njive pobrali . ‘tl°gramov paprike, paradiž-1 a in kumar ter več zeljnih glav. eposteni pobiralec bo z ukradeno ,eniavo lahko užival cel mesec, nfVj0 Pridelovalko pa je s tem odoval za okoli 25 tisoč tolarjev. Kmetijstvo, ki je bilo vso človeško in s tem tudi našo zgodovino do industrijske revolucije daleč najpomembnejša gospodarska dejavnost, bo preizkusni kamen, ali je Slovenija sposobna vključiti se v Evropsko unijo (EU). Od tod tako velika pričakovanja in negotovost, ki jo je čutiti zlasti med našimi kmeti v strahu pred negotovo prihodnostjo. A ne le kmetje, tudi strokovnjaki ne vedo natančno, kakšen bo potek dogodkov in kaj lahko v resnici pričakujejo. Agrarna ekonomista dr. Emil Erjavec in mag. Luka Juvančič sta za avgustovsko številko Sodobnega kmetijstva pripravila obsežen analitičen članek z naslovom “Agenda 2000 in posledice za slovensko kmetijstvo”, iz katerega povzemamo nekatere najvažnejše ugotovite, ki jih je vredno poznati. ZNOVOMESKE tržnice ovomeška tržnica tudi ta teden ]ainameva' Branjevke zopet ponu-ate 7 Pr'delke, in sicer jim mor-70 j* Vkrompirja odšteti od J 1 O 1 IVI v. rnV-nv? U)larjev, za kilogram ko-ori loc , tolarjev in za paradižnil vja do 200 tolarjev. Paprika ; _ “ganje stane iso Hr, ton niA,nJe s(ane 150 do 200 tolarjev, 25n ? Pesa 200, česen 450, čebula fižni ° riev kilogram. Za stročji (.^morate odšteti 400 tolarjev, za sram S® (1° 400 tolarjev za kilogram Zel]e stane 100 tolarjev kilo-tolari’ cvela^a 280, nova jabolka 250 13(1 ,VjV’ . reskve za vlaganje 90 do 42o tnl^V’ marellce so P° 30B do 750 arjev, ameriške borovnice niče IVC 350 do 430 tolarjev, lube-nane l°5(w ?9 .do 99 kilogram, ba-od ton L tolarjev kilogram, grozdje “arin ” d? 55°- špinača 300, nek-hruške. °j do 350 kilogram, lin sta 409 do 205, košarica ma-por 4w(C ,430 tolarjev, melone 280, 250 .umare za vlaganje so po jajca Tv?inV' KuP>te pa lahko tudi med ?, “ do 25 tolarjev, cvetlični Pa DnnT 4000 tolarjev, kostanjev tolart! ’ Jjošarica jurčkov stane 700 arlev. lisičk pa 300 tolarjev. sejmišča 8Ustu^?IC?.' Na P™' sejem v av" ?v’ stari^H C'ipripe|jali 135 pujsk‘ le zam« ■ . mesece, lastnika pa 300 do iin živali, in sicer po 0*5 m tolarjev za kilo žive teže. laprod-^ifv starih prašičev je bilo živali „a4,, , prodanih je bilo 16 '°gram°i> 9 do 280 tolarjev za ki-nieseck n Prašičih, starih nad 5 niedijA Sa kupci lahko izbirali saitioHv. "!!' Prodana pa sta bila 2l0 |n|„a.prašiča, in sicer po 200 do rjcv za kilo žive teže. Kot je znano, je Agenda 2000 tisti odločilni skupni dokument EU, ki naj bi dolgoročno začrtal tudi kmetijski razvoj. Avtoija ocenjujeta, da v marcu sprejeta Agenda 2000 ni prinesla nekaterih pričakovanih sprememb, od katerih si je Slovenija precej obetala. Kot je dr. Erjvavec dejal na junijskem sestanku slovenskega Panevropskega gibanja v Dolenjskih Toplicah, zlasti ni prinesla obetane velike denarne pomoči biološki pridelavi in kmetovanju v slabših pridelovalnih razmerah, ki so pri nas v večini. Črnogledo je k temu dodal, da sprejeta Agenda 2000 lahko prinese slovenskemu kmetijstvu katastrofo -če ne bomo znali in mogli v okviru pogajanj in potem pri uresničevanju evropske kmetijske politike izvleči iz bruseljske blagajne vse, do česar smo oz. bomo upravičeni. To pa je velika naloga za slovensko politiko in slovensko državno upravo: Agenda 2000 tudi ni prinesla napovedane liberalizacije cen, ampak le zmerne popravke, ki dokazujejo, da se leta 1992 napovedane reforme sicer nadaljujejo, jih pa iz političnih razlogov močno zadržujejo. “Gledano politično, je kmetijski del Agende velika zmaga francoske agrarne birokracije in lobizma,” pravita naša agrarna ekonomista, zatrjujoč, da s tako Agendo Evropska unija ni rešila nakopičenih problemov. Zato bodo najdaljnje reforme neogibno potrebne, pričakujemo jih lahko med letoma 2002 in 2004. Zaradi naslednjega kroga pogajanj svetovne trgovinske organizacije (WTO) imajo zdaj škarje v rokah Američani, v določeni meri pa tudi države, kandidatke za sprejem v Evropsko unijo, med katerimi je tudi Slovenija. Pisca trdita, da EU ni bila sposobna oblikovati rešitev, ki bi vnaprej urejala probleme prihodnjih pogajanj v WTO in širitve unije. Tako kot leta 1992 bodo zunanji pritiski vodili v znatnejše reforme, ki jih je treba šele uvesti. Vprašljiva so predvsem kompenzacijska plačila: v takšni obliki, kot so bila sprejeta, ne morejo biti dovoljena v novem krogu WTO. Ker jih novim članicam krneti j ski nas ^OČisia in domače živali žena ovca bolj trpi ni mop)S-n4em.mokrcm poletju kakega hujšega vročinskega šoka besed n°CCi ve^ Pričakovati, vendar vseeno ne bo odveč nekaj PeraturV ..u vr°čine na domače živali. Znano je, da visoke tem-•ahko t*2 i ^ Prenašajo kot nizke in da je v skrajnih razmerah Optimi n' VP*'V poguben za prirejo pa tudi za zdravje živali. 'erii§ča . . toplota za krave molznice znaša od 0° C, to je od 28° £ ’ Pa tja do 20° C. Izmerili so, da molznica pri temperaturi 5° C; t trebuje enoinpolkrat več pitne vode kot pri temperaturi vse b0Čr Je tudi znak, da njeno presnavljanje poteka hitreje in nujno i Strcsno- Zračenje hlevov je zato v vročih poletnih dneh tu tak ?°!rebno. V opoldanski vročini živali ne smejo na pašo, no{. čpac'n prehrane je primerno predvsem jutro in seveda tudi Pleniti 11Sr?- Pon°či ne shladi pod 20° C, je treba saj delno spre-Živalj in ui' krmne obroke, dobro pa je poskrbeti tudi za hlajenje Ptonioč • va- Pri tem se je treba izogniti novi napaki, namreč Ptoniof9' Ventilaciji, ki bi ustvarila živalim prav tako škodljiv počne k 0 Pr.eP'b- Glede krmnega obroka stroka priporoča več k°ličinornie 'n.mineralno-vitaminskih dodatkov hkrati pa manjšo °ne. pS?na' Posebej svetuje dodajanje niacina in sode bikar-‘Oopor . .<"t° naPaJališča naj bo čim krajša, voda v njem pa lOOj pislij0 Poglavje je drobnica. Nekateri rejci še zdaj zmotno brente’ »a* X°4neni kožuh ovcam v poletni vročini neznosno do< '*oj JSežejo o J'h postrižejo, da bi jim s tem pomagali. Toda ■°'aci|sk^r1V .nasPr°tni učinek: ostrižene živali so s tem izgubile ‘•°ni m č j’ za nameček pa so še izpostavljene neznosnim Pik zaami Phitiecj k '> ki se namnoži v vročih poletnih dneh. Niso redki »l ’ 8o nemočne živali doživijo toplotni udar in celo pogin, -e pimajo na voljo dovolj vode. Vročinski udar pre-tem, da živali prenehajo jesti in se povsem posvetilu n nce' Njihov boj z vročino zaostri se vznemirjanje, a izo •kV°-z’ l°vlj.cnje pred molžo ipd., zato se je vsega tega 8'bati, koliko ie le mogoče. Pie, kub6 L8°a. l Inž. M. L. EU tudi ne nameravajo izplačevati, bodo predmet resnega spora z državami, ki čakajo na vstop v unijo. Vlade držav kandidatk, torej tudi Slovenija, so pred resnim izzivom, kako svojemu prebivalstvu razložiti, zakaj tak neenakopraven položaj in kolikšne bodo sploh koristi od članstva. Z Agendo sicer širitev EU postaja dokončno dejstvo, vendar pa je zdaj “žogica” v celoti prepuščena kandidatkam, ki se morajo odločiti, ali bodo sprejele ponujeno igro ali pa zaostrovale in morda na tak način celo ogrožale svoj pristop. Zaradi vsega tega bo vključevanje Slovenije še dodatno zelo naporno. Morda bo potrebno tudi popravljanje reforme slovenskega kmetijstva. Slovenija sicer izpolnjuje pogoje za prevzem celotnega pravnega reda EU na področju kmetijstva, s tem pa ima tudi možnost za pridobitev kompenzacijskih plačil. Pomembno je tudi, da ima naša država enako in na nekaterih kritičnih trgih (pšenica) pomembno višjo cenovno raven kot sama Evropska unija, v primerjavi z drugimi kandidatkami pa njene kmetijske cene krepko odstopajo navzgor, to pa pomeni, da Slovenije ni mogoče uvrstiti v isti koš kot druge države kandidatke. Največji problem pa je v tem, da si Evropa iz pogajalskih razlogov verjetno ne bo mogla privoščiti izvzetja Slovenije iz bloka kmetijsko tako drugačnih držav. Vendar pa kompenzacijska plačila za Slovenijo niso pomembna zgolj kot argument zaščite domačega kmetijstva, ampak tudi z vidika izravnave proračunske bilance s skupno blagajno EU. Denar bo odtekal v Bruselj, nazaj pa ga je mogoče dobiti samo po utečenih poteh pravnega reda EU. Zato mora Slovenija v nadaljnjem prilagajanju vztrajati pri pridobitvi kompenzacijskih plačil in pri enakopravnem obravnavanju v primerjavi s sedajimi članicami. V pristopnem obdobju je zato treba napeti vse sile, da se bo to uresničilo, svetujeta avtoija članka v Sodobnem kmetijstvu, pri čemer je treba navesti, daje dr. Emil Erjavec odločilen slovenski pogajalec z EU za področje kmetijstva in da s tem prispevkom daje nasvete in krepi pogajalsko moč - tudi samemu sebi. Povzel: M. LEGAN Pravilnik že priganja vinogradnike Vpis v register, napoved pridelka in obnove Kot je bilo objavljeno v 44. številki Uradnega lista RS, so dolžni vsi pridelovalci grozdja in vina, ki obdelujejo več kot pet arov vinograda in tudi manjšo površino, če pridelek tržijo, svojo dejavnost vpisati v register pridelovalcev na upravni enoti. Po veljavnem pravilniku morajo to storiti v treh mesecih, to je do 23. septembra. Brez tega vpisa ne morejo prijaviti pridelka, to pa pomeni, da ga zakonito tudi ne bodo smeli prodajati. Taka so uradna določila, katerih namen je narediti red na vinskem trgu, ki zdaj v velikem delu poteka na črno. Kritiki na novo uvedenim postopkom očitajo birokratizem, vendar očitno drugače ne gre. Je pa mogoče postopek delno poenostaviti, saj lahko posamezni vinogradnik s podpisano izjavo pooblasti zadrugo ali klet, za katero prideluje, da se zanj ukvarja s “papirji”. Ministrstvo za kmetijstvo vinogradnike tudi opozarja, da je po novem pravilniku potrebno vnaprej napovedati tudi obnovo vinograda. To napoved je potrebno za leto 2000 odati na upravno enoto že do 1. septembra letos, sicer ne bo mogoč vpis v register, in kar je še hujše, ne bo mogoče pridobiti državne subvencije za obnovo, ki je kar lepa spodbuda za napravo novih vinogradov. -n N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Sonaravno vino Vino je vsekakor najbolj naravna pijača, kar jih človeštvo pozna. Vse pogostejša pa so opozorila, da so v vino lahko vnesena zdravju škodljive snovi. Žveplo je na zatožni klopi že od nekdaj, porabnike vina pa je strah tudi pred strupi, s katerimi škropimo vinograde. Pred kratkim so predstavili svoje uspehe jrri pridelavi sonaravnih vin Švicarji. Njihovo vinogradništvo je zelo razparce-lirano, saj je vseh vinogradov 14.934 ha, ki so last 30.000 vinogradnikov. Povprečna površina njihovega vinograda je nekaj manj kot pol hektarja. Če se torej Švicarjem splača obdelovati vinograde, zakaj se ne bi nam? Med vsemi temi vinogradi je 166,9 ha takih, kijih obdelujejo po ekoloških smernicah. Torej imajo na trgu t.i. sonaravna vina. Gotovo ni vseh, ki se ukvarjajo z naravi priznejšim vinogradništvom, vodila samo skrb za zdravje porabnika, temveč je v tem tudi tržna poteza, s katero skušajo na neizprosnem vinskem trgu vzbuditi s svojimi vini pozornost. V Sloveniji imamo približno pol leta staro študijo, v kateri smo si postavili merila in pravila za pridelavo sonaravnih vin. Torej smo še na začetku in kandidati lahko začnejo že z letnikom 2000, nekateri pa so tudi pri nas že začeli obdelovati vinograde po teh smernicah. Slovenska kmetijska svetovalna služba razpolaga z navodili, zato za nobenega interesenta ne bo težav dobiti jih.Navajam osnovne zahteve pri pridelavi sonaravnih vin v Švici: - uporaba fungicidov je omejena; • uporaba herbicidov je prepovedana, uporaba sladkorja v moštu pa je dovoljena samo do povečanja alkoholne stopnje v vinu za 1,25 vol. %. (Naša zakonodaja dovoljuje do 2,5 vol. %•); • pri suhih vinih prostega SO. ne sme biti več kot 30 mg/l, pri vinih z ostankom sladkorja pa največ 40 mg/l; • skupnega S02 tako v belih kot rdečih vinih ne sme biti več kot 120 mg/l. Opazna je razlika glede zahtev po vsebnosti SO, med vini in sonaravnimi vini.'Občutljivost za žveplo ni pri vseh ljudeh enaka. Vemo pa, da pri občutljivejših pride po zauživanju močneje žveplanih vin do opaznih reakcij v telesu (glavoboli, slabo počutje itd.). Žnanost še ni našla ustreznega nadomestila za žveplo, ki bi bilo z zdravstvenega vidika manj kritično. Premajhne količine Š02 v vinu negativno vplivajo na senzorične lastnosti vina in tudi na daljše skladiščenje. Umni vinogradniki danes že vedo kdaj je smiselno žveplati in s kakšno dozo, da bo učinek zadovoljiv in da ne bo aktivnost S02 strel v prazno. Ostanki pesticidov v vinih, je tudi vprašanje, ki se večkrat sliši. Vinogradi so večinoma v strnjenih nasadih in tako ima lahko vinogradnik, ki se je odločil za sonaravno pridelavo svojo parcelo znotraj večjega kompleksa. Ostali vinogradniki ščitijo svoj vinograd z vsemi škropivi in tako vmesna parcela sprejema z vseh strani več škropiv, kot je pri omejeni uporabi fungicidov to dovoljeno. V Švici vse bolj zahtevajo, naj se sonaravna vina analizirajo na vsebnost ostankov škropiv. Take analize so zelo drage. Verjetno pa bo vse večja zdravstvena osveščenost porabnikov vina le povečala povpraševanje po sonaravnih vinih tudi v Sloveniji. dr. JULIJ NEMANIČ Tltdi govedu je poleti vroče Najugodnejše temperature za govedo so med 0 in 20° C - Večja odstopanja od temperature so za živali neugodne in imajo velik vpliv na njihovo prirejo Na splošno imamo v hlevih premalo oken in večina rejcev drži hleve čez vse leto preveč zaprte. Mnogi hlevi nimajo urejenega zračenja, zato je v njih vedno previsoka temperatura, slab zrak, nevzdržen smrad in prah. V poletnih mesecih se vse to še poslabša in poleg vsega tega dobimo v hlev še mrčes. Posledice takega stanja se kažejo najprej v količini in kvaliteti mleka. Mleka je manj, povečano je število somatskih celic v mleku, znižana je vsebnost laktoze in vsebnost beljakovin v mleku. V poletnih mesecih lanskega leta je bilo na območju Dolenjske kar 73% vsega mleka, ki je vsebovalo manj kot 4,55% mlečnega sladkorja. Glavni vzrok so visoke temperature in neustrezno krmljenje. Vse to močno vpliva na ceno mleka, zato moramo storiti vse, da te pojave vsaj omilimo, če jih že ne moremo popolnoma preprečiti. V hlevu naj bo vedno obešen toplomer, kajti naša čutila nas glede temperature pogosto varajo. Poleti si prizadevamo, da je hlev čim hladnejši in čim bolj zračen. Rejci se običajno bojijo prepiha, ki se pojavi ob zoženih poteh pri gibanju zraka. Če so preseki poti, kjer se zrak giblje, večji, se zrak giblje počasneje. Zato priporočamo, da v hlevu odprete vsa okna in vrata. Z oken snemite šipe zgodaj spomladi, ko so temperature nad 0° C, in jih namestite nazaj šele pozno jeseni, ko temperature padejo pod 0° C. Svež zrak vstopa tako skozi okna in vrata in izstopa skozi zračnike ali reže v strehi. Če je v govejih hlevih urejen sistem zračenja, ventilatorjev ni treba. Govedo se rado uleže v blato, če mu je vroče. Poleti moramo ležišča posebno pazljivo čistiti in redno odstranjevati gnoj iz hleva. Gnoj, gnojevka in gnojnica sproščajo pline, ki dodatno kvarijo klimo v hlevu. V hlevih s primerno klimo bodo živali bolj čiste, manj bo vnetij vimena in lažje bomo dosegali zahtevano čistočo pri mleku. Če govedo pasemo, potem poskrbimo, da je na pašniku vedno dovolj pitne vode. Za živali, ki jih držimo v hlevu in spuščamo na pašo, je primerna nočna paša in paša ob večernih in jutranjih urah. Ob največji vročini naj bodo živali v hlevu. Če nimamo urejene paše, priporočamo, da govedu omogočite izpust. Prostor naj bo obdan z listavci tako, da nudi poleti senco, pozimi pa kljub temu omogoča ogrevanje na soncu. Za krmo v poletnem času so primernejše manj suhe silaže. Bolj suhe silaže se ob visokih temperaturah segrevajo in kvarijo. Uživanje kakor koli pokvarjene silaže povzroča najmanj povečano število somatskih celic v mleku ali pa še kaj hujšega. V hlevu naj se izmenja čimveč zraka. Potrebno je, da se hlev ohladi vsaj v nočnih urah. Goveji hlevi naj bodo poleti (pa tudi spomladi in jeseni) čim bolj odprti. Odprta naj bodo vsa okna in vrata. Hlev lahko nudi govedu v poletnih mesecih le senco. Kljub temu da je svež zrak še zastonj, nekateri rejci nerazumljivo zapirajo svoje hleve. V hlevu mora biti tako dober zrak, da ne čutite, da ste v hlevu. Podnevi lahko hlev hladimo le v primeru, če imamo dovolj vode. Vodne razpršilce lahko namesti- mo na strehe pri hlevih brez betonskih plošč in občasno pršimo po strehi. Lahko pa uredimo tuširanje krav na krmilnem hodniku tako, da odpiramo vodo ročno ali s pomočjo časovnega releja. Živali morajo imeti vedno na voljo pitno vodo. Napajalniki morajo delovati brezhibno in naj bodo vedno čisti. Če krmimo v hlevu svežo travo, je priporočljivo, da kosimo dvakrat dnevno. Sveže trave ne smemo imeti na kupih, ker se nam zelo hitro segreje. Posebno previdni moramo biti pri preganjanju živine ali transportu. Izogibamo se daljšim potem, ker je to dodaten napor za živali in se močno pozna na prireji živali. Nobeden od teh ukrepov ne bo povzročil velikih finančnih stroškov pa vendar bomo svetovalci pri obiskih naših kmetov še vedno našli hleve z zaprtimi okni in vrati, v hlevu pa nevzdržen smrad. Mogoče bo pa letos drugače? STANE BEVC, dip. inž. Kmetijska svetovalna služba Novo mesto helena mrzlikar gospodinjski kotiček Nasitne jedi v toplih dneh Tudi v toplih dneh nam teknejo nasitne jedi, še posebno po napornem delu ali sprehodu po svežem zraku. Pripravimo jih hitro na primer iz krompirja, zmletega mesa in boba, žal preveč pozabljene stročnice. Iz drobno zmlete in nemastne govedine lahko hitro spečemo HAMBURGER, ki ga ponudimo z različnimi prilogami, kot sta kislo vložena in sveža zelenjava, ali pa hamburger obložimo s skuto, smetano, sirom, z ocvrtimi čebulnimi obročki in podobnim. Jed je hitro pripravljena in tudi hranilna. Za poletni čas je primerna tudi MES-NO-ZELENJAVNA TORTA. Za 4 osebe potrebujemo 4 rezine kruha za opekanje (toast), 30 dag rdečega korenja, 20 dag gomolja zelene, 30 dag jedilne bučke, 2 čebuli, 3 dag margarine, 60 dag zmletega mešanega mesa, 2 jajci, 4 žlice sesekljanega peteršilja, sol, poper, olje za posodo. Kruh namočimo v malo mleka. Korenje očistimo in narežemo ali debelo nastrgamo. Zeleno olupimo in drobno nastrgamo ter bučko narežemo na kocke. Na segreti margarini dušimo sesekljano čebulo in vso drugo zelenjavo. V skledi zmešamo namočen in ožet kruh, zmleto meso in začimbe. Dodamo zdušeno zelenjavo in dobro zmešamo v enakomerno maso. Plitev pekač namastimo, napolnimo z maso in pečemo v pečici 25 minut pri 200° C. Jed ponudimo vročo skupaj s sezonsko solato. Nasitna in lahko prebavljiva jed je KROMPIRJEVA POGAČA. Za 4 osebe potrebujemo 750 g krompirja, 150 g moke, sol, poper, maščobo za model, 150 g prešane slanine, 250 g zmlete govedine, 1 čebulo,-20 g margarine, 175 g sira in 2 jajci. Krompir olupimo, skuhamo in pretlačimo v pire ter dodamo sol, poper in moko. Vse sestavine zgnetemo v gladko testo in z njim obložimo model. Na maščobi zdu-šimo čebulo, dodamo sesekljano slanino in zmleto govedino. Primešamo nastrgan sir, jajci, sol in poper. Maso dobro premešamo in porazdelimo po krompirjevem testu. Pečemo pri 200° C približno 50 minut. Med peko površino pokapljamo z mlekom in prekrijemo z alu folijo, da se jed ne izsuši. Postrežemo s paradižnikovo solato. LJUBLJANA - Odkar je bila leta 1992 Glasbena mladina Slovenije sprejeta v svetovno družino Glasbenih mladin kot samostojna članica, to je bilo v Barceloni, seje Svetovni zbor mladih sestal že četrtič, tedaj prav tako v Španiji. Kot “brucovska”, se pravi nova članica, smo si že takrat potiho zaželeli, da bi zmogli dovolj volje in moči za organizacijo Svetovnega zbora mladih v Sloveniji. Že naslednje leto smo se preskusili v Beli krajini, kjer je stošestčlanski nizozemski mladinski simfonični orkester na podoben način štirinajst dni vadil in nato izvedel evropsko turnejo. Zdaj gre za mnogo zahtevnejši, dvajset milijonov tolaijev vreden projekt. V Slovenijo je 20. julija 1999 prišlo 96 mladih pevcev iz 32 držav 5 celin naše zemlje. Moč skupnega petja je na krilih mladosti. Umetniško poustvaijanje so mladi pevci pripeljali do neslute- nih meja. Ko je v premnogih deželah toliko gorja zaradi vojn, ki so posledica nesoglasij in nestrpnosti med ljudmi, je Svetovni zbor mladih tudi borec za mir. Zato ga je zaradi izjemne vloge v povezovanju vseh ras in ver UNESCO imenoval za ambasadorja dobre volje. Glasbena mladina Slovenije je vložila svoje znanje in izkušnje, da bi bilo mladim iz vsega sveta v našem glavnem mestu kar se da lepo in da bi imeli v Škofovih zavodih v Ljubljani vse pogoje za dosego najvišje ravni umetniškega poustvarjanja na koncertni turneji in pri snemanju za lasersko ploščo v Glasbeni šoli Velenje. Evropska turneja Svetovnega zbora mladih vsebuje tudj tri koncerte v Sloveniji, v Postojnski jami, Unionski dvorani v Ljubljani in v Glasbeni šoli Velenje, sicer pa so koncerti v Italiji, Hrvaškem, Avstriji in Nemčiji. Svetovni zbor mladih se bo razšel 17. avgusta 1999 v Wiesbadnu v Nemčiji. Op.: v zboru je 5 pevcev iz Slovenije v. , SILVESTER MIHELČIČ V SENCI OSVETLJENIH Pri delu za metliške mednarodne poletne kulturne prireditve Pridi zvečer na grad je kar nekaj ljudi, ki jih ni nikoli videti na odru pod reflektorji ali se o njih malo govori, pa veliko pripomorejo k skupnemu uspehu poletnih kulturnih dogajanj v mestu nad Bojico. Med njimi velja izpostaviti Jožeta Mihelčiča-Juša, direktorja metliškega komunalnega podjetja, ki vsako leto poskrbi za postavitev odrov, namestitev transparentov, opremi prireditveni prostor s potrebnimi dodatki in podobno. Poudarek je potreben, kajti prav komu-nalci so večkrat deležni graje kot pohvale, čeprav si slednje zaslužijo gotovo v enaki meri kot prvo. Prireditveni odbor ima v osebi Juša Mihelčiča dodatnega zelo zanesljivega člana, ki bi gotovo zaslužil omembo v vsakoletni programski knjižici. TONI CAŠPERIČ SVETOVNI ZBOR MLADIH - Tako so potekale vaje Svetovnega zbora mladih od 20. do 31. julija 1999 v Škofovih zavodih v Ljubljani pod vodstvom zborovodje GARŽJA GRADNA iz Švedske. (Foto: Marija Cerar) JANEZ SVETOKR1ŠKI ODPRID1GAL - Amaterska iz Novega mesta Audex Tabulatum je minuti petek v frančiškan. rfr uprizorila prijetno presenečenje. Na sporedu so bile pridige (pr>!. garja Janeza Svetokriškega, tokrat v izvedbi gimnazijca Aljoše TE ofj)illrr z leve). Predstava se je začela že pred cerkvijo, kamor so ^uf^oSpoiPl> poslušat modre besede Svetokriškega. Tam so v soju bakel f pri delu prodajalko cvetja (Magda Lojk), farana (Matej ^ ktua^ ^ razdrapanega beračka (Miha Gornik). Poučne, včasih tudi a _ q) zabavne pridige je na orglah spremljal Andrej Resnik. (Foto. »■ DVA KONCERTA BAROČNIH ARU [Slovff1 GLOBODOL - Za popestritev poletnih večerov v ožji BlZ' ~ JcmbahstM: ---------- )_______________oncertih-N mu bodo baročne arije in nekaj solističnih čcmbalskih skladb. mVečan mesta bosta poskrbela sopranistka Olga Gracclj in čembalist jak, ki bosta ob zaključku tedna nastopila na dveh koncertih-N sob<' 14. avgusta, ob 20.30 še bosta predstavila v okviru cikla Koncert1 . j 3.3O v Domu glasbene dediščine v Globodolu, v nedeljo, 15. avgusta^ ^ jg-pa v okviru koncertov Novomeškega glasbenega festivala v cer rija v Grčcvju nad Otočcem. Vstopnine za oba koncerta ne bo.__________________ Fakulteta za zrak Pri Dolenjski založbi je izšla tretja, tokrat močno satirična knjiga pripovednika Janeza Baniča Ste že kdaj slišali ali kaj brali o inštitutu za patologijo zraka in klinike za bolezni zraka ali obolele megle? Ali morda o znanstvenih raziskavah na inštitutu za hlapine? Ali o tem, kaj počno univerzitetni učitelji v inštitut-skem raziskovalnem delu starodavne slovenske alma mater, “matere rednice”, ki daje duhovno hrano ljubemu narodu? Niste? Saj tudi Franci Šali, urednik Dolenjske založbe, tega ni mogel ne vedeti in ne brati, dokler mu ni prišel na delovno mizo rokopis satiričnega romana Fakultete za zrak izpod peresa upokojenega profesorja bio-tehniškevfakultete dr. Janeza Baniča. Č eprav je avtor v svoje tipkopisu v podnaslovu zapisal, da gre za pravljico, je Šali v spremni besedi nove knjige med drugim povedal tudi tole: “... Iz današnjega povsem drugačnega časa bi mu lahko pritrdil, da gre za zgodbo, ki se človeku zdi tako neverjetna, kot je neverjetna katerakoli pravljična zgodba, a hkrati bi dodal, ,da ta pravljica še vedno traja, saj v zares neverjetnih razmerah živi še marsikatera fakulteta ali marsikatero raziskovalno delo na Slovenskem tudi še danes...” Janez Banič, ki so mu mariborska Obzorja leta 1974 objavila roman Eden, lani aprila pa je množica njegovih domačinov iz Podbočja in vasi vzdolž spodnjega toka Krke na večerni predstavitvi navdušeno sprejela njegov drugi roma o Štihovem Jožetu z Broda, je svoje tretje •delo namenil tistemu delu svojega študija, življenja in dolgoletnega praktičnega dela, ki ga pozna do obisti. Napisal je odlično beročo se satiro v hu-morno-kritični besedi, ki meji • na mnogih krajih tudi na parodijo, a vseskozi izvira iz bridkih resnic in hkrati temelji na družbenih razmerah, ki se jim danes sicer čudimo, a smo šele nekaj kratkih desetletij odmaknjeni od njih in od dogodkov ter razmer, v katerih je potekalo življenje v mnogih raziskovalnih inštitutih naše univerze. Bilo je obdobje, kot piše Franci Šali v spremni besedi nove Baničeve knjige, o “čudaštvu družbenega časa, kako je njegovo ideološko, sistemsko tkivo vplivalo na posameznike in skupine, na ravnanje in odnose v njih ali med njimi ter na podobo družbe v celoti.” In seveda je bil to čas, ki ga Janez Banič zdaj podaja v obliki romana kot prepričljivo, iz neštetih drobnih in velikih dogajanj na eni izmed fakultet stkano podobo, ko so o njeni usodi dostikrat odločale pretkanost, metanje polen pod noge, nevoščljivost in ogovarjanja, a tudi vsa beda visokošolskih ustanov. V njih so razni duhovni vidci menili, da se nosilci “stvarnih ter realnih potreb po razvoju”, a so bili marsikdaj in marsikje le “prepotentni vcliko-potezneži” in prazni govorci. Avtor je roman zasnoval kot satiro z elementi groteske, a prav ta igrivost, smešpost ter norčavost v celoti opravičujejo njegov jedki, a vedno sprejemljivi prikupni humor, poln svežih podob posameznikov in skupin, ki tekmujejo za priznanje ministrstev, čeprav le za votle cilje. Roman je treba prebrati, saj ga nikakor ni moč prikazati v tem kratkem zapisu. Ponosni smo lahko, da je delo spoštovanega in uglednega rojaka, ki se je kot kmečki sin rodil 1928 na Brodu ob Krki v krški občini, diplomiral na veterinarski fakulteti v Zagrebu, doktoriral v Beogradu, v Miinchnu pa so ga habilitirali za univerzitetnega učitelja veterinarske kirurgije in očesnih bolezni. Po 40 letih dela zdaj kot ustvarjalen pisec živi v Ljubljani. Je tudi urednik časopisa Trte, ki ga izdaja društvo Kerini in Stritarji, eno izmed bolj redkih slovenskih rodoslovnih skupin in močno aktiven član tega genealoškega društva. TONEGOŠNIK Tudi na pogrebih je treba zapeti 10 let zbora upokojencev BREŽICE - Pri Društvu upokojencev Brežice že 10 let deuje moški pevski zbor, ki ga vodi Franc Baškovič. Pevci so okroglo obletnico proslavili v začetku julija s svečanim koncertom v cerkvi sv. Roka v Brežicah. Večer so popestrili učenci brežiške glasbene šole in člani literarne sekcije Žarek, vmes pa so podelili tudi značke, priznanja in izrekli čestitke. Ob obletnici so izdali kroniko zbora, ki jo je uredil Drago Pirman. V njej izvedmo, da so je upokojenski zbor zamislil Rudi Požar, pri uresničitvi zamisli pa sta mu pomagala Franc Baškovič, sedanji zborovodja, in Fonzi Jaklič, prvi predsednik zbora. Pravijo, da bi zbor lahko zapel že dosti prej, če bi uspeli najti tenoriste. Zbor je v teh letih sodeloval na pevskih revijah, komemoracijah, koncertih in drugih prireditvah, v prvi vrsti pa je pel na pogrebih. Zato, ker v Brežicah ni bilo nobenega zbora, ki bi redno pel na pogrebih, so pravzaprav sploh ustanovili ta zbor. Tako so v minulem desetletju pevci odpeli slovo na 17 pokopališčih v domači in sosednjih občinah. Prav petje na pogrebih nekaterim pevcem ni po godu, zato ima pevski zbor, ki se že itak težko pomlajuje, težave s članstvom. Ob 10. rojstnem dnevu je v zboru pelo pet tenoristov in sedem basistov. Skupaj znajo zapeti 22 pogrebnih pesmi, 26 umetnih, 30 priredb, 4 partizanske in 11 ljudskih pesmi. Za svoje delo v zboru so si Fonzi Jaklič, Janko Kos, Roman Bostele, Jože Marčun in Jože Lopatič prislužili bronasto Gallusovo značko. Fonzi Jaklič in Ivan Videnič sta prejela še društveno priznanje, medtem ko je zborovodja Franc Baškovič dobil priznanje Zveze društev upokojencev Slovenije. B. D. G. Svetovni zbor mladih v Sloveniji V njem poje 96 pevcev iz 32 držav s petih celin - Trije koncerti v Sloveniji SLIKARSKA KOLONIJA PRUATEUEV - V Stavči vasi pri Dvoru je bila pri gostiteljici Malči Klemen pred kratkim že druga slikarska kolonija prijateljev. Udeležilo se je je 12 slikarjev iz raznih koncev Slovenije. Med njimi je bilo največ slikarjev iz društva Ferdo Vesel iz Šentvida pri Stični. Predsednica tega društva likovnikov Antonija Novak je povedala, da so bili likovniki zelo veseli povabila, zlasti še zaradi množice motivov v tej čudoviti okolici žužemberškega gradu. Svoja deta so slikarji razstavili v vinski kleti v gradu. Eno izmed del, skulpturo žužemberškega gradu, ki jo je na svojevrsten način izdela! Vlado Cencelj, so likovniki izročili županu občine Žužemberk Francu Škufci. Na posnetku del skupine likovnikov ob skulpturi gradu. (Foto: S. Mirtič) KONCERT V CERKVI - Milko Bizjak je ob 20-letnici svojega umetniškega j delovanja pripravil v eni od trifarških cerkva orgelski koncert. Polno cef^ poslušalcev, ki so njegovo igranje lahko spremljali tudi vizualno na p'M' skem platnu pred oltarjem, je navdušil z baročno glasbo. (Foto: M. B.-J■) Bizjak z baročno glasbo Milko Bizjak ob jubileju svojega umetniškega ustvarjanja pripravil koncert na 250 let starih orglah pri TVeh farah_ ROSALNICE - Na devetem večeru metliških mednarodnih poletnih kulturnih prireditev “Pridi zvečer na grad” se je preteklo soboto z orgelskim koncertom v cerkvi Žalostne matere božje pri Treh farah v Rosalnicah pri Metliki predstavil Milko Bizjak. Bizjak prav letos praznuje 20-letnico umetniškega ustvarjanja, raziskovanja na področju stare glasbe in orgel, publiciranja in snemanja. V dveh zanj zelo plodovitih desetletjih je Bizjak nastopil na več kot 700 samostojnih recitalih na orglah in čembalu tako doma kot v tujini. Izdal je več kot sto notnih izdaj prvič natisnjene glasbe minulih stoletij iz slovenskih in hrvaških arhihov, posnel številne oddaje za TV Slovenija, izdal dve monografiji o slovenskih orglah, serijo plošč “Baročne orgle” in videokaseto “Orgle na Slovenskem”. Od več kot 40 kompaktnih plošč je eno posnel tudi na trifarških orglah. Ne čudi torej, da rad prihaja koncertirat k Trem faram. Ne nazadnje tudi zato, ke so orgle v eni od treh rosalni cerkva najstarejše znano de ljubljanskega baročnega tnojstra Janeza Jurija Eisla. Izdelane bile leta 1753, veljajo pa za n?Js rejše v Beli krajini in, kot je koncertu dejal umetnik, ene sedmih obnovljenih orgel prin ki pa so po njegovem najjepse _ Trifarške orgle za današnje r mere sicer niso velike, ven ponujajo dovolj barvnih kom■ nacij za avtentično izvedbo bar ne glasbe, ki so jo pred dvema »J letjema in pol ustvarjali bolj^. 'anonimneži. Milko Bizjak seje trifarških orglah, ki jih je leta * obnovil Ljubljančan Andrej^ narčič, predstavil z enournim M- B J' manj znani skladatelj^ P®ie])a certom' Kdor je njegov tokratni koncert v Beli krajini zamudi > lahko prisluhne 3. septem črnomaljski župnijski cerkvi.'.L, pa bo nastopil seveda z nek drugačnim programom. • Človek je toliko časa mlad, dokler se še lahko uči, si pridobiva nove navade in prenaša ugovore. (Eschenbach) • Kdor se je naučil brati ljudem z obraza, ne potrebuje knjig. (Wiemann) Najboljši koncert doslej Obiskovalci koncerta tria Grašič-Gajo-Borovec v Loki navdušeni ploskali kot za stavo ■ Naše jazzovske glasbenike cenijo v svetu LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - V dvorani KUD Primož Trubar v Loki je številna publika preteklo nedeljo zvečer, navdušena s koncertom tria izkušenih slovenskih glasbenikov: kitarista Primoža Grašiča, bobnarja Draga Gaja in kontrabasista Saša Borovca, dobila zadoščenje, seveda pa zvestim poslušalcem niso ostali dolžni niti glasbeniki, ki so zavoljo lepega sprejema poznavalske publike obljubili, da nedeljsko snidenje gotovo ni bilo zadnje. Omenjeni trio igra moderno jazz glasbo, temelji pa na tradicionalnem načinu izvajanja glasbe. V tej je najti tudi vplive drugih zvrsti, kot so svving, blues, latino... Omenjeni glasbeniki so oz. še nastopajo po mnogih jazz festivalih v Evropi in Ameriki (Italija, Avstrija, Nemčija, Francija, Nizozemska, Kanada, ZDA...), izdali pa so več plošč z domačimi in tujimi glasbeniki. Kitarist Primož'Grašič je študiral in diplomiral v Celovcu. Med leti 1991-1993 je bil član Ugrin - Divjak quinteta. Stalno sodeluje z Big Bandom RTV Slovenija, kjer je tudi eden glavnih solistov. Igral je z mnogimi znan- imi glasbeniki, kot so H. N. Ped-ersen, Boško Petrovič, Duško Gojkovič, Carla Blay, Steve Swal-low, Clark Terry, Philipe Cathe-rin, Curtis Fuller, Ray Brown, Bobby Durgham, Gianni Basso.. Le kdo ne bi želel igrati in snemati z enim izmed najboljših kitaristov stare celine?! Drago Gajo se je med leti 1980-1982 izpopolnjeval pri bobnarju Raya Charlesa, Billyju Mooreju in na koledžih (UCLA, SWCM) v Los Angelesu, kjer je poučeval njegov profesor. Najpomembnejša odlika Draga Gaja je pozitiven vpliv na dogajanja na področju slovenske jazzovske ustvarjalnosti. To potrjuje tudi z nastopi z najboljšimi slovenskimi, evropskimi in ameriškimi jazz glasbeniki. Kontrabasist Saša Borovec je leta 1988 končal ljubljansko akademijo za glasbo. Bil je tudi član simfoničnega orkestra RTV Slovenije. V jazzovskem igranju se je izpopolnjeval pri Reggieju Workmanu in Petru Herbertu. Igra v več skupinah (Log-a-Rythm...). Sodeloval je na več ameriških festivalih, med drugim v Sacramentu in Los Angelesu. P. P. JAZZ KONCERT - Na četrtem večeru črnomaljskega kulturnega Pčg j. se je pretekli četrtek z jazz koncertom predstavil Darko Jurkovič Hrvaške. Poleg Darka Jurkoviča, ki je magistriral na jazz oddelK ,gjal bene akademije v Gradcu, sta nastopila še Henry Radanovič, ki selvni V na glasbeni šoli na Reki ter Toni Grubešič, kije končal šolo za , . j italijanski Perugii. Vsi trije imajo za seboj številne nastope, sodeluj J mnogimi dmgimi jazz glasbeniki in ansambli. (Foto: M. B.-J ) POTA IN ST# dežurni poročajo moped iz bloka - V noči na . avgust je neznanec iz stanovskega bloka v Kajuhovi ulici v Črnomlju ukradel Tomosov jjjoped APN 6 in s tem lastnika S. ■ oškodoval za 25 tisoč tolarjev. OSKUBIL KOPALCA - Med- tem ko - se je eden izmed gostov ,erm Čatež v sredo, 4. avgusta °pal v enem izmed bazenov, mu 6 neznan žepar izmaknil denarno z nekaj malega gotovine, "ed'tnimi karticami in doku-enti, všeč pa so mu bila tudi oncna očala, ki jih je prav tako odnesel s sabo. : ŠIPO? - Kdo ve, kaj se S1P^ ^tožbe bencinskega servi-v Brestanici zamerila tistemu, steifi Vanj° v sredo ponoči vrgel enico in jo razbil, iz izložbe paP°'em ni odnesel nič. gust A JASI ‘V torek’ 3' av' Dri P neznanec na gozdni jasi la ci0(^ozdu vlomil v avtomobi-.. olovenjgrajčana V. Z. in Mis-hrgCa.na P P ter iz denarnic in nune knjižice pobral skupno tisoč tolarjev. četo tEGLI SAM°KRES - V iet ’avgusta, so policisti 33-?mu P R. iz okolice Novega lCresa Zasegli 25 nabojev in samo-ime|’za katerega omenjeni ni Dfpj, 0Vo'jenja, in zanj napisali p.J’8 sodniku za prekrške. Medt NA KOPALKA ' krbn ^ se Je voznica brez- g0rv° kopala v gramozni jami pri prji ,U’ Je neznanec izkoristil Park,vn°St 'n iz njenega ob vodi mobii^83 odklenjenega avto-niaru ukradel denarnico s 100 OrS in 8'300 tolarjk Tajjp DENar IN OSEBNO -izkor' ' av8usta v Termah Čatež kamn1Stl* nePaz*j>vost lastnika ta 0F Prikolice, kije pustil odpr-toiarina’.in mu ukradel 40 tisoč N An ln osebno izkaznico. “Pravni BAZEN-Koje nedep restamškega bazena v vslužh*' 8' avgusla’ zjutraj prišel nekdo ° ^ u8Htovil, da je ponoči °bbazrazk>B dve večji šipi stavbe bi biiQeni!’ okradenega pa naj ne oyadb n'^’ Policisti so kazensko k im„° Za naPadalce že napisali, ena jim še manjkajo. Cma asfaltna baza brez elektrike Planinska vas - inšpekcija za okolje vendarle ukrepa - Za začetek v soboto vzeli elektriko - Zanimivo televizijsko snemanje PLANINSKA VAS - Kot smo že poročali, namerava šentjurska inšpekcija za okolje na črno zgrajeni asfaltni mešalec zasebnega podjetnika Mirka Kovača porušiti. Predzadnji teden se je v vasi mudila ekipa Televizije Slovenije z znanim novinarjem brez dlake na jeziku Marjanom Jermanom. Čakaje na TV kamere na kmetiji Martina in Rozalije Perčič, smo navzoči glasno ugibali, zakaj se iz asfaltnega mešalca ne kadi niti ne ropota. Enotni smo si bili, da prav zavoljo tega snemanja. In kot za stavo so šele okoli 15. ure popoldne jeli prihajati tovornjaki s posameznimi sestavinami, peskom, asfaltno cnaso, nekateri pa kar prazni. Odhajajoči novinar Jerman je pred odhodom na neki bolj oddaljeni vikend samo zvito izjavil: “Vrnili se bomo.” In res so se in posneli še zlovešči dim iz dimnika... Župan in šentjurski poslanec Jurij Malovrh v svoji TV izjavi, čeprav je krščanski demokrat, ni bil iskren. Kratko malo je dejal, da je za to, da tam v planinski vasi stoji na črno zgrajena asfaltna baza, kriva politična neenotnost članov občinskega sveta, ki je takrat še imel svojega predsednika. V konkretnem primeru je bila to predsednica, ki mi je na takratni seji celo dala besedo, ko so mi to z glasovanjem dovolili preostali svetniki. Takih težav pri nastopanju ni imel župan Malovrh, ki je skozi branil podjetnika Kovača. Tudi ta je lahko neovirano govoril kot član komisije za - nič več in nič manj - varstvo okolja in član SDS! Pogumna predsednica občinskega sveta je po seji dolgo časa zadrževala objavo sklepa. Pozanimali smo se med krajani za morebitne politične igrice. Preprosti kmetje o tem ne vedo dosti. Pravijo, da je bilo nekaj v zraku za volitve župana Malovrha. Bojda naj bi se iz šentjurske OČETA NAŠLI MRTVEGA SENOVO - V sredo, 4. avgusta, popoldne so na policijsko upravo Krško dobili obvestilo, da v gospodarskem poslopju na Senovem našli mrtvega 68-letnega S\ Š. Preminuli je tega dne zjutraj odšel v hlev, da bi nahranil domače živali, ker pa ga dalj časa ni bilo, gaje žena začela iskati. Gospodarsko poslopje je bilo zaprto, zato ga je najprej iskala v bližnji okolici in po bližnjih poljih, kjer bi prav tako lahko delal. Okoli dveh popoldne se ji je pridružila tudi hčerka, ki je očeta kmalu zatem našla v gospodarskem poslopju na tleh. Poklicali sta policijo in zdravnico, ki je ugotovila da je S. Š. mrtev. Policisti so tujo krivdo za smrt izključili, odredili pa so obdukcijo. K nam / legaln o> po mamko tr°ka sama ilegalno čez mejo iskat mamico ■ Hrvaškemu —P^jkistu rekla, da gresta k teti v Brežice obirat sadje Polici • mi nc mine dan, da bi 2 stl na brežiškem koncu ne JugoT vsal enega ilegalca iz b«lkn ,je ali nekaterih drugih driavnj' I8 °b daljnovzhodnih skušni-' na nedovoljen način do n„' Pr‘l‘ v našo državo, v sre- . uonoč Pa so na Jesenicah na vaden '!-m naleteli na nena-igraia Pnn>er. Vlogo ilegalcev sta juna ?Ir°ka, mladoletna držav- l2MnUxVlje' 15~letni T K in dati lJl‘2e P°bcistom znal pove- **ejši daje r°jen le,a 1987' ki da gresta za materjo, enimi ! Ze v Sloveniji. Pred Jo in e "m naj hi skupaj z mater- K°sou,( ,<>rn za!nistili Prizren na sken, p ‘n se naselili v Rosan- te'aSo ovcu v B‘H. Pred pol Preseljp ,z3osne in Hercegovine V ,aSrk njuna mati ilegalno v. ' ovenijo in naj hi se zdaj zadrževala nekje na območju Brežic ali Ljubljane, onadva pa sta z očetom ostala v Zagrebu. Ker sta mamo zelo pogrešala, sta se v sredo, 4. avgusta, zgodaj zjutraj odločila, da gresta za njo. Postavila sta se ob cesto in dvignila palec in tako z avtoštopom pripotovala do Bregane, od koder sta jo peš mahnila do betonskega mostu pri gostilni Kalin na Obrežju. Tam sta hrvaškega mejnega policista prosila, naj ju brez dokumentov spusti v Slovenijo, češ da gresta k teti v Brežice za nekaj ur pomagat obirati sadje, nato pa naj bi se vrnila na Hrvaško. Policist je nasedel njuni zgodbi in ju okoli 11. ure spustil preko mostu v Slovenijo. Pot sta nadaljevala čez Obrežje do Jesenic na Dolenjskem, kjer so ju, kot je že rečeno, srečali slovenski policisti. Ti so po zaslišanju obeh malih ilegalcev obvestili center za socialno delo in prebežnika vrnili na Hrvaško. Poskušali so izslediti tudi njuno mater, vendar zaman. občine izdvojila občina Planina pri Sevnici skupaj s Planinsko vasjo. Kravja kupčija za občino Šentjur in glasovi za župana Malovrha naj bi bil ravno sporni asfaltni mešalec. “Kako to, smo vrtali v krajane, saj mešalcu nasprotujete?” se nismo dali. “Pri Kovaču je zaposlen predsednik sveta KS, ta pa je zbiral podpise domnevnih krajanov, tudi po šest kilometrov daleč od vasi,” je pribil neposredni sosed osovraženega asfaltnega mešalca Martin Perčič. V hlevu mirno muli v potu njegovega obraza nakošeno krmo njegovih 20 lepih krav molznic, v vzorno urejeni mlekarnici njegove žene Rozalije na vogalu istega hleva pa domačini oddajo dnevno po 400 litrov mleka. “Kje so danes številna delovna mesta v Kovačevi asfaltni bazi?” se jezijo preostali krajani. Eden odgovori namesto ostalih. “V obraz sem na sestanku to spraševal podjetnika Kovača, tudi na občini mi tega ni nihče odgovoril, povedal pa je sam, da so to razni upokojenci, samostojni obrtniki kot samozaposleni kot tisti nesrečnik, ki se je bil to pomlad opekel z asfaltno maso, da Kovaču ni treba plačevati prispevkov državi. Podjetnik Kovač je TV novinarju Jermanu odgovarjal, kam vozi asfalt, češ, da izvaja svoje nizke gradnje. Okoliški kmetje so si zvesto zapisovali registrske številke tovornjakov. Med njimi so mi natančno opisali značilno belo vozilo zasebne cestne mafije iz sevniške občine. In domnevno čista asfaltna baza? Rjasto staro železo je prispelo iz Vzhodne Nemčije in ne morda iz naše Kovinarske iz Krškega. UMRL KOLESAR KOČEVJE - Minuli četrtek, okoli 21. ure, se je na Tomšičevi ulici v bližini vhoda v podjetje Melamin zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl 52-letni kolesar Mato Rendulič iz Kočevja. Do nesreče je prišlo, ko je Rendulič zavil na levo in pri tem ni spustil mimo avtomobila, ki je vozil naravnost po Tomšičevi ulici. 23-letni Sebastjan Vidmar iz Kočevja, ki je vozil renault 19, ni uspel pravočasno zavreti. Prišlo je do trčenja, v katerem seje kolesar tako hudo ranil, da je že med prevozom v bolnišnico umrl. TRAKTOR SE JE VŽGAL SAM KRŠKA VAS - Po ugotovitvah kriminalističnega tehnika je v petek, 6. avgusta, ob devetih dopoldne prišlo do požara pod kozolcem v Krški vasi zaradi tehnične napake na zaganjaču motorja traktorja, kar je potrdilo besede lastnika, da se je traktor vžgal sam. Požar se je s traktorja razširil na poleg parkiranega fička. as W NOV ZAGON V DRUŠTVU-Ciril Muhič je že več kot pol leta predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Šmihel pri Žužemberku, katerega član je od leta 1977. Društvo je ob pomoči krajanov Žužemberka in Ivančne Gorice kupilo tudi nov gasilski avtomobil znamke Renault. To je že njihov četrti avtomobil. Šmihelski gasilci so prvi v zgornji dolini reke Krke, ki so kupili motorno brizgalno, in to pred sedemdesetimi leti. Društvo ima tudi uspešen podmladek, saj nove generacije šmihelskih gasilcev zadnja leta žanjejo velike uspehe tudi na tekmovanjih. (Foto: 5. M.) Le-ta je po izjavi tamkajšnjih delavcev izdeloval 'ekološko mnogo bolj neoporečne naprave, zato ni zdržala tržne tekme in je odplavala v stečaj. Najnovejše iz Planinske vasi: v soboto se je tja pripeljalo 12 policistov. Kovačevi smrdeči bazi je inšpektor za okolje Anton Vahčič izklopil elektriko. Rušitvena dela je med dvema ponudnikoma, kot to mora biti po zakonu, dobilo podjetje Ipi iz Rogaške Slatine. Najprej naj bi odstranili sušilni boben. To je bil odredil glavni državni inšpektor Vekoslav Rajh. Vse skupaj bo stalo 32 milijonov tolarjev, ki jih bo država skušala iztožiti od podjetnika Kovača. In končno bo zmagala pravna država. Na Kozjanskem bo nekaj manj na horuk zmešanega asfalta, ker je zasebni podjetnik menil, da je vsemogočen, okoliški sosedje pa malovredna raja. Namesto da bi si pred gradnjo pridobil ustrezno gradbeno dovoljenje, kjer bi upravni delavci lahko v miru preverjali ustrezna soglasja. Pa je na Kozjanskem toliko mogočnih kamnolomov. Tista zemljica, kjer stoji Kovačev mešalec, pa še sedaj ni njegova, je javno dobro, nad katerim - kako prav - že od junija drži roko proč od lokalnih umazanih političnih interesov naše ustavno sodišče. ALFRED ŽELEZNIK Oče rešil sina, sam pa pod vlak Traktor obstal na progi METLIKA - V sredo, 4. avgusta, ob pol devetih je na neoznačenem železniškem prehodu kolovozne poti med Geršiči in Dobravico prišlo do trčenja vlaka in traktorja s prikolico, v katerem se je hudo poškodoval 27-letni Jože Hudorovac, doma iz okolice Metlike. Do nesreče je prišlo na železniškem prehodu, ki ni zavarovan z zapornicami niti označen z ustreznim prometnim znakom. Traktor s prikolico je vozil 10-letni Miroslav Hudorovac, ki je, ne da bi pred prehodom ustavil in se prepričal, če lahko varno prečka železniško progo. Zapeljal je na prehod, ko je iz metliške smeri pripeljal potniški vlak, in traktor na tračnicah. Tedaj je Miroslavov oče Jože Hudorovac prijel sina in ga vrgel s traktorja na travni nasip ob progi ter sam sedel za volan in skušal traktor umakniti, kar pa mu ni uspelo. Strojevodja potniškega vlaka je traktor opazil in močno zaviral, a trčenja ni mogel preprečiti, po trčenju pa je traktor s priklopnikom in nesrečnim Jožetom Hu-dorovcem odbilo na travni nasip ob progi. OSEM JIH BO OBNAVLJALO ZNANJE KRŠKO - Patrulje policistov krške policijske uprave so v soboto, 7. avgusta, med poostreno kontrolo prometa med deveto zvečer in peto uro zjutraj ustavile 142 voznikov, med katerimi so jih 25 preizkusili z alkotestom, ki je pri 15 voznikih pokazal, da so popili preveč, da bi še sodili za volan. Kar osem med njimi je v kozarec pogledalo tako globoko, da bodo morali ponovno na tečaj iz cestnoprometnih predpisov in na vozniški izpit. Alkotest jim je pokazal več kot 1,6 g/kg aklohola v krvi. Ostalim sedmim so vozniško dovoljenje odvzeli le začasno in jim prepovedali nadaljnjo vožnjo, svoje pa bo o njihovem početju povedal tudi sodnik za prekrške. Med ostalimi zaustavljenimi vozniki so jih policisti odkrili še 32, ki so na tak ali drugačen način kršili predpise in so za pokoro dobili plačilne naloge, s katerimi bodo na banki plačali mandatno kazen. Zanimivo, da nihče izmed ustavljenih voznikov ni odklonil preizkusa z alkotestom. DRUŽINSKI PRETEP RADNA VAS - Ko so v ponedeljek, 2. avgusta, policisti prišli v Radno vas, se je družina tam živečega 49-letnega F. S. že pomirila. Omenjeni je popoldne grozil domačim, zvečer pa napadel 44. letno ženo M. S. s palico in grabljami. V pretep se je vključil tudi njun sin 23-letni B. S., ki je očeta zbil na tla in ga ovladal, potem pa sta ga skupaj z materjo zlasala. Kot rečeno, so se ob prihodu policistov že pomirili, kar pa ni bilo dovolj, da ne bi le-ti zaradi pretepa vseh treh poslali k sodniku za prekrške. NAŠLI TATU PLOŠČIC IN TLAKOVCEV NOVO MESTO - Med 2. in 3. avgustom je izpred trgovskega centra Livada v Novem mestu izginilo več paketov keramičnih ploščic in opečnih tlakovcev, s čimer je bilo podjetje Granit Commerce oškodovano za okoli 28.000 tolarjev. Policisti so storilca izsledili še isti dan in za tatvino utemeljeno osumili 37-letnega D. B. iz Brezjega. DELAVCI ROMOV NISO PRETEPLI KOSTANJEVICA NA KRKI -V sredo, 4. avgusta, so Romi šent-jernejskim policistom prijavili delavce cestnega podjetja, ki naj bi jih v taboru delavcev v Kostanjevici na Krki pretepli. Patrulja policijske postaje Krško, ki sije ogledala kraj dogajanja in sprašala vpletene, je ugotovila, da so Romi preplezali ograjo tabora delavcev cestnega podjetja in tam prosjačili za denar, prišlo je do besednega spora, kršitve javnega reda in miru pa po ugotovitvah policistov ni bilo. UKRADEL PRECEJ BARVE DOBRUŠKA VAS - V času med 7. in 9. avgustom je neznanec z dvorišča trgovine z gradbenim materialom v Dobruški vasi ukradel 34 25-kilogramskih vreč barve in s tem lastnika trgovine A. L. iz okolice Škocjana oškodoval za natanko 379:725 tolarjev. GASILCI PO DOMAČE GORA - V soboto, 7. avgusta, so krške policiste okoli polnoči poklicali na gasilsko veselico na Gori pri Krškem. Policijska patrulja je ugotovila, da so gasilci vzeli organizacijo prireditve precej po domače, saj veselice niso prijavili, prav tako pa prodaje pijače niso uredili tako, kot zahtevajo predpisi. Zaradi tega se bodo morali zagovarjati pred inšpektorji in najbrž obračunati DDV. Z LJUBLJANSKIM NAGLASOM ZVABILI DELNICE BREŽICE - Že februarja sta se pri občanki iz Brežic zglasili mlajši ženski, ki sta se ji predstavili za akviziterki delniške družbe iz Maribora, govorili pa sta z ljubljanskim naglasom. Žensko sta prepričali, da jim je zaupala osebne dokumente in davčno številko, s pomočjo katerih naj bi odkupili in preknjižili njene delnice. Brežičanka je čez čas sicer dobila dokumente nazaj, a ker dinaija od prodanih delnic ni bilo od nikoder, se je za dekleti pozanimala pri družbi, za katero naj bi delali lažni akviziterki, a tam zanju še niso slišali. po dolenjski deželi • "Vsak začetek je težak, "je rekel mladi tat in ukradel nakovalo, je stara ljudska prispodoba za ljudi, ki se na svojem začetku lotijo pretežke naloge. Tatovi in goljufi so za svoje nevarno delo bolje ali pa slabše izučeni. Ker vsaj uradno za njihov poklic ni ustrezne šole, si morajo pomagati po svoje, nekateri pa se posla lotijo preden so zanj dovolj usposobljeni, zato so lahko za nekatere prvi podvigi pretežki. Tako je bilo tudi v naslednji zgodbi. • V noči na 10. avgust so nespretni tatovi poskušali ukrasti tovorno vozilo S. B. z Jesenic na Dolenjskem. Lastnik je tovornjak pustil ponoči na dvorišču domače hiše odklenjen in s kontaktnimi ključi v ključavnici. Zakaj je bi tako nepreviden, so tatovi, ki so mu poskusili vozilo ukrasti, spoznali kmalu. Tovornjak so potisnili proti hitri cesti in ga okoli 200 m stran od lastnikove hiše poskusili vžgati, a jih motor ni ubogal. Tovornjak je tako lastnika do jutra počakal kar na cesti. Če ne drugega, so imeli pred nesojenimi tatovi, ki jih je porivanje tovornjaka prav gotovo močno utrudilo, mir drugi občani. ZAGORELA HISA KALIŠEVEC - V petek, 6. avgusta, je v Kališovcu zagorela stanovanjska hiša, pravočasnemu posredovanju gasilcev pa gre zahvala, da so ognjeni zublji obliznili le del ostrešja in se požar ni razširil na celo hišo. Po ogledu je kriminalistični tehnik ugotovil, da je do požara prišlo zaradi vžiga saj v dimniku, ogenj pa sej je na ostrešje razširil skozi dimna vratca. LEASING NI BIL ODPLAČAN METLIKA - 50-letni M. K. iz Metlike je utemeljeno osumljen goljufije. Pri prodaji avtomobila je M. M. iz Metlike zamolčal, da je vozilo kupljeno na leasing in da zanj še ni odplačal vseh obrokov, zato kupec kupljenega avtomobila ni mogel registrirati na svoje ime. S tem je nesojenega kupca oškodoval za 350 tisoč tolarjev. TRAKTOR SEJAL SMRT BREŽICE-V petek, 6.av-gusta, seje pri delu s traktorjem smrtno ponesrečil S. H.-iz okolice Brežic. Traktorist je na traktor priklopil obračalnik sena in potem hotel zagnati motor tako, da se je postavil poleg traktorja in z izvijačem povzročil kratek stik na zaganjaču. TTaktor je bil v prestavi, zato seje začel premikati in s sabo potegnil nesrečnega S. H. ter ga stisnil ob bližnjo škarpo, kjer se je vse skupaj ustavilo. Čeprav so poškodovanemu nudili pomoč v brežiškem zdravstvenem domu in tamkajšnji bolnišnici, nezgode ni preživel. I NEMEC JE PADEL - V sredo, 4. avgusta, ob 19.40 se je v Goleku pri Vinici med padcem z motorjem hudo poškodoval 31-letni nemški državljan Oskar Alexander Krau-se. Nemec se je s hondo CBR 1100 peljal po lokalni cesti, ko je pri hiši št. 18 naglo zavrl, motorje začelo zanašati, motorist pa je izgubil ravnotežje in padel. Hudo poškodovanega motorista zdravijo v novomeški bolnišnici, škode pa je za milijon tolarjev. STOP ZNAK - Neupoštevanje znaka stop pri vključevanju na prednostno cesto je vzrok za prometno nesrečo, v kateri se je na Otočcu hudo poškodovala 10-letna kolesarka M. H. iz Straže pri Raki. Kolesarka je v vasi Otočec z lokalne ceste, ki pripelje s Pahe, ne da bi upoštevala znak stop, zapeljala na regionalno cesto, po kateri je iz novomeške strani z avtom pripeljala 47-letna D. K. iz Straže. Čeprav je avtomobilistka zavirala in se skoraj popolnoma ustavila, je kolesarka z desno nogo zadela v prednjo registrsko tablico in se peljala še do avtobusnega postajališča, kjer je sedla na pločnik hudo poškodovana. DVOJNA PROMETNA NEZGODA - V soboto, 7. avgusta, je voznica osebnega avtomobila francoske registracije na hitri cesti Ljubljana - Obrežje v bližini Mrtvic sunkovito zavila v desno in zapeljala s ceste. V nezgodi sta se voznica in njen sopotnik hudo poškodovala. Istočasno je zaradi te nesreče in vožnje s prekratko varnostno razdaljo prišlo do še ene neszgode, v kateri pa ni bilo ranjenih, stolčena je bila le avtomobilska pločevina. REGIMENT TWINGO je cenejši za 80.000 SIT. PO CESTI GRE, LAGUNA je cenejša za 200.000 SIT*. POŽVIŽGA SE Si & MEGANE COUPE je cenejši za 150.000 SIT. NA DDV. CLIO Pri zamenjavi tt A tt staro za novo boste ob nakupu Clia 1,2 za svoj rabljeni avtomobil dobili 100.000 SIT več, pri nakupu ostalih verzij Clia pa 120.000 SIT več. Ponudba velja do 31. avgusta 1999. * Popust ne velja za nov model lagune. RENAULT POHORJE MIRNA Slovenska vas 14, 8233 MIRNA objavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo osnovnih sredstev Renault 19 TS • letnik 1989 • prevoženih 216.00 km • 306.000 SIT Citroen C 25 D • letnik 1992 • prevoženih 203.000 km • 508.000 SIT TAM 130 11 B • letnik 1988 • prevoženih 256.000 km • 500.000 SIT Licitacija bo v petek, 27.8.1999, ob 13. uri v “Pohorje” Mirna, Slovenska vas 14, 8233 Mirna. Ogled je možen na dan licitacije od 11. do 13. ure. Vsak udeleženec mora med 12. in 13. uro plačati varščino v višini 10 % od izklicne cene za posamezno sredstvo. Prodaja se vrši po sistemu “videno-kupljeno”. Na izlicitirano vrednost se plača še 19 % DDV. Celofho plačilo in prevzem izlicitiranih sredstev mora biti opravljeno do 6.9.1999, v nasprotnem vplačana kavcija zapade. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu na št. 068/47-103 ali 068/47-010 int. 203. Resistec, d.o.o., & Co.k.d. Krška cesta 8 8311 Kostanjevica na Krki objavlja prosto delovno mesto • komercialista za uvoz/izvoz Pogoji: - srednješolska ali višješolska izobrazba ekonomske ali tehnične smeri - aktivno znanje nemškega jezika - znanje dela na računalniku (Windows, Excel). Delo je za določen čas, z možnostjo kasnejše redne zaposlitve. Nastop dela takoj. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. mm ENJSU UST r V rlJiiiiNll rV I ElJl I ifiiliP tt Novi Megane scenic na samostojni poti Najuspešnejši enoprostorec srednjega razreda - Doslej izdelali že 700.000 scenicov - Posodobljena oblika, večja varnost, novi motorji - Novi scenic bo naprodaj septembra NOVO MESTO - V začetku septembra bo na trg prišel prenovljeni Renaultov Megane scenic. Ta vodilni enoprostorski avtomobil srednjega razreda, ki so ga prodali že v več kot 700.000 primerkih, ima po novem posodobljeno obliko, kije že na prvi pogled najbolj opazna in izrazita pri sprednjem delu avtomobila - bolj zaobljen motorni pokrov in velike rom-boidne luči - v zadnjem delu pa smu poenostavili lijiije, luči imajo obliko kristalov, tako da je avto na pogled širši in stabilnejši. Novi scenic ima bogatejše pakete serijske opreme RT in RXE, oba lahko tudi kot alize, kar pomeni serijsko vgrajeno klimatsko napravo. Izboljšali so aktivno in pasivno varnost avtomobila, prenovljeni scenic pa ima tudi nova varčna bencinska motorja s prostornino 1,4 (95 KM) in 2,0 litra (140 KM) s 16-ventilsko tehniko (slednji je znan tudi iz modelov espace in laguna), ki sta se pridružila bencinskemu motorju 1,6 16V s 110 KM in znanima dizloma 1,9D (65 KM) in l,9dTi (100 KM). S scenicom je Renault uspel ustvariti nov tržni segment kompaktnih enoprostorskih avtomobilov srednjega razreda. Kot rečeno, so ga doslej izdelali že v več kot 700.000 primerkih, od tega lani več kot 300.000. Lani si je scenic priboril 2-odstotni delež zahodnoevropskega avtomobilskega trga. V Renaultovi tovarni v ____________ r______A francoskem mestu Douai izde- nosti. V serijski opremi Zaradi takega svetovnega uspeha so se v Renaultu odločili, da scenicu zagotovijo samostojnejšo življenjsko pot. Za utrditev vodilnega položaja scenica v tem avtomobilskem segmentu ga sedaj ponujajo z izrazitejšo obliko, se varnejšega, s še bogatejšo serijsko opremo in s paleto novih 16' ventilskih motorjev. v Preoblikovana odbijača z zaščitno črno obrobo sta za slovenski trg že ob osnovnem paketu opreme (RT) pobarvana v barvi karoserije, v prednjem odbijaču pa sta vgrajeni novi okrogli meglenki (pri nas serijsko v opremi RXE). Avto je prav tako dobil na novo oblikovana platišča iz lahke litine, ki sodijo na seznam opreme za doplačilo. . . Notranja zasnova scenica J zdaj še dopolnjena. Tako im avto nove in dopolnjene predale, dobrodošla novost je hlajen predal za tri pločevinke na dnu osrednje konzole (na vo-jo le v kombinaciji s klimatsK napravo). Novost je tudi steki v zadnjih vratih, ki se ooP1^ posebej, kar so z odobrav -njem sprejeli že številni kupe modelov espace in lagu^ break. Za novega scenica je na voljo 11 karoserijskih bar , med njimi so tri popplnom nove; imenujejo jih prelivajo se, saj se njihovi barvni to spreminjajo glede na m°c kot osvetlitve avtomobila. Bistveno je novi scenic p dobil na področju aktivne v nosti. V seriiski opremi vs lajo po 1.600 scenicov na dan, a se vedno ne morejo zadostiti povpraševanju. Vse od pričetka prodaje tega modela leta 1996 morajo vsakega pol leta povečati proizvodnjo. V primerjavi z začetno so jo doslej že potrojili. Lani je scenic v zahodni Evropi predstavljal 48 odst. vseh prodanih modelov družine Megane. Ti deleži se od države ao države precej razlikujejo. Tako v Španiji predstavlja scenic 20 odst. prodaje modelov Megane, v Franciji 54 odst., v Švici in Avstriji pa kar 70 odstotkov. V Sloveniji je imel scenic lani nekaj več kot 25-odstotni delež v skupni prodaji modelov Megane. Uspešno prodajo doživlja scenic tudi drugje, na primer na Japonskem, v Tajvanu, Rusiji in Južni Afriki, v zadnjem času pa vse bolj tudi v Južni Ameriki. različic je protiblokirni zavor ni sistem (ABS) z elektron skim razdelilnikom zav' sile (EBV). Učinkovitost za je boljša tudi pri segretih*, rah. Scenic izpolnjuje naj-je zahteve, saj za popom® vitev pri hitrosti 100 km/h P° trebuje manj kot 45m- st Še ena novost in poS'e ^ novega scenica je s,ste Tja, samodejno zaklene vsaj brž ko vozilo doseže hit ^ km/h. Vrata se odklenejo, ena od njih odpremo u ranje strani in tudi v pr nesreče. . •» sa- Proactive “inteligentn ,.0 modejni menjalnik no m ^ z bencinskima motorje ,js in 2,0, ob koncu leta pa j 9 turbo dizelskim motorj jca dTi. Po novem tudi za s Vj velja 12-letna protikorozu garancija. B- Najbolj prodajan model T XSARA JBBr Junijska zaloga že izpareva SAXO: * KLIMA ZE ZA 99.999 sit ZE ZA L 1.266.160/^^ www.citroen.si Citioen Slovenijo d.o.o., Uliiu 15 maja 18, 6000 Kope -J Štorklja na dimnik prileti, dete se rodi Letos obročkali 40 mladih štorkelj - V Šentjakobu pri Šentjerneju dve gnezdi - Najstarejše aktivno štorkljino gnezdo staro 400 let - Na selitvi preleti tudi 300 km na dan Konec junija je novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine (ZVKD) v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije že četrto leto zapored izvedel obročkanje štorkelj v okolici Krakovskega gozda inv Beli krajini. Pri tem opravilu so jim pomagali Elektro Novo mesto ter dolenjski člani Društva za opazovanje in.proučevanje Ptic Slovenije (DOPPS). Pri nas se število štorkelj povečuje . ‘Število štorkelj v naših krajin se iz leta v leto povečuje. J-etos smo obročkali že 40 mladih štorkelj,” je zadovoljen povedal Andrej Hudoklin, konservator na ZVNKD. V Beli krajini so obročkali mlade štorklje v gnezdih na Krasincu (3 mladiči), Utoku (2), v Zemlju (1), Grib-jjah (3), v gnezdu v Selih pri Uragatušu pa so mladiči pogini-v okolici Krakovskega gozda Pa s° obročkali štorklje v gnez-mh v Šentjakobu (v enem gnez-dU 2 v drugem pa 4 mlade Štorje), Cadražah (3), Zalogu (4), r-°°rayi (3), Hrvaškem Brodu vf), Zaloki (5), Gržeči vasi (5) in Cerkljah (3). ,...Povprečno so bili trije mla-ici na gnezdo, kar je v primer-mVlv.z drugimi gnezdilnimi ob-ocjt v Sloveniji lepa gnezdilna “spesnost,” je povedal Hudo-*n. To neposredno kaže na ■ ranjeno. naravno okolje. Med . aJi, kjer imajo štorklje gnezda, , .t0Pa Šentjakob-v šentjernej-1 °očini z dvema gnezdoma, P sebnost pa sta dve gnezdi s po i adjči. Vsa gnezda so na ektričnih drogovih, pri tem !, ,So Vfliko razumevanja poka-i električarji, ki so na drogove "umestili gnezdilne nastavke, st r, ?mog°ča, da so gnezda bolj el-?1. .a ln da štorkelj ne ogroža ie i *ri^Pa napeljava. “Prihodn-mne želimo postaviti več sa-0Jn?h drogov z gnezdilnimi što lfr da b' ta^° pomagali rkljam pri gnezdenju, hkrati n P°zPfneje spremljali našo ohr saJ računamo, da bo ta, • anJe kmalu dalo rezul-kai m mo tuko lažje sledili, cj0„Se z našo populacijo štorkelj kam letijo, kje se nase-kliV°ltd‘ ie povedal Hudo- št(!)vi°''nie leto je evropsko leto lia ns’v Sloveniji pa je štork-Ca Jca leta. Redkokatera pti-kot n Povezana s človekom svoia aV be*? štorklja, saj si je za in st ®/lezdišča izbrala dimnike s°tol 6 na^.'b bivališč in ljudje Ii t>„ P° ptico prijazno spreje- lo nt Ve,zab so j° celo z rodnost- n • r • - - - - hovo število povečuje tudi v naših krajih, zlasti v okolici Krakovskega gozda in v Beli krajini. A še pred 100 leti je bila štorklja pri Radgoni redka ptica, na Štajerskem je dokumentirano prvič gnezdila v Jakobskem dolu leta 1924, iz leta 1938 pa je podatek, da najverjetneje tudi na Dolenjskem gnezdijo štorklje. Sedanja slovenska populacija je ocenjena na največ 200 parov, od tega so jih lani v naših krajih našteli 16. Gnezdo za vse življenje Bela štorklja tehta 2,6 do 4,5 kg, v dolžino meri 100 do 125 cm, razpon kril pa je 155 do 165 cm. Njeno perje je umazano bele barve, razen letalnih peres, velikih primarnih in sekundarnih krovcev ter lopatičnega perja, kije črne barve. Kljun in dolge noge so rdeče, pri mladih pticah temnejše. Samec in samica sta si zelo podobna, le da so samci ponavadi večji in imajo masivnejši kljun. Gnezdo je okroglo, zgrajeno iz vej, v premeru meri 75 do 170 cm in je visoko 50 do 200 cm. Velikost in teža naraščata s starostjo gnezda. Ponavadi ga štorklje zgradijo na dimnikih, slemenih streh, raznih drogovih, zelo redko na drevesu ali skalni polici. Samica znese 3 do 5 jajc, ponavadi 4, mladiči pa se izvalijo 31 do 34 dni po začetku valjenja in zapustijo gnezdo po 54 do 70 dneh. rinašai S?J naj bl Prav štorklje Storti doJ?nčke. Od tod rek: se r..,Ja Pa. dimnik prileti, dete dom i' ie štorklja kljub svoji ca hi ' občutljiva pti-miarrmars'kat€ro gnezdo spo-lik Q ‘ ost.ane prazno, kar je ve-me P°m,n človekovemu nepri-Knei?11 Početju. lacifJ £ °dst- svetovne popu-štori r 110-0.00 parov belih v Sr„,, J.?t}ezdi v Evropi, večina Slovo c--1 ln vzhodni Evropi. V šiiien!!IJ14e štorklja najbolj raz-slteln niurju in na Štajer-£m> v zadnjih letih pa se nji- GAlEZhr, V inVL ' ^ Sozdih r Beli k ruji- 8°zdu raJ‘n v okolici Krakovskega Je/j. °"e°čkali 40 mladih štorkelj iz . a*di krajih se število štor-^ndrei ‘n* v ^eto povečuje. (Foto: J vndoklin, ZVNKD) pi štorklja že na pragu izumrtja. Nekontrolirana uporaba pesticidov jih ogroža tudi na njihovih prezimovališčih v Afriki, temu pa se pridružujejo še vse pogostejše suše. Selitev v južno Afriko Štorklja je izvrstna letalka, ki zimo preživi v Afriki. Avgusta 1994 so veliko jato kakih 60 mladih štorkelj, ki so se pripravljale na pot proti jugu, opazovali pri Dragatušu. Štorklje se selijo izključno podnevi. Razdalje premagujejo predvsem s pomočjo vzgornika, zračnega toka, ki se dopoldne razvije nad močno segretimi tlemi. Z njegovo pomočjo lahko z relativno majhno izgubo energije preletijo tudi 150 do 300 km na dan. “Naše” in večina srednjeevropskih štorkelj se seli čez Balkan in čez Bospor v Azijo, od tam pa v Afriko in ob Nilu do prezimovališč v vzhodni oz. južni Afriki. Ocenjujejo, da vsako jesen leti po tej vzhodni selitveni poti okoli 370.000 belih štorkelj. Celotna pot na prezimovališča traja 8 do 15 tednov. Spomlad-na selitev proti severu pa je hitrejša, saj se pticam mudi na gnezdišča. Prve štorklje prispejo v naše kraje konec marca. Čeprav se populacija štorkelj v naših krajih iz leta v leto povečuje, pa število teh ptic na celotnem naselitvenem območju nezadržno upada in iz nekaterih evropskih držav je štorklja že povsem izginila. Glavne vzroke za to je treba iskati v vplivih človeka. Med najpomembnejše spadajo izguba življenjskega prostora (uničevanje močvirnih travnikov in virov prehrane na gnezdiščih), pomanjkanje hrane na prezimovališčih zaradi suš in uporabe pesticidov, zaskrbljujoče naraščajoče pa je tudi število štorkelj, ki poginejo ob trkih z električnimi žicami. V Evropi sodi bela štorklja v skupino ranljivih vrst, v Sloveniji pa v kategorijo močno ogroženih vrst. A. B. Vzemite račun: DAVI K NA DODANO V R I I) N OS I JI M /J I OD DAVKA N V M V I I) N O S I Račun ima z uvedbo DAVKA NA DODANO VREDNOST mnogo večji pomen. Tisti, ki ga ne bo izstavil, se bo izognil plačilu davka. Zato: VZEMITE RAČUN! S tem, ko ga zahtevate, že pripomorete k učinkovitejšem pobiranju davkov. Za vse, ki bodo na ta način pomagali državi, bo Davčna uprava RS jeseni organizirala NAGRADNO IGRO. Pogoje za sodelovanje poiščite v osrednjih, časopisih, z zbiranjem računov pa pričnite že danes! REPUBLIKA SLOVENIJA _______MINISTRSTVO ZA FINANCE_____ DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE RS Ministrstvo za finance. DURS, Jesenkova 3, 1000 Ljubljana DOLENJSKI LIST »DOLENJSKI UST »DOLENJSKI LIST BELA ŠTORKLJA - Letošnje leto je evropsko leto štorklje, v Sloveniji pa je bela štorklja proglašena za ptico leta. V Evropi sodi štorklja v skupino ranljivih vrst, v Sloveniji pa v kategorijo močno ogroženih. Štorklja si pravilom izbere mesto gnezdenja za vse življenje. Povprečna starost gnezd v Sloveniji je okoli 15 let, najstarejše znano pa ima več kot 75 let. Iz Evrope je znan celo primer aktivnega gnezda, starega okoli 400 let. Gnezdo začne graditi samec, ki spomladi prvi prileti na gnezdišče, ko pa se mu kasneje pridruži še samica, ga iz vejevja in zemlje lahko dokončata že v osmih dneh. Gnezdo štorklji vsako leto popravljata in dograjujeta, starejša gnezda so lahko visoka tudi 2 m, imajo premer 1,5 m in tehtajo celo do 2 toni. Štorklje so v parih le med gnezdenjem, med selitvijo se pari ločijo, spomladi pa se na gnezdu pogosto najdeta že znana para. Mladiči se selijo ločeno od staršev, na dolgo pot se v več-jih jatah podajo kakšen teden pred odraslimi štorkljami. Mladiči gnezdijo šele po treh letih, praviloma blizu kraja, kjer so se izvalili. Štorklje se hranijo predvsem z malimi sesalci, kot so voluha-rice, rovke, krti, nato z žabami, kobilicami, hrošči in njihovimi ličinkami pa tudi s kačami, kuščaricami, deževniki in ribami. Hrano najlažje najdejo na manj izkoriščanih vlažnih in močvirnih travnikih, pašnikih ter na obrežjih potokov in mlak. Zaradi izginjanja takih predelov so se štorklje marsikje prisiljene večidel hraniti na poljih, kjer pretežno lovijo male sesalce. Melioracije in uravnave vodotokov izsušujejo in siromašijo travnike, nastajajo pa polja monokultur. Uporaba pesticidov in prekomerno gnojenje še dodatno zmanjšujeta njihove vire hrane. Zaradi tega je ponekod v Evro- Evcrgrccn Izredno kakovosten program lesenega stavbnega pohištva si lahko ogledate od 13. - 22. avgusta na Gorenjskem sejmu v Kranju. Sejemski popust za okna, vrata in hiše tudi na vseh prodajnih mestih Jelovice. Jelovica, Lesna industrija, d.d, Škofja toka, tel 064/61-30, faks 064/631261, http7/wwwjelovicasi, e-mail: info@jefcivica.si • Metlika, tel/faks 068/58-716 • Bawx Trebnje, tel./taks 068/45-640 • Kera Trade Zagorje ob Savi, tel./faks 0601/64-465 JELOVICA Narava ima prednost ■ Novo mesto, tei/taks 068/323-444 • Brežice, tel/faks 0608/62-926 Vrtačič peti šprinter v Evropi Uspeh šentjernejskega tekača na evropskem mladinskem prvenstvu - Na državnem prvenstvu dvojna zmaga Tomiča - Zlato tudi Primcu Rovanu, Primožu in Simoni Kozmus Od udeležencev svetovnega prvenstva v Sevilli na državnem prvenstvu ni bilo pričakovati rekordnih izidov, saj se ta čas posvečajo predvsem pripravam na najpomebnejše tekmovanje v sezoni. Tako je bil Igor Primc (Krka) v metu diska z 59,48 m dolgim metom povsem zadovoljen, saj sta s trenerjem podoben izid načrtovala, če bi vrgel manj kot 59 m, pa bi bil to najbrž že vzrok za preplah. Tlidi naši na svetovnih vojaških igrah Primc v disku - Zupančič 29. v kronometru NOVO MESTO - Od 6. do 18. avgusta bodo v Zagrebu potekale druge svetovne vojaške igre, na katerih bo nastopilo kar nekaj Dolenjcev. Podporočnik Igor Primc bo nastopil v metu diska, stotnik Borut Retelj v teku na dolge proge, podporočnik Boris Stariha in višji vodnik Marko Kruljac bosta nastopila v najtežji panogi prvenstva - vojaškem peteroboju, desetnik Marjan Kromar pa v triatlonu, medtem ko je podporočnik Simon Zupančič s svojo prvo preizkušnjo že opravil, v kolesarskem kronometru je osvojil 29. mesto. Na igrah nastopa več kot 5000 pripadnikov armad iz 77 držav sveta, med katerimi so številni sloviti športniki, kijih tudi v slovenski vrsti ne manjka. Tako bodo slovensko vojsko v Zagrebu med drugimi zastopali tudi atletinji Helena Javornik in Anja Valant, triatlonec Igor Kogoj, plavalci Nataša in Alenka Kejžar, Metka Šparovec in Jure Bučar, padalci Irena Avbelj, Roman Karun, Senad Salkič, Matjaž Pristavec, strelec Rajmond Debevec in bivši svetovni prvak v veslanju Iztok Čop. ELAN V OSMINI FINALA NOVO MESTO - Nogomotaši novomeškega Elana so uspešno začeli novo sezono. V tekmi šestnajstine pokala Slovenije so v nedeljo, 8. avgusta, doma pramagali Esotech iz Šmartnega s 3:1 (3:0). Zadetke za Elan so pred okoli 400 gladalci dosegli Matjaž Sever vil. minuti, Gorazd Plevnik v 26. minuti in Šefik Šumar v 41. minuti. Posebno v prvem času so Novomeščani igrali presenetljivo dobro in so celo poznavalce navdušili s številnimi lepimi kombinacijami, v drugem polčasu pa so z borbeno in požrtvovalno igro zmago obdržali v svojih rokah. Gostje so tik pred koncem srečanja dosegli častni zadetek z prostega strela. V nedeljo, 15. avgusta, bodo nogometaši Elana ob 17. uri igrali tekmo prvega kola II. lige z Zagorjem. V metu kladiva so blesteli Breži-čani, ki so pri fantih osvojil vse tri medalje - 1. Primož Kozmus 69,97, 2. Vlado Kevo 55,82, 3. Grubič 54,22, medtem ko je četrto mesto osvojil tajnik novomeškega kluba Krka Gregor Rus (47,69 m). Pri dekletih je zlato po pričakovanju osvojila Simona Kozmus, tako da sta obe zmagi ostali v družini Kozmus, medtem ko je srebro z Novakovo prav tako ostalo v Brežicah. Brežiški je bil tudi moški skok ob palici, kjer je Jure Rovan kljub zmagi z zanj skromnim izidom 510 cm najbrž izgubil pravico do nastopa na svetovnem prvenstvu, drugi pa je bil Novak. Katka Jankovič (Krka) je drugemu mestu na 100 m z ovirami (13,82) dodala še bron v teku na 100 m (12,25). V teku na 400 m z ovi- TUDI PRIMC MED OLIMPIJSKIMI KANDIDATI NOVO MESTO - Večina športnih zvez je slovenskemu olimpijskemu komiteju spisek kandidatov za nastop na olimpijskih igrah leta 2000 v Sydneyu poslala že lani, atleti pa so med zadnjimi, ki so si pridobili pravico do pomoči in ugodnosti, ki jih olimpijski komite posveča kandidatom za nastop v Avstraliji. Poleg Brigite Bukovec, Britte Bilač in Gregorja Cankarja, ki sojih na podlagi izjemnih uspehov v preteklosti mimo kriterijev med kandidate za olimpijski nastop določili že lani, je zdaj na spisku še 11 atletov, med njimi tudi član novomeške Krke Igor Primc, medtem ko so Brežiča-na Jureta Rovana še pustili med sedmimi, čakajočimi na ta status. ŠAHOVSKI TURNIR SKD DOBIL MOJSTER KOS KOSTANJEVICA NA KRKI -Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Krško in krajevni odbor te stranke iz Kostanjevice na Krki sta pripravila 5. hitropotezni šahovski turnir za amaterje in kate-gornike, na katerem se je pomerilo 41 šahistov. Zmagal je mojster Toni Kos iz krškega Triglava, drugi je bil Marjan Kastelic (SK Novo mesto), tretji Tomaž Žnideršič (Triglav Krško), četrti Bojan Jerančič (Novo mesto) in peti Sašo Župevc (Triglav Krško). Marsikateri šahist se je ob imenu turnirja, ki šahiste deli na amaterje in kategornike, le nasmejal, saj so bili tudi vsi tisti udeležneci, ki so razvrščeni v kategorije svetovne šahovske zveze FIDE, prav tako čisti amaterji. Izbiramo “naj” slovensko kopališče Vseslovenski akciji več pokrajinskih časopisov in številnih lokalnih radijskih postaj se je letos pridružil tudi Dolenjski list, akcija pa se je med našimi bralci že dobro uveljavila, saj dobimo vsak teden več glasovnic. Glasujete lahko za vsa urejena naravna in umetna kopališča na Dolenjskem, v Beli krajini, Posavju in kočevsko-ribniškem koncu. Glasujete lahko za kopališča ob potokih, rekah pa tudi za bazenska kopališča v okviru zdravilišč, kijih na našem koncu ne manjka. Pogoj je le, da je kopališče uradno urejeno in oskrbovano; divja kopališča ne pridejo v poštev. Kriteriji, po katerih ocenjujete kopališče, so urejenost, čistoča, skrb za varnost in prvo pomoč, pestrost ponudbe, cene, prijaznost kopališkega osebja in splošen vtis. Glede na dosedanje izide glasovanja tudi tokrat lahko ugotavimo, da so med našimi Glasovnica “NAJ SLOVENSKO KOPALIŠČE” Glasujem za kopališče....... bralci najbolj priljubljena termalna oziroma bazenska kopališča v Šmarjeških Toplicah, Dolenjskih Toplicah in Čateških toplicah, medtem ko se le redki odločijo dati prednost naravnim kopališčem, ki so, kot kaže, tudi nekoliko slabše urejena kot tista, ki spadajo v širši kompleks zdraviliških podjetij. Sončno vreme je na začetku avgusta kar lepo ogrelo reke, zato je tokrat precej več tudi glasov, namenjenim naravnim kopališčem, predvsem tistim ob Kolpi. Glasovnice pošljite na naslov: Dolenjski list. Glavni trg24, Novo mesto, vsak teden najkasneje do ponedeljka. Izmed glasovalcev izžrebamo tri, ki dobijo paket z izdelki Kolinske. Nagrajenci tega tedna so: Marija Legan, Korita 2, 8211 Dobrnič; Veronika Košak, Lastovče 39, 8000 Novo mesto; in Marko Burgar, Krajčcva ulica 22, 8000 Novo mesto. Ime in priimek: Naslov: Kolinska rami je s petim mestom presenetil Krkin mlajši mladinec Luka Lužar (1:00,78). Ševničani so se poleg brona Vebra na 800 m veselili tudi dveh petih mest, Alenke Radej na 400 m in Klavdije Tomažin na 1500 m. Med tekači na srednje proge je bil poglavje zase Aleš Tomič (Porto-vald), kije brez težav zmagal na 800 m (1:51,45) in 1500 m (3:51,89). V teku na 800 m je z bronom prese- Pod Portovalom naj mlajši že resno brcajo V nogometni šoli Portoval NOVO MESTO - V tem mesecu so začeli vaditi tudi mladi nogometaši Nogometne šole Portoval. Deset dni že marljivo trenirajo starejši in mlajši dečki, ki tekmujejo za nogometni klub Elan, vadijo pa pod vodstvom Željka Martinoviča in Andreja Kostrevca. Predselekcija, ki jo vodi Andrej Primc, začne z delom v ponedeljek. Največja težava je, da otroci nimajo primernega prostora za trening, saj edino novomeško igrišče hranijo za začetek tekmovanj. Novo mesto bi pri tako velikem številu nogometašev, ki iz leta v leto celo narašča, potrebovalo vsaj še eno travnato igrišče, opremljeno z rekviziti. Nova sezona ligaških tekmovanj se bo za vse selekcije začela 28. avgusta. Za najmlanjše bo letos organiziranih tudi več turnirjev, prvi že 4. septembra; namenjen bo starejšim dečkom in najmlajšim, udeležili pa se ga bodo na povabilo sosedov iz Avstrije. Septembra bodo v nogometni šoli Portoval vpisovali tudi nove člane. Vpis je namenjen otrokom, rojenim leta 1991 in 1992, v poštev pa pridejo tudi dečki, rojeni leta 1989 in 1990. TURNIR V MALEM NOGOMETU VELIKI PODLOG - Sekcija za mali nogomet Gorica, ki deluje v sklopu športnega društva Veliki Podlog, bo v nedeljo, 15. avgusta ob 8. uri na travnem nogometnem igrišču na Gotici pripravila turnir v malem nogometu. Vsa dodatna pojasnila daje in prijave sprejema Roman Kodrič (tel.: 0608 74 169). netil sevniški mladinec Borut Veber, ki je s časom 1:52,59 dosegel drugi najboljši izid vseh časov v Sloveniji za kategorijo mlajših mladincev. S tem izidom bi na olimpijskih dneh • Konkurenca na državnem prvenstvu je bila nekoliko okrnjena tudi zaradi istočasnega nastopa mladincev na evropskem prvenstvu v Rigi, kjer je Šentjernejčan Jože Vrtačič v teku na 200 m s časom 20,98 osvojil odlično peto mesto, Kristjan Kralj pa je bil na 100 m s časom 10,74 petnajsti. Sentjernej-čana sta sodelovala tudi v štafetah, v katerih je Slovenija osvojila 8. (4 X 100 m) in 9. (4 X 400 m) mesto. mladih, kjer je nastopil zelo povprečno, celo zmagal. V teku na 1500 se je s četrtim mestom, doseženim v finišu, izkazal tudi novomeški mladinec Marko Gorenc (3:55,03). Med najmlajšimi nosilci medalj je bila tudi mlajša mladinka atletske sekcije Dolenjske Toplice Manja Praznik, ki je v troskoku osvojila bron. I. V. V Sevillo Primc in Vrtacic Na svetovnem prvenstvu v atletiki bosta nastopila tudi novomeški diskaš in šentjernejski šprinter - Rovan ne NOVO MESTO, ŠENTJERNEJ - Predsedstvo Atletske zveze Slovenije je minuli teden izbralo dokončen spisek stletov, ki bodo Slovenijo od 20. do 29. avgusta zastopali na svetovnem prvenstvu v Sevilli v Španiji. Med 17 atleti sta tudi novomeški metalec diska Igor Primc, ki se je letos spet izkazal z novim državnim rekordom, in Šentjernejčan Jože Vrtačič, mladinec, ki je letos izjemno napredoval ter v različnih Sprinterskih disciplinah postavil več mladinskih državnih rekordov, na minulem mladinskem svetovnem prvenstvu v teku na 200 m zasedel 5. mesto; v Sevilli bo skupaj Boštjanom Horvatom, Matijo Šestakom, in Mirom Kocuvanom nastopil v štafeti 4 X 400 m. Oba sta dva tedna pred prvenstvom dobro pripravljena. Vrtačič je svoj letos najpomembnejši nastop že opravil na mladinskem evropskem prvenstvu, medtem ko bo Igor svojo formo pred Sevillo lahko preveril v prihodnjih dneh na svetovnem vojaškem prvenstvu v Zagrebu. Po mnenju njegovega trenerja Karla Gačnika je bil met preko 59 m na državnem prvenstvu v Celju, kjer vreme metalcem diska ni bilo naklonjeno, dober znak, da njegov varovanec prihaja v formo, ki se bo do najpomembnejših nastopov samo še dvigala. Predsedstvo Atletske zveze Slovenije se je odločilo, da v Sevillo kljub izpolnjeni normi ne bo odpotoval državni rekorder (555 cm) in prvak v skoku ob palici Brežičan Jure Rovan, ki je lani na evropskem prvenstvu presenetil z nastopom v finalu. Jure je letos le enkrat preskočil 545, zadnje čase pa je precej daleč od forme, s katero bi se lahko enakovredno kosal s konkurenti. V odsotnosti naše najboljše atletinje Brigite Bukovec bo na prvenstvu naš prvi adut celjski skakalec v daljino Gregor Cankar, ki je dobra dva tedna pred nastopom v izvrstni formi, saj je na državnem prvenstvu minuli konec tedna preskočil 818 cm. Dolenjci osvojili tudi Chacraraju Dolenjska alpinistična odprava je uspešno izpolnila svojo nalogo v perujskih gorah * Markovič in Juhasz splezala na Chacraraju - Mihalič opravil vrsto spustov s smučmi NOVO MESTO - Z vzponom po vzhodni steni Chacraraju sta novomeška alpinista Andrej Markovič in Jure Juhasz izpolnila še zadnji in največji cilj prve dolenjske alpinistične odprave v tuja gorstva. V steno sta po tednu čakanja vstopila kljub slabemu vremenu in vseeno uspela. Andrej Markovič je v sklopu pripravljalnih tur 17. julija preplezal severno steno Ranrapalce. Bazo je zapustil ob polnoči in okoli druge ure zjutraj vstopil v steno. Odločil se je, da opravi prvo solo ponovitev in drugo ponovitev kilometer visoke smeri Mazohizem z oceno ED-, 5 v skali in do 80 stopinj v ledu, v povprečju pa 60 stopinj. Smer je leta 1996 preplezal skupaj z Matejem Zorkom v 16 urah v alpskem stilu. Tokrat je v smer vstopil z zelo lahkim nahrbtnikom, v katerem je imel le pijačo in vrv. Napredoval je zelo hitro, saj je bil ob svitu že pod vršno skalno stopnjo in to le po 6 urah nočnega plezanja. Pred samim grebenom je moral opraviti še s previsno opastjo (gmota napihanega snega, ki se ponavadi izoblikuje na vrhovih in grebenih). Od grebena ga je ločilo le 50 višinskih metrov, ki jih je mora! pregaziti, saj se mu je sneg udiral celo do pasu. Po 4 urah gaženja je dosegel vrh svojega prvega šesttisočaka. Sestopil je po smeri normalnega pristopa. Za celotno turo je porabil 15 ur. V naslednjih dneh so se uspehi novomeških alpinistov kar vrstili. Roman Mihalič - Gric in Tomaž Zalokar sta osvojila najvišji vrh Peruja Huascaran (6768 m) po normalnem pristopu, Roman pa je s seboj vzel tudi smuči in se s samega vrha tudi spustil do konca snega na višini 1700 m. Nekaj dni kasneje se je povzpel še na vrh Chopicalqui (6345 m) in tudi z njega opravil alpinistični spust s smučmi. Teden dni kasneje se je povzpel na Visco (5300 m) in tudi s tega vrha odsmu-čal v dolino. Skupno je Roman Mi- • Včeraj naj bi se iz Peruja na brniško letališče vrnili le trije udeleženci prve dolenjske alpinistične odprave Jure Juhasz, Tomaž Zalokar in Roman Mihalič, medtem ko seje Andrej Markovič odločil, da bo v Peruju ostal še en mesec. Lotil se bo še kakšnega vzpona, nato pa bi odpotoval na jug države in si ogledal bogato zapuščino starodavne Inkovske kulture. halič opravil alpinistične smuke z dveh šesttisočakov in treh pettiso-čakov in je bil eden najbolj dejavnih alpinističnih smučarjev v Cordilleri Blanci. Andrej Markovič in Jure Juhasz sta se lotila glavnega cilja odprave. Odpravila sta se do vznožja vzhodne stene Chacraraja - East (6001 m) kjer sta zaradi slabega vremena, ki prihaja z Amazonije, čakala kar cel PRI FARU ŠOLA ZA VESAČE KOSTEL - V ponedeljek, 9. avgusta, se je na Kolpi pri Fari v Kostelu začela letošnja šola veslanja v kajaku, kanuju in raftu na mirnih in divjih vodah. Udeleženci se bodo seznanili tudi s popravilom, predvsem pa krpanjem čolnov. Tečajniki bodo preizkusili svoje znanje že v soboto, 14. avgusta, ko se bo med 10. in 11. uro začel pri Fari spust “Slovenske reke”, ki se ga bodo udeležili veslači iz vse Slovenije. Cilj spusta bo v 13 km oddaljenih Žlebih. Startnina bo 1500 tolarjev. Po končanem spustu bo v Žlebih družabno srečanje. teden, preden sta se kljub razmero ma slabemu vremenu odločila vsto piti v steno. Vstopila sta z ze težkima nahrbtnikoma, v katerihs imela vso potrebno opremo za biva kiranje, plezanje in hrane za tede dni (35 kg vsak). Na sam vrh gore sta stopila 4. avgusta nekaj minut p polnoči, potem ko sta v alpskem s1 lu brez napenjanja fiksnih vrvi j vračanja v dolino preplezala ze zahtevno smer v nevarni stenl , v črnega granita (The ye!l of thebla« stone), ocenjeno z ocenami VI. > A2 + , 5-,(90st.) /5c. Povprečna naklonina ledu je bila 70 stopinj-samo plezanje sta porabila štiri in eno noč oziroma 43 ur. Na dv bivakih od treh sta prespala p dvakrat, zaradi padajočega *came?j|) in sušenja opreme po Presta-„. snežnih padavinah. Veliko razte jev je bilo kombiniranih, kar P®11?, ni plezanje po skalah v derezah, gori sta bila skupaj 7 dni. SURIYJI DRUGO MESTO NA DERBIJU ŠENTJERNEJ - Na devetem slovenskem kasaškem derbij J šentjernejska kobila Suriya z drug* mestom in časom 1:19,2 dos g dosedaj najboljšo uvrstitev s jernejskih štiriletnikov na der J ’ ki veljajo za najpomembnejšo P... izkušnjo v karieri kasača. Naj.. (a šentjernejski uvrstitvi na derbiji bili 3. mesto kobile Peli z Jožetom Antončičem leta 1976 in četr o sto Ikarja z Dragom Lesom . 1989. V Ljutomeru je tokrat zmas Leif B z Lojzetom Gorjancem, dosegel enak izid kot Šuriya. nov rekord slovenskih derbije JE FALESKINI ZDAJ ŽE PRVI? STRAŽA - Motorist Sergej ^ skini iz Straže je tudi na peti 1 ,,n0 pokal Alpe Adria v Žilinii o nastopil in v razredu 123 ec ^ osvojil drugo mesto, na kater inern bil dosedaj tudi v skupnem vrs .. redu. Ker je do sedaj vodu««1 & jan Conti v Žilini krepko zao» Stražanom, se mu je ta ^jtef ta moČn° približal, če ga že ni celo Prt-|1 geje kar bodo Faleskinijevi zve e pred začetkom naslednje pokala Alpe Adria. dirke CHACRARAJU PREMAGANA - Vzhodna stena Chacraraju velja za eno najtežjih v južnoameriških gorah, novomeška alpinista Andrej Markovič in Jure Juhasz pa sta jo zmogla v alpskem slogu, brez pomoči fiksnih vrvi. Njuna nahrbtnika z opremo sta pred vstopom v steno tehtala kar po 35 kg. Na vrh sta se vzpela po smeri, ki je na fotografiji gore označena z odebeljeno črto. I^KRKKZDRAVIUŠČK HOTELI OTOČEC TENIŠKI CENTER OTOČEC kluba Krka, v katerem *»# * kastelcem nekdaj vadila s_ „q. MEI) DEKLICAMI NAJ . UŠ A JASMINA - Na ten'* y turnirju za deklice, ki so S . Teniškem centru Otočef -e pravili v soboto, 7. av?U*0vič, zmagala Jasmina Kaj a . jn druga je bila Jana Planin tretja Nuša Blažon. POLFINALE V PORTOROŽU - Novomcščan Tomaž Kastelec, član športnega društva Krka Teniški center Otočec, je na turnirju za odprto prvenstvo Slovenije v Portorožu sijajno igral in se prebil vse do polfinala, kjer ga je po izenačenem boju s 6:4 in 7:6 premagal Brežičan Nikola Malj-kovič, nekdanji član teniškega Kolesarski maraton za Rudijev memorial V nedeljo v Kostanjevi-_ ci KRŠKO - Rekreativno kolesarsko društvo Krško bo nedeljo, 15. avgusta, pripravilo tradicionalni rekreativni kolesarski maraton - 7. Rudijev memorial. Štart prireditve bo °b 9. uri pred parkiriščem pri gostilni Kmečki hram v Kostanjevici na Krki. Udeležencem bosta na voljo dve progi; 35 km dolgi mali maraton od Kostanjevice čez Kariče, Podbočje, Šutno, Velike Malence, Krško vas, Cerklje, Mraševo in Križaj nazaj do Kostanjevice ter 90 km dolgi veliki maraton, ki se bo začel skupaj z malim, le da bodo bolj pripravljeni kolesarji v Križaju zavili proti Drnovemu, Krškemu in Impo-Ijci ter se v Kostanjevico vrnili cez Studenec. Med prireditvijo ceste ne bodo zaprte, zato morajo udeleženci upoštevati cestnoprometne predpise, otroci do 15. •eta morajo imeti spremstvo starejše osebe. Za otroke je kolesarska čelada obvezna, za odrasle pa priporočljiva. Vsi udeleženci bodo ob progi deležni osvežila, na cilju pa bodo dobili spominske majice in malico. Posebne pokale bodo Podelili; najstarejšemu kolesarju in kolesarki, najmlajšemu udeležencu, udeležencu iz naj-° J oddaljenega kraja, najštevilnejši družini in najbolj mno-i tja ekipa, ki bo poleg poka-a dobila tudi odojka. Startnina znaša 2.300 tolarjev, plačate Pa jo lahko od 7. ure dalje na startu, kjer se boste tudi prija- TINA GRABNAR NA svetovnem prvenstvu meri visoko SEVNICA - Sevniška strelka njBa Grabnar, lani najboljša šport-Drv* V ^evn‘ch tudi na svetovnem lo e^tVU. V s,reljanJu s samostre-’ ki seje začelo v torek na avstrij-jeetn Koroškem, meri visoko. Tina v I'a zadnjem svetovnem prvenstvu si L®rc^u osvojiIa bron, tokrat pa stit° .eta lahko kar dve visoki uvr-t. saj strokovnjaki dajejo veliko b ®nosti tudi ženski ekipi, v kateri p "ja nastopila skupaj s evropsko st a ,!nj° in svetovno rekorderko Ma ^ 'J0 ^ret*n'k Renato Oražem. im.n-l fožnosti za visoko uvrstitev večk° mo^t’ saJ bodo nastopili brez talnega svetovnega prvaka Raj-JJda Debevca, ki ta čas nastopa ^agreb°Vnem voja^em prvenstvu v dve medalji ZUZEMBERČANGV NA MIVKI diŽV^^^®^RK " Na letošnjem mivkinem Prvenstvu v odbojki na Pripravfi;mlajŠe kate8orijc- k' so 8a ni Dr' ir na nHV'b igriščih v Žuster-stonir ui.so zcl° uspešno na-dečk ' tUt*' ^užemberčani. Med kloni|Sx°, rulec’ Mačerol in Nose Prem-' ., V ^'nalu, kjer jih je s 15:7 ta Kur ° kanalsko moštvo Saloni-her( .,i,l;;,^etl kadeti sta se Žužem-šima U clj in Obrstar s kasnej-Kovač'?a®0^a'ccma Gadnikom in Pred,,.1,1 'z Kanala srečala že v Pošten Vaniu 'n bodoča prvaka term, ° ttamučila, potem pa se kljub tretje '5orazu prebila do boja za mesto, ki sta ga tudi dobila. A m mm NEPREMA GLJIVIWILTSHIRE - Avstralec Todd Wiltshire (na sliki desno) je bil tokrat nepremagljiv. Četudi je na startu nekoliko zaostal, se je v nadaljevanju dirke vedno znal prebiti v ospredje. V peti vožnji (na sliki) je po diskvalifikaciji Britanca Andyja Smitha dobil priložnost tudi tretji domači voznik Roman Špitaler (tretji z desne), vendar mu kljub dobremu startu ni uspelo osvojiti točko, saj sta ga poleg Wiltshira prehitela tudi Poljak Ulamek in Ceh Kaspert. (Foto: I. Vidmar) Krešo in Hans dobila naslednike Speedwayski spektakel v Krškem v znaku slovesa Kreša Omerzela in Hansa Nielsna - Na vrhu sta ju že zamenjala Avstralec Todd Wiltshire in Matej Ferjan KRŠKO - V soboto zvečer je Krško doživelo vrhunec speedtvavske sezone v Sloveniji, prizadevni organizatorji AMD Krško pa so na peščeni stezi stadiona Matije Gubca spet zbrali vrsto svetovnih asov, med katerimi le redki še nimajo medalje s svetovnih prvenstev. Zvezde prireditve, ki si jo je ogledalo okoli osem tisoč gledalcev, so bili znameniti Danec Hans Nielscn in domačin Krešo Omerzel, ki soju Ktčani v soboto na motorju videli zadnjič, in Avstralec Todd Wiltshire, ki je tokrat kar šestkrat premagal vse tekmece in poleg velike nagrade AMD Krško osvojil tudi pokal Zavarovalnice Triglav. Danec Hans Nielsen, poslavljajoča se legenda svetovnega speed-waya, kije v svoji bogati karieri na svetovnih prvenstvih osvojil kar 40 medalj, od tega 22 zlatih, štirikrat pa je bil prvak med posamezniki, je star znanec krških speedwayskih dirk, saj je dobil veliko nagrado AMD Krško lani in predlani, lani pa je tako kot letos Wiltshire temu dodal še pokal Zavarovalnice Triglav. Na poslovilni dirki sicer ni razočaral, že v četrti vožnji, ko je tokrat nastopil prvič, pa je moral priznati premoč mlajšemu tekmecu, vzhajajoči zvezdi svetovnega speedwaya in vodilnemu v točkovanju dirk za grand prix Toddu Wilshiru, ki je ta večer zmagal kar šestkrat. V nadaljevanju je Nielsen dokazal, da je še vedno po- vsem v vrhu in je po dodatni vožnji v boju za drugo mesto premagal še tokrat odličnega Norvežana Rune-ja Holto. Veliko si je od sobotne prireditve obetal tudi najboljši slovenski speed-wayist Lavričan Matej Ferjan, ki pa je moral v svojem prvem nastopu priznati premoč hitrejšim tujcem, saj je že na začetku naletel na razpoložena Wiltshira in Nielsna. Bolje je začel Krčan Izak Šantej, ki je že na prvem nastopu prišel do točke, kasneje pa je osvojil še dve, kar mu je zadostovalo za skupno 14. mesto med 16 tekmovalci. Ferjan je kasneje zamenjal motor z rezervnim in je z drugim mestom in zmago v zadnjem nastopu še ujel osmo mesto in s tem nastop v pokalu Zava- toda novi c ANK A ’* inciuto Matej Ferjan je bil v Krškem po pričakovanju najboljši domači tekmovalec, po slabem začetku pa si je z zmago v zadnji vožnji priboril celo nastop v finalu. rovalnice Triglav. Tu je v polfinalu spet zablestel in med šestimi tekmeci zaostal le za odličnim Nielsnom, medtem ko mu v finalu ni šlo vse po načrtih, tako da seje moral zadovoljiti s petim mestom, tik za Nielsnom. Svojo priložnost je kot rezejv-ni voznik dobil tudi drugi domačin Roman Špitaler. V finalu pokala Zavarovalnice Triglav Wiitshire ni dovolil presenečenja in je brez težav osvojil dvojno krono, drugi je bil skandinavski prvak Holta, tretji pa VVilshirov rojak Ryan Sullivan. Kot je že v navadi so Krčani svoj speedwayski dogodek leta proslavili še z veličastnim ognjemetom. I. VIDMAR Ciril Andoljšek trener Gramiza Kočevske rokometašice z novim trenerjem in vratarko - Izkušena prvoligaška ekipa - Peklenske priprave KOČEVJE - V ponedeljek so s pripravami pred novo sezono v prvi slovenski rokometni ligi začele tudi rokometašice kočevskega Gramiza. Po štirih letih jih je sredi junija zapustil trener Zdenko Mikulin, uprava kluba pa je imela največ dela prav z iskanjem njegovega naslednika. Po krajših pogovoriti jim je uspelo na vročo trenersko klop pripeljati Cirila Andoljška iz Ribnice, ki je bil v lanski sezoni pomočnik Borutu Trohi, trenerju rokometašev Ribnice, ki jim je uspelo uvrstiti se v prvo ligo. Spoznavni večer s trenerjem in igralkami je imelo vodstvo kluba v idilični obkolpski vasici Srbot-nik, kjer so se dogovorili o poteku priprav. Dva tedna bodo kočevske rokometašice nabirale moč v okolici Kočevja, v drugem delu pa se bodo preselile v Ribnico, kjer jih čaka delo z žogo in do začetka prvenstva, 18. septembra, večje število prijateljskih tekem. “Pri prevzemu ekipe nisem imel večjih pomislekov, saj sem dekleta poznal že od prej. Igra Gramiza ni nobena skrivnost; nasprotnik mora biti navajen na našo borbenost, zaradi tega bo v pripravljalnem obdobju poseben poudarek na moči, ki jo bomo pilili pod kočevsko Stojno in v ribniški dvo- rani. Zdaj se sploh ne obremenjujem z uvrstitvijo, saj se bržkone ne bomo borili za obstanek v ligi. Neobremenjeni, a z izkušenimi igralkami lahko presenetimo. Zelo sem zadovoljen, da so v ekipi ostale vse igralke iz lanske sezone, prihod vratarke iz Maribora pa je po mojem mnenju velika okrepitev. Prav tako sem vesel pripravljenosti nekaterih mlajših deklet, da se zopet vrnejo v svojo staro ekipo,” je povedal novi trener Gramiza Ciril Andoljšek. M. G. Ciril Andoljšek sodoben vsestranski • • zanimiv pokrajinski Novo mesto, d.o.o. Glavni trg 24 Novo mesto tr 068/323-606,323-610 fax 068/322-898 za oglaševalce zanesljiv zadetek polno SPEEDWAYSKO SLOVO - Takole sta se od osemtisočglave množice poslovila najboljši speedwayist zadnjega obdobja na svetu 39-letni Danec Hans Nielsen, ki je v Krškem prvič nastopil leta 1980, in njegov vrstnik, nekdanji slovenski prvak domačin Krešo Omerzel, ki mu je poškodba na lanski dirki za veliko nagrado AMD Krško preprečila, da bi letos na svoji poslovilni dirki tudi zares tekmoval. Slovo priljubljenega Kreša je marsikateremu ljubitelju speedwayskih dirk zvabilo solzo na oči, saj njegova izjemna borbenost in nepopustljivost ter sijajne zmage na krškem dirkališču, kjer je leta 1975 prvič sedel na tekmovalni motor, ne bodo pozabljene. Pred začetkom prireditve sta legendarna voznika odpeljala častni poslovilni krog. (Foto: 1. V.) Mali nogomet je najbolj množičen Agencija za šport Novo emsto razpisala ligaško tekmovanje v travnih ligah - Lani v štirih ligah 41 moštev - Prvak je Regrča vas - Zraven tudi novonastale občine £daj za pokal Dolenjskega lista e^ki turnir v odbojki na mivki - Profesionalci v parih za pokal Dolenjskega lista, rekreativci v trojkah za pokal Radia Krka - Nastopa Zmelkoow v ŽuJj^I*®KRK - Od petka, 13., do nedelje, 15. avgusta, bo loka ob Krki t*zemh .bu P0 ki se bodo • n" v dvojkah za denarne na- 8radc , - -------- pokal Dolenjskega lista. V sob, yrhun°c tckmovanjc doseglo ativnih l nuner „ ..rcativ,„?i st°pi tričlanskih re- krka 7,h ck'P za pokal Radia •Hami J na-* k' sc s finalnimi tek-t'edelirT.fC*v‘c*oma končali še e|j0 dopoldne. Žužembe v reani sprejemajo prijave in dajejo dodatna pojasnila po telefonu (041) 502 543, prijavili pa se boste lahko tudi neposredno pred začetkom tekmovanja. Prijavnina znaša 1.500 tolarjev, udeleženci pa bodo deležni tople malice in spominskih majic. Gostoljubni Žužemberčani so tako za igralce kot tudi za številne gledalce, ki jih pričakujejo iz cele Dolenjske in tudi od drugod, pripravili marsikaj.'Za tiste, ki bi radi v Žužemberku prenočili, je na voljo prezplačni kamp prostor v neposredni bližini igrišč, tisti, ki pa ne bodo imeli svojih šotorov, bodo lahko prespali v vojaških šotorih, ki jih bodo zanje postavili organizatorji, le spalne vreče bodo morali prinesti s seboj. Vrhunec prireditve bo sobotni večer, ko bo na Loki nastopila znana slovenska skupina Zmelkoovv. Kdor se bo naveličal napetih bojev v mivki, se bo lahko osvežil v tam še vedno čisti Krki ali pa si sposodil kanu, kajak ali raft in se spopadel s Krkinimi brzicami in slapovi. V lanski sezoni je v prvi, drugi in dveh tretjih ligah v malem nogometu na travnatih igriščih nastopilo 41 moštev. V prvi ligi sta tekmovanje na vrhu lestvice s po 38 točkami končala Regrča vas in Parketar-stvo Cesar, naslov prvaka pa je zaradi boljšega izida na medsebojnih srečanjih osvojila Regrča vas. PRAZNOVANJE NA MIRNI GORI NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto bo v nedeljo, 22. avgusta, pripravilo planinski izlet na Mirno goro. Ta dan bodo tam belokranjska planinska društva pripravila bogat program in proslavo ob 70-letnici planinskega doma na Mirni gori. Zaradi organizacije prevoza iz Novega mesta prosijo, da se udeleženci izleta prijavite po telefonu 22 948 pri Marici Praznik najkasneje do 19. avgusta. Končne lestvice: 1. liga -1. Regrča vas 38, 2. Parketarstvo Cesar 38, 3. Soboslikarstvo Rus 29, 4. Bajer Euro C.A.T. 28, 5. Elfis EleJctroin-stalacije 25, 6. Koala Straža 23, 7. Čriček Podljuben 23,8. Kaval Brusnice 21, 9. Klub Vida 16,10. Plasto- TUDI AVGUSTA NAJBOLJŠI DERSTVENŠEK SEVNICA - Na avgustovskem turnirju šahovskega prvenstva sevni-škega kluba Milan Majcen za veterane nad 50. letom je zmagal Franc Derstvenšek nad Janežem Blasem in Rudijem Šoprom. V skupnem vrstnem redu s 74 točkami vodi Derstvenšek, drugouvrščeni Martin Mirt jih ima 57,5, tretjeuvrščeni Janez Blas pa 53,5, medtem ko četrto-uvrščeni Jože Blas za njim zaostaja za vsega poldrugo točko. form Šmarjeta 12. Končne lestvice: 2. liga -1. Bistro Royal 38,2. Krka -vas 37,3. Vinica Granit 34, 4. Križe Papež 31, 5. Muhaber 30, 6. Dual Ekspres Bela Cerkev 29,7. Trgovina Sabina 24, 8. Fužina Dvor 19, 9. Renault servis Brdar 7,10. Trim klub Krka 6; 3. A-Iiga -1. Motoroil 51,2. Gradbeništvo Klanfar 49, 3. Znass Ratež 39, 4. Gabrje Tabakum 29, 5. Bistro X 29, 6. Trimex klub 28, 7. Družinska vas 27,8. Zajčji Vrh 24,9. Gruntarjev hram Zbure 19,10. Santos 15; 3. B liga - 1. Eldorado 44, 2. Elektro Muhič 42, 3. Mladost 40, 4. Košenice 38,5. Pajper - Seličanec 29, 6. Avtomoto Novo mesto 28,7. KNE 98 23,8. Breza 17,9. Veselček 16,10. Stavča vas 10,11. Gotna vas 10. % mu1 15 12. avgusta 1999 DOLENJSKI LIST Odgovori,popravki in mnenja)Gasilci teijajo od Strela berdo Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Nastanek in uničenje prve “bele” postojanke Dol. list št. 30, 29. julija 2. avgusta sem prejel pisemce Zdravka Trohe, v katerSm me jezi, “zakaj sem napisal povsem netočno opombo k članku o prvi bega postojanki v Ljubljanski pokrajini”. V njem med drugim piše, da ni nikjer zapisal, da je poznal Puharja, in on ni pel s Puharjem, ampak je z njim pel Karel Mikulič, domačin iz Belih Vod. Dodaja še, da Pravhar ni bil ujet, ampak aretiran. Ob zaključku piše, daje nujno potreben popravek moje opombe že v naslednji številki DL, sicer se bodo grdo oglasili kolaboranti “in nama s Karlom naredili škodo”. Še enkrat sem pregledal gradivo o prvi bega postojanki, ki ga je poslal kar dvakrat v objavo Dolenjskemu listu Zdravko Troha skupaj s spremnim pismom. Oba so mi iz uredništva DL poslali zato, da bi ju pripravil za tisk. To delo sem opravil. Zdaj pa k obema spornima podatkoma, ki ju mi očita Zdravko Troha v pisemcu. Iz prispevka, kjer sta podpisana Karel Mikulič in Zdravko Troha, piše dobesedno: “O kaplanu Puharju Žajdela zaenkrat še ne'piše, ker ga ne pozna. Jaz sem ga osebno poznal, saj sva skupaj pela v cerkvenem pevskem zboru na taboru.” Tako je napisano v prvi verziji poslanega prispevka, v drugi verziji, poslani kasneje, pa je s kemičnim svinčnikom to besedilo dopolnjeno oz. popravljeno in se glasi tako: “O kaplanu Puharju Žajdela in drugi zaenkrat še ne pišejo, ker ga ne poznajo. Jaz sem ga osebno poznal, saj sva skupaj pela v cerkvenem pevskem zboru na Taboru pred vojno in prvo leto vojne.” Ves članek je podpisan z imenoma Karel Mikulič in Zdravko Troha, po čemer sem sklepal, da je pel s kaplanom Troha, ki pa kaplana Puharja sploh ni nikoli videl! Drugi konkretni očitek iz pisma Zdravka Trohe meni se glasi: “Pravhar ni bil ujet, ampak aretiran.” Pri ponovnem pregledu dokumentacije sem ugotovil, da je k spremnemu pismu Dolenjskemu listu z naslovom “Spoštovani”, ki gaje podpisal Zdravko Troha, prav on pripisal s kemičnim svinčnikom: “Pravhar je bil ujet in jan. 1945 obsojen na smrt. Je zapisnik zaslišanja (zasliševalec dr. Mirko Damjan).” Torej jaz nisem naredil napake, ki je posledica tiskarskega škrata. Dogodek je v resnici bil jeseni leta 1944. Res pa je, da je bil Karel Mikulič rojen 1. 1916 v Belih Vodah-Loški Potok, Zdravko Troha pa leta 1928 v Prezidu. JOŽE PRIMC Podobnik ni zamenjal podobe mlina Dol. list št. 31, 5. avgusta Prosimo vas za objavo pojasnila v zvezi s člankom “Podobnik ni zamenjal podobe mlina” glede na to, da se na naš kabinet obračajo ljudje z vprašanji, če gre za Marjana Podobnika, podpredsednika vlade. Pojasniti želimo, da Marjan Podobnik iz Globokega pri Radovljici, ki ga omenjate v članku, ni v zvezi z Marjanom Podobnikom, podpredsednikom vlade, ampak gre očitno za soimenjaka. KARMEN MLINAR v.d. šefinja kabineta Suhokranjski drobiž (Lipa) Ker se moramo takih praznovanj in slovesnosti, kar se jih v prihodnosti tudi bomo, spominjati le po dobrem, je pojasnilo, daje blagoslov lipe odpadel zaradi nesoglasij med pevskima skupinama, ki delujeta v Žužemberku, nepravilno. V programu praznovanja je bil tudi blagoslov lipe, vendar brez pevskega nastopa. Ker se je trenutna rast novozasajene-lipe, ki se še prilagaja novemu življenjskemu okolju, ustavila, smo po dogovoru z dekanom Francem Povirkom blagoslovitev lipe prestavili na drugo leto, ko bo jasno, da je nova lipa dejansko sprejela in zaživela v novem življenjskem prostoru. Ženski pevski skupini, ki delujeta v Žužemberku, pa zaslužita vso pohvalo in tudi priznanja za svoje delo, saj je Žužemberk eden redkih krajev v Sloveniji, kjer aktivno delu- Dol. list št. 31, 5. avgusta PTIČJA ZBORNICA Letošnje tridnevno praznovanje 600-letnice omemebe trga Žužemberk od 16. do 18. julija je bilo eno največjih organiziranih praznovanj v Suhi krajini ter največja turistično-kulturna prireditev v tem delu Dolenjske. V organizaciji turističnega društva Suha krajina iz Žužemberka in Občine Žužemberk je bilo praznovanje izpeljano profesionalno, čeprav sem kot glavni koordinator praznovanja deloval povsem prostovoljno in z zagnanostjo, da se tako pomembna obletnica primerno proslavi. “jBoljši je slab Star je že, a očitno prikladen je Dolenjcem in Slovencem še danes rek “Bolje je slabo voziti se, kakor pa dobro peš popotovati”. Janez Trdina, ki je bogato popisal navade in tudi razvade Dolenjca prejšnjega stoletja, je odpor Dolenjca do pešačenja pripisal kar njegovi “lenobi in zložnosti”. Po sto letih razvoja na različnih področjih kasneje ni dosti drugače, le da imamo namesto kolovozov asfaltirane ceste in namesto vozov avtomobile. Poletnih mesecev je kar nekaj in torej tudi nemalo časa, v katerem lahko človek po mestu namesto z avtomobilom potuje peš ali s kolesom. Pa pri nas ni tako. Pešcev je sicer še nekaj, večinoma ali rosno mladih ali pa zrelo starih, kolesarja pa boste morali že z lupo iskati. Pa ni treba, da slednje čudi. Če celo novomeški župan Starc noče svoje ravne, nikakor dolge poti od doma do urada opraviti s kolesom, kaj šele peš, nemalo šolarjev pa jo mora vsakodnevno, potem naj ne čudi, če se tudi meščani tako kot župan vsako jutro in cel dan vozijo z avtomobilom po mestu, v službo, v trgovino, k prijateljem, na prireditve... Seveda je po svetu drugače, tam tudi župani in njemu sorodni natovorijo na kolo aktovko in se odpravijo po opravkih. Kaj bi bilo drugega moč ob prizoru župana na kolesu pričakovati kot salve odobravanja med meščani in, zakaj pač ne, nove volilne glasove. Pa če naš župan noče, pač noče. Lahko pa bi s svojim vplivom poskrbel, da bi vsaj tisti, ki se želijo voziti s kolesom, to zmogli tudi brezskrbno opraviti. Da v letošnjem občinskem proračunu ni zagotovljenega denarja vsaj za pripravo dokumentacije za izgradnjo omrežja kolesarskih stez in pešpoti v Novem mestu, ne preseneča, pa ne zato, ker morebiti ne bi bilo moč najti nekaj denarja v ta namen, temveč ker za to pač pri odgovornih ni volje. Da smešno nizke cene parkiranja v Novem mestu naravnost vabijo avtomobiliste v mesto, najbrž ni potrebno posebej govoriti. Lisic za vklepanje nepravilno parkiranih avtomobilov Novo mesto žal nima, verjetno vsled boječno-sti občinske uprave. Tako se zgodi, da tisti, ki nepravilno parkira, pride v mesto zastonj, ker pač ni pajka, tisti, ki pravilno parkira, pa plača. Ni potrebno najbrž omenjati, da kolesarskih stez mesto skoraj ne pozna. Dovolj dobro pa “skrb” za kolesarje in vse, kar je s kolesarjenjem povezano, kaže dejstvo, da med okoli petsto urejenimi in plačljivimi parkirnimi mesti v starem delu Novega mesta ni niti enega priveza za kolesa. Petsto urejenih parkirnih mest za avtomobile torej in niti enega urejenega za kolesa! Takšnih absurodv, povezanih s prometom v mestu je še veliko, zato verjetno ni odveč še enkrat opozoriti župana in njegove službe, da so tam zato, da rešujejo tudi tovrstne probleme, ter da se mesto razvija v primemo smer. Morda je vožnja z avtomobilom po mestu res slaba in počasna, s kolesom je pač nevarna, toda za takšno stanje je bolj kot “lenoba in zložnost” navadnih Novomeščanov vendarle kriva “lenoba in zložnost” tudi tokratne novomeške občinske uprave z županom na čelu. TOMAŽ LEVIČAR Novo mesto cea. ččo Mirnski gasilci iz objavljene fotografije v Dolenjskem listu pred 2 letoma ugotovili, da je plavalec Martin Strel “podaril” FS Dragatuš njihovo berdo - Strel: “Berdo mi je podaril Kramar” buraši folklorne skupine Dragatuš so med nekim svojim nastopom v Ljubljani potožili, da jim primanjkuje inštrumentov, pa sem jih povabil, naj pridejo po berdo. Potrebna je bila manjšega popravila,” jc razlagal Strel in dodal še nekaj ostrih vzdevkov za tiste, ki po njegovem mnenju stojijo za to nesramno gonjo zoper njegovo dobro ime in čast. MIRNA - Natanko dve leti je minilo 7. avgusta, odkar je bila v Dolenjskem listu objavljena fotografija nasmejanih obrazov dolenjskega ultramaratonca Martina Strela in predstavnikov dragatuških tamburašev ob predaji berde pred Strelovim vikendom. Ta fotografija je ogorčila ntirn-ske gasilce, saj so tedaj zvedeli, kje je eden njihovih najbolj dragocenih inštrumentov, ki sojih nabavili že pred 2. svetovno vojno, njihova ber-da. Strelu so poslali dopis, v katerem so zahtevali, naj jim najkasneje do 10. februarja 1998 brezpogojno vrne njihovo berdo. jeta kar dve ženski pevski skupini. Drugače pa v Žužemberku delujeta še moški pevski zbor ter mladinski in otroški pevski zbor OŠ Žužemberk, ki sta v juliju izdala celo svojo prvo zloženko in kaseto. VLADO KOSTEVC predsednik Turističnega društva Suha krajina iz Žužemberka Tudi po zadnjih volitvah v Gospodarski zbornici Slovenije predsedniku Jožku Čuku še naprej pomaga podpredsednik Valter Drozg, za dobre odnose z javnostjo pa skrbi Marta Kos, ki je v gospodarsko zbornico zajadrala iz vladne službe za informiranje. “Gospa Kosova, kadar se takole skupaj podate na pot, ” jo je pred časom v Kostanjevicbna Krki vprašal novinar, “ali vam kolega Drozg in Čuk odpreta vrata avtomobila?” Drugi pa je dopolnil vprašanje: 'Ali vam morda odpreta kar okno?” Mirnski tamburaši so dolga leta vadili in nastopali kot tamburaški zbor, kasneje pa so berdo uporabljale manjše glasbene skupine in zabavale Mirnčane ob raznih priložnostih. Zadnji je imel v oskrbi berdo pokojni Milan Kramar, kije pred leti od Mirnčanov zbral denar za generalno popravilo berde. Taje tako postala nekakšna mim-ska glasbena maskota. Prav zato mora berda ostati na Mirni! Plavalec Martin Strel, ki smo ga zmotili ravno po napornem novem podvigu v Jadranskem morju in ki mimogrede snema še v Zupaničevem novem slovenskem celovečernem filmu “Barabe”, je seveda odločno zanikal, da bi ukradel berdo, kot, mu malo lepše rečeno, očitajo mirnski gasilci. “Berda je tvoja, ko jaz umrem. "Tako mi je večkrat rekel Milan Kramar. Tudi moj stric Pevec je MIMOGREDE Star in tečen Če hoče človek doživeti to, o čemer pišem, se mora popeljati z ljubljanskim mestnim avtobusom. Na trolah lepo piše, naj mlajši odstopimo sedež starejšim. S tem seveda ni nobenega problema, problem je le v tem, da to starejši preberejo kot “Mladi ne smejo sedeti!” Takoj ko na trolo stopi kakšna petinšestdesetletna sivolasa Ljubljančanka, vključi svoj radar in že išče žrtev: nevzgojenega mladostnika, ki sedi! Ni pomembno, če je še kakšen sedež prost, pomembno je le, da ne smeš sedeti, če si mlad. In potem gre naravnost proti tebi brez kakršnih koli težav zaradi divje vožnje šoferja ter si že pol kilometra prej začne nameščati svojo zadnjico na tvoj sedež, ki si se ga po napornem dnevu tako veselil. Da o vljudnostnih vprašanjih, npr. “Mi lahko odstopiš svoj zic? ali “Zelo sem utrujena in noge mi bodo odpadle. Se lahko umakneš?" sploh ne govorimo. In potem, ko jim odstopiš sedež in jih gledaš, kako se naslajajo ob v svoji zmagi in udobno sedijo na tvojem stolu, ne dajo miru: “Poglej, kako so oblečeni! Vse visi z njih!” ali pa: “Ta mladina je čisto zblojena! Sami drogeraši!" Še dobro, da v Metliki nimamo trol. DEJAN LADIKA igral (harmoniko) s Kramarjem, jaz pa kitaro v mirnskem triu. Stric je slišal, da mi je Kramar podaril berdo. Šele nekaj let po Kramarjevi smrti me je poklicala njegova sestra, naj vendar pridem po berdo. Več let se nihče ni zmenil za berdo. Kramarje imel doma še več drugih inštrumentov in mi je ponujal tudi bisernice. Morda tudi iz hvaležnosti, ker sem mu večkrat uglasil inštrumente. Tam- AFORIZMI • Poslanska matematika: replika + replika = poslanska plača. • Včasih se je propagandna rubrika na televiziji imenovala “Cikcak”. Danes bi lahko imela naziv “Cigu-migu”. • Ni naključje, da imata enako začetnico besedi monopol in mafija. • Hojimo se, da bi nas uvrščali med 'narode Halkana, čeprav še vedno ne moremo iz ‘jugoslovanske kože”. • Popevka “Cela ulica nori...!"bi lahko postala himna slovenske mladine. S Ni važno, kako si boš postlal, politika bo odločila, kako boš ležal. • Si zamišljate celo Slovenijo v ognju? To bi se zgodilo, če bi nevoščljivost gorela. • Na Radiu Slovenija je jutranja rubrika “Zbudi se potrošnik ”. Morali bi uvesti še rubriko “Zbudi se inšpektor!. MARJAN RRADAČ Zgodba o mirnski berdi gotovo s tem še ni končana. Tudi mirnski gasilci vztrajajo pri že zapisanem. Moti jih, da jim Strel sploh ni pisno odgovoril, čeprav naj bi v osebnih stikih zagotavljal, da bo stvar uredil, da bo volk sit in koza cela... P. PERC DIVJE SVINJE V DOMAČI OGRADI - V ogradi sredi sadovnjaka, kjer je nekdaj redil kokoši in purane, ima Franc Kočevar iz Bojanje vasipn Me liki zadnje mesece precej nenavadne “domače”živali - divje prašiče. Ivo Latin iz z metliško lovsko družino pobratene lovske družine Jazovac-Hras iz Hrvaške mu je namreč pozimi podaril divjo svinjo, ki jo je vzgojil dom ■ Pred petimi meseci so se skotili štirje mladiči, ki jih Kočevar dobro 'iranl\ pripravil pa jim je tudi blatno kopel. Čeprav ima veliko veselja s Pikico i njenimi mladiči, pa Franc pravi, da bi rad oddal kakšno divjo svinjo, ce jo le kdo hotel. (Foto: M. B.-J.) Zakaj se kočevski center ne odzove na pripombe ljudi? Kaj se dogaja? O delu Centra za socialno delo Kočevje sem slišal že veliko kritičnih pripomb. Ljudje povedo, da se večina primerov rešuje prepočasi, odločitve centra pa so večkrat enostranske in krivične. Tudi v Dolenjskem listu in drugih časnikih sem t prebral več prispevkov, ki mečejo slabo luč na naš center. Ne morem razumeti, zakaj se delavci omenjenega centra ne odzovejo na kritične pripombe in pojasnijo, kaj je res in kaj ni. Pričakujem tudi, da v občini Kočevje obstaja organ, ki je dolždh kontrolirati in oceniti delo centra in s tem seznaniti občinski svet in širšo javnost. Seveda ni moj namen brati poročilo centra, v katerem bi le-ta pojasnjeval in našteval, koliko sestankov je v preteklem letu organiziral, kako center skrbi za izobraževanje svojih kadrov, o specifičnih težavah pri njihovem delu, kljub vsemu pa dosegajo velike uspehe. Predvsem me zanima, ali je njihovo delo dovolj strokovno in angažirano in zakaj je z delom našega centra toliko ljudi nezadovoljnih. FRANC SENEKOVIČ, st. Mozelj 2 b Gala koncerti ob smetišču?? Na javni obravnavi v Kapelah 19. julija je Savaprojekt Krško predstavil spremebo prostorskih načrtov za uničenje 23 ha gozda v sredini 2190 ha velike Dobrave. Tolikšna površina je potrebna za regijsko deponijo odpadkov, v katero bo vsak dan pripeljalo okrog 30 kamionov razne odpadke iz občin Krško, Brežice in Sevnica. Nov dosežek! V resnici pa je Savaprojekt predstavil ekološko hudo škodljiv tujek v občini Brežice! Javna obravnava s štirimi prisotnimi krajani “v obliki vprašanj strokovnjakom” meje spomnila na TV oddaje o zvereh: lev trga plemenito žival, čreda pa nemo strmi. Morda pa je bil to bojkot krajanov? Saj so podobno zamisel pred leti že odklonili. Dobrava je biser slovenskih gozdov, saj je poleg Krakovskega gozda edini nižinki zamočvirjeni gozd, takega gozda ima Slovenija le 1,8 %. Les je visoko kvaliteten in ne zaostaja za slavonskim dobom. Gozd Dobrava je izredno pomembna gozdarska, ekološka in krajinska posebnost Slovenije. Meandri potokov Nego-ta, Virje in Ribjenk so izredna naravna lepota v tem nedotaknjenem gozdu. V potokih še živijo potočni raki in ribe, okoli pa prepevajo in gnezdijo številne vrste redkih ptic, tudi črna štorklja. V neposredni bližini se nahaja čudovito lep naravni park s spomenikom prvim desetim borcem, ki so bili tam ustreljeni 30. julija 1941. Teh vrednot krški Savaprojekt ni omenil na javni obravna- vi. Niti ni omenil, da Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto odločno nasprotuje brutalnemu posegu v dobravske hoste, v slovensko dediščino. Prepričeval nas je le o tehnološki brezhibnosti deponije. Vendar odpada ni brez podgan, smradu in umazane vode, ki bo postopoma onesnažila potoke in ogrozila dobre programe v bližini. Ugledna gospa iz stroke pa nas je prepričevala, da je tehnologija že dosegla to stopnjo, da so odpadli WC-ji na štrbunk in da jim imamo v hiši. Res zelo prepričljivo! No, spoštovana gospo, nekoliko pa je vendarle drugače, če bi imeli stranišče v hiši za 72.000 ljudi, toliko je namreč prebivalcev v treh občinah Brežice. Krško in Sevnica. Nizvodno je predviden Turi-stično-rekreativni center Ar" V Selah, na Mostecu in v Termah Čatež so številni termami vrelci na čelu z najmočnejšo gospodarsko ustanovo Terme Čatež, o kateri bi se morali zgledovati predlagatelji odpada v Dobravi. V Kapelah so zdrave težnje po razvoju turizma m malega gospodarstva: zaščiti i so 460 ha Jovsov, ki so nara'!n spomenik in rezervat za prek 60 vrst redkih ptic gnezdil^ pripravljajo EKO muzej in vc drugega v okviru CERPOV 1 PHARE. . Poteg omenjenega pa je goz Dobrava neke vrste osrednj naravni park turističnega ooga janja v brežiški občini, ki P°v. zuje najeminentnejše kraje i znamenitosti. Sem sodi srednj\ -veško mesto Brežice z gradom, v katerem je svetovno znana freskami poslikana dvorana obdobja iluzionizma; tu je \ savski muzej, likovna stalna razstva akadem. slika j Franja Stiplovška in brežiški glasbeni festival, z gala k°*L ti, ki ga vodi g. Ramovš. G beni festival pa gostuje tu pišečkem gradu ob hiši z menitega jezikoslovca Pr Maksa Pleteršnika. V blizirni še gradova Bizeljsko in Pod da, kjer so likovna galerij*1 glasbene prireditve. Na dr B. strani so še Terme Čatež in lahko naštevali gospodarsk kulturno pomembne zname tosti. . A. Prav je, da bi se odlaganj®-padkov primerno uredilo-ka je izmd 31 lokacij za dcP° jo izbrala 7, v ožjem izbor trenutno dva kraja. Na te co naj varstveniki nara n0 občinski svetniki °d8°v jn postavijo vse argumente proti. Morda bo pa le 0 v, l(jj-često izrečena misel g- ' ICMU l/.ILLCIUl Hitov-, c xxiOQ' mirja Deržiča, brežiškega - ■ na: “Tisoč idej, ena dobra, i- dobrih, ena uporabna. ^ Tudi živali imajo v gem > ^ ločijo čisto od umazanega- je naj bi bili naprednejši- ^ KAREL FILHL univ. dipl- inS' ‘ DA BO MANI SPOROV Prihaja čas škode po divjadi Komu in kako prijaviti škodo in kako ravnati, če ni soglasja o odškodnini Škode od divjadi in postopek uveljavljanja odškodnine je opre- deljen-v Zakonu o varstvu, gojitvi ]n lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Ur. list RS, št. 25/76). Po določilih tega Zakona je škodo, ki h° P°vzr°či divjad, za katero je določen popolni ali delni lovopust (lovne vrste divjadi), dolžna oškodovancu povrniti lovska organizacij' upravlja lovišče, na območ-tf katerega je škoda nastala. 5kodo, ki jo na premoženju povzroči divjad, za katero je predpisana trajna ali začasna prepoved ■dva, to je predvsem divjad, katero varuje Odredba o zavarovanju dgroženih živalskih vrst (Ur. list 57/93), je dolžna povrniti država, v tem primeru Ministrst-v° za kmetijstvo, gozdarstvo in Prehrano. Terenski ogledi in zaPisnik o škodi, povzročeni od en z Odredbo varovanih vrst na zahtevo oškodovanca opravi Za-°g za gozdove Slovenije. »koda se ne povrne v primeru, a lasnik oziroma uporabnik zemljišča, ni uporabljal s strani pravljavca lovišča preskrbljenih asčitnih sredstev oziroma izvajal rugih predpisanih ukrepov za Preprečevanje škode od divjadi. ./a*jrat- ko se škoda pojavi, se vn - Vancem Poslavi predvsem Prašanje: Komu in kako prijaviti ru°H°tCr kako Post°pati v prime-n ’■ ,da z upravljavcem lovišča ne štla • Ogovora o plačilu od-g.'ddrone? Zahtevek za plačilo od- škodi.. lovsko plačilo od-mne je potrebno nasloviti na organizacijo oz. osebam, ki «.~1 • .............. ??v lovski organizaciji, ki uprav-naef0^ 6, na katerem je škoda tala, pooblaščene za spreje- SREČANJE trebanjskih UPOKOJENCEV Dg^roboto zadnjega julija je bilo na Un ,eacu Pri Mirni prvo srečanje J , ojencev iz vseh društev trcba-0r ®.°.^ine- Srečanje je tokrat Mjr_nizira*° Društvo upokojencev z ko« eč ^ 'ePem vremenu se je pri U_ ? d° ^ez petsto udeležencev. ■Jj^ jence je med ostalimi gosti "j judi župan občine Trebnje čani Pungartnik. Mirn- so Pripravili bogat kulturni in no-zabavni program. V pro- gramu so sodelovali tudi mladi har- pos^'karji, ki so skupno in tudi ske r??0 zaigrali prijetne sloven-Čenji • v'že. Posebno presene-"lesc ^ ^ nastoP komaj pred zhn- C' ustanovljenega pevskega nhho uP°k°jencev z Mirne. To je bil da v y Pf^i nastop, zato je bilo prav, Poh . 1 ob krstu in zdravici deležni deio ln *epih želja za nadaljnje z vespr n na ^ebcncu se je končal tm rajanjem in petjem. T. PIVEC £MEOBVE7.F.N EMISLEK a naj bo sram let }a^ftku novega šolskega bol Ze trka na vra,a’ se šol °l V s^ovenskjh osnovnih do‘V«ro/e tudi komisije za mj ey. regresiranih šolskih °sna’ Jlk Približno tretjini s,SnOVe' d“ čil,, n,,nuio denarja za pla-Prim>n“llCe' Mtndar so taki /o r.V! Prvj izjema kot pravi-Itlg .! sejim lahko zaradi ne-šev J![°,rok izognili, čestar-ne bilo sram priznati, da nega lre)° Prevelikega ftnanč-Pfeži .r, ,ncna. ki ga zahteva bilo L \afie dn,žine. Sram bi nko kvečjemu državo. . toni gašperič manje odškodninskih zahtevkov. Imena in naslove teh oseb so upravljavci lovišč dolžni objaviti na krajevno običajen način, to je na oglasnih deskah občin, krajevnih uradih ali lokalnih glasilih. Če naslovi in imena teh oseb niso objavljeni, priporočamo, da se oškodovanci o teh osebah infor- Sitna drobtinica Metliški steklar Miro Kastelic bo moral dobiti priznanje turističnega društva ali vsaj nadomestilo za uničen asfalt na lastnem dvorišču. Hišo s steklarsko delavnico ima blizu starega Pilda, kjer cesta iz Novega mesta zavije v središče, če pa pot nadaljujete naravnost, pridete do edinega semaforiziranega metliškega križišča. Tam se lahko odločite za pot proti Črnomlju, Karlovcu ali za center mesta. V čem je torej problem? V cestni signalizaciji: pri starem Pildu namreč na tabli ni označeno, da morate do semaforja, če želite v Črnomelj. In tako šoferji tavajo: zavijejo levo proti mestnemu središču, in ko spoznajo, da tako ne bodo prišli v Črnomelj, so že na dvorišču Mira Kastelca. Le-ta mora velikokrat dnevno odložiti delo ter razložiti “izgubljenim ” šoferjem, kaj morajo storiti. Nadležna malenkost, ki bo izginila z vrisom puščice na že obstoječo tablo. Zraven bo treba še dodati: Črnomelj. TONI GASPERIČ mirajo pri članih iste lovske orga-nizaicje. Priporočamo, da zahtevek za odškodnino oškodovanci posredujejo čimprej po ugotovitvi škode. To namreč omogoča pravočasno oceno škode, izvedbo ukrepov za preprečitev nadaljnje škode in pravočasno spravilo ostalega od divjadi nepoškodovanega pridelka. Višino škode in plačilo odškodnine določita oškodovanec in lovska organizacija (v primeru škod z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst zavarovanih vrst divjadi pa pooblaščenec Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) s pismenim sporazumom, običajno z zapisnikom o nastali škodi. V primeru, da do sporazuma o plačilu odškodnine ne pride v 15 dneh po dnevu, ko je bila vložena zahteva, lahko oškodovanec vloži v nadaljnjih 30 dneh od dneva, ko je zvedel za nastalo škodo oziroma najkasneje v šestih mesecih od dneva, ko je škoda nastala, prijavo pozvročene škode skupaj z navedbo zahtevane odškodnine pri Upravni enoti. Komisija, katero imenuje Upravna enota, opravi na podlagi prijave terenski ogled in predlaga poravnavo škode. Če tudi predlog za poravnavo ni uspešen, se lahko oškodovanec ali lovska organizacija za rešitev spora obrneta na pristojno redno sodišče. Odškodninsko tožbo za škodo od divjadi je treba vložiti najkasneje v šestih mesecih od dneva, ko je bila škoda prijavljena pristojnemu organu Upravne enote. Če prijava za škodo predhodno ni vložena pristojnemu organu Upravne enote, sodišče tožbo zavrže. MARJAN KUMELJ, univ. dipl. inž. gozd. Zavod za gozdove Slovenije Najboljši so odšli Dolgo časa sem mučil svoje sive celice, da bi prišel do odgovora, zakaj v Beli krajini marsikaj ni tako, kot bi moralo biti. Drugače povedano: zakaj dežela steljnikov in belih brez na marsikaterem področju caplja za razvito Slovenijo. Pa mi je končno zasvetila možganska žarnica spoznanja. Po partizanski logiki, da so najboljši padli, je stvar jasna kot beli dan. Najboljši Belokranjci, takšno je njihovo last-, no prepričanje pa še mnenje marsikoga, živečega na sončni strani Gorjancev, so zapustili rodne kraje in se podali v beli svet. Pač zato, ker niso mogli biti preroki v lastni deželi, se pravi, ker domačini niso prepoznali in priznali njihove ge-nialnsoti ter sposobnosti. Da je to res, se pohvalijo z uspehi tam zunaj okvirjev Bele krajine. Kar nekaj Belokranjcev je v širnem svetu uspešnih poslovnežev, direktorjev, komercialnih direktorjev, režiserjev, igralcev, pevcev, slikarjev, samostojnih obrtnikov, kiparjev, stilistov, pisateljev... Najboljši so torej zapustili deželo med Kolpo in Gorjanci, v njej so ostali le - najslabši. Ali vsaj tisti, ki niso za drugam. In ti so se, in se še, med seboj parijo, razmnožujejo ter tako številčno povečujejo nesposobne: Dokler se zadeve ne bodo korenito spremenile, se pravi, dokler se sposobni ne bodo vrnili čez Gorjance, bo Bela krajina stopicala kot otrok, ki se mu mudi na stranišče, pa si tega ne upa povedati naglas. P. S.: seveda so možne tudi drugačne razlage, odvisne od razlagatelja ter od stališča, ki ga razlagatelj zastopa. TONI GASPERIČ POZORNI DO STAREJŠIH - Aktivisti Rdečega križa iz Dragatuša so junija priredili srečanje krajanov, ki so starejši od 75 let. Srečanje je bilo v OŠ Dragatuš, prišlo pa je 50 krajanov. Tudi sicer so v RK Dragatuš pozorni na starejše, saj jih obiščejo ob novem letu, najstarejše pa še pogosteje. Tako so 28. junija obiskali Ano Fink s Kvasice, ki je praznovala 90. rojstni dan. Na sliki: Ana Fink in aktivistki RK Dragatuš, Milka Panjan in Anica Gorše. LE SOMALIJEC JE LAHKO OSTAL KRŠKO - Od nedelje do ponedeljka so policisti na območju Policijske uprave Krško zalotili 19 tujcev, kt so poskušali mejo prestopiti izven mejnih prehodov ali pa s ponarejenimi ali prenarejenimi potnimi listinami, od tega 5 državljanov BiH, enega Somalijca, 6 Jugoslovanov in 7 Romunov. Tokrat na delu niso zalotili nobenega organizatorja ilegalnih prebegov meje, vse ilagalce pa so vrnili v Hrvaško razen Somalijca, ki naj bi bil v Sloveniji že šest dni; tega so namestili v prehodnem domu za tujce. TUJCA SKORAJ LETELA KRŠKO - Krški prometni policisti so minuli konec tedna na svojem odseku hitre ceste na svoj radar med drugim ujeli tudi dva tujca, ki sta močno prekoračila predpisanih 100 km/h. V petek je hrvaški državljan mimo njih pripeljal s 146 km/h, v soboto pa Italijan s 155 km/h. Oba sta si morala tako nenačrtovano ogledati lepote naše dežele, saj sta morala počakati na postopek pri sodniku za prekrške. MORDA JE LE POZABIL PLAČATI ČATEŽ - V fietek, 6. avgusta, se je neznanec s stoenko vojaške barve na Petrolovem bencinskem servisu na Čatežu oskrbel z gorivom in odpeljal, ne da bi natočeno gorivo plačal. Račun znaša 3.500 tolarjev. Če pozabljivi voznik bere ta vrstice, naj se vrne na črpalko in račun pošteno poravna. Nikoli ni prepozno. GRIBLJE - Klub Belokranjskih študentov je prvič organiziral tako obsežno srečanje študentov, ki so ga poimenovali Kolpa 99. Nanj so se pripravljali že od aprila, zbralo pa se je res veliko študentov. Glavni namen tokratnega srečanja je bilo druženje, zabava in predstavitev Bele krajine. Prvi dan so namenili družabnim igram, turnirju v taroku, zvečer pa so nastopile različne glasbene skupine. Naslednji dan so priredili tekmev nogometu, vaterpolu, vlečenju vrvi, udeleženci pa so se lahko naučili tudi nekaj belokranjskih pesmi, plesov in kako se naredi Zeleni Jure. Zvečer je bila na a VESELI ŠENTJURČANI - Luka, Jure, Bogdan in Sergej so za svoj glavni adut imeli tekmo v vaterpolu. (Foto: P. M. ) NEMCI BI MORALI PORA VNATI ŠKODO - Vaščani Budganje vasi so začeli obnavljati svojo cerkev Marije Snežne, ki ima na oltarju letnico 1696. Cerkvi bodo sanirali temelje, uredili odvodnjavanje, na novo sezidali zvonik in temeljito obnovili fasado. Delavci so napravili nov kor in stopnice, popravili pa so tudi ključavnice in električno napeljavo. Najstarejši vaščan, 71-letni Anton Mačerol, je povedal, da je cerkev izgubila zvonik med nemškim bombardiranjem v drugi svetovni vojni. V vasi je imela namreč Gubčeva brigada razgledno točko, od koder so javljali cilje napada. Obnova cerkve bo zaradi obsežnih del trajala še nekaj tednov. Na sliki: novi zvonik bo po načrtih arhitekta prekrit z bakreno streho. (Foto: S. Mirtič) Srečanje študentov ob Kolpi Klub belokranjskih študentov je od 6. do 8. avgusta v Gribljah pripravil srečanje vseh slovenskih študentskih klubov, prišli pa so tudi iz tujine vrsti modna revija, na kateri so belokranjski študenti predstavili oblačila Big Boss. Dan se je zopet zaključil s koncertom glasbenih skupin. Zadnji dan je bil na programu le direndaj v kampu, kot je bilo napisano na vabilu. Udeleženci so morali plačati 1500 tolarjev za dve nočitvi, dve kosili in parkirnino. S seboj so morali prinesti le spalne vreče, lahko pa tudi šotore. Za tiste, ki niso prinesli ničesar, so belokranjski študenti postavili vojaške šotore, v katerih je lahko spalo po osem ljudi. In kako so bili zadovoljni udeleženci? Predvsem so vsi brez težav našli kraj srečanja, saj so belokranjski študenti postavili smerokaze, prav tako so vsi ali vsaj večina pričakovali in doživeli “dober žur”, kot je dejala Petra iz Novega mesta, veliko pa jih je tudi menilo, da je to dober način za sjroznavanje Bele krajine; mnogi so bili namreč tukaj prvič. Da je bila predstavitev Bele krajine uspešna, je bilo razvidno že iz tega, da so tuji udeleženci že prvi dan vedeli, kaj je zidanica. Tine iz Trebnjega je zatrdil, da je bilo to srečanje belokranjski Rock Otočec. Štirje Šentjurčani pa so se veselili vaterpola, za katerega so dejali, da je njihov adut. Jure iz Gorice je strnil vtise vseh udeležencev: “Pridemo spet drugo leto; to velja za vse tukaj.” P. MOVRIN OBNOVA SV PA VIA - V vasici Vinkov Vrh pri Dvoru so ruševine cerkvice sv. Pavla. Vaščani so sezidali cerkev v 16. stoletju, imela je gotski prezbiterij, temu so prizidali ladjo z lesenim stropom in šele leta 1715 zvonik. Med zadnjo vojno je bila cerkev porušena, ostal je le zvonik, ki je dolga leta kljuboval zobu časa, zdaj pa propada. Pred kratkim so se na pobudo dekana Franca Povirka zbrali vaščani z Vinkovega Vrha in iz sosednjih vasi ter očistili ruševine. Grmovje je preraslo obzidje, ki ga bodo morali podreti. Velika je želja vseh, da bi na ruševinah nekdanje cerkve sv Pavla, ki ima znake romanske dobe, zrasla nova cerkev. (Foto: Slavko Mirtič) 50 SKUPNIH LET - Tako sta zakonca Mirjana (68 let) in Dušan (71 let) Jančevski iz Livolda pri Kočevju v krogu sorodnikov in prijateljev v gostišču Tušek v Ložinah upihnila svečke na torti z zgovornim napisom: Staršem za 50. obletnico. Ona iz Čabra in on iz Makedonije sta se spoznala v gostinski šoli v Opatiji in po krajšem poznanstvu ugotovila, da sta ustvarjena drug za drugega. V iskanju vedno boljše službe sta živela po različnih krajih v takratni Jugoslaviji, na Kočevsko pa prišla leta 1964 iz Makedonije. S podporo družine je Dušan postal prvi ovčerejec na Kočevskem, jagenjčki pa so bili in so še danes specialiteta njihove gostilne v Livoldu, ki jo od 90. leta, ko sta se starša upokojila, vodi mlajša od obeh njunih hčera. (M. L.-S.) ^©[potFGai® • ggnjQODTra0w®®Go • ©D□ Ds® • gO®[pS®o • [7®[p®[?‘G®g® • gfflUD0naDllw®sti[] • ©0QDs® • kkot' drama, 2/2 Joo p0r4^poznavaimo-•dok- ser‘ia H 30 u,domače Ič-OO p|!adinski ffestival 16-30 M^VC 17-00 Rrt 1°vi >8.00 5de{‘8'afit '8.10 Kbzornik !;Chvalcc'dok-serija'9/l3 ■J-flO fenib’ vreme. šport a5a5iS“;r,”i,'“ ti^tNUA 2 hr:V>deorinSka Pan°raraa -10.05 Tedenski iz-i« Lestvi^ i 39 Qyinnova, amer. naniz.; b^ek- i A, b'ra; l2-^1 Slovenska polka 1'navr , , un F'v'su Preslevu; 14.50 15.15 Zasledovalci, film -17.00 Življenje s televizijo, serija, 1/3 -18.05 Popolna tujca, naniz. -18.30 Simpsonovi -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring ■ 20.05 Pustolovščina Okava-go, serija - 21.00 Nenette Et Boni, franc, film -22.450 Red in zakonitost, amer. naniz., 10/22 -23.35 Mož v senci, nadalj., 1/5 KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, hum. naniz. - 9.00 Oče Dowling, naniz. -10.00 Kraljica src, ponov. -11.00 Nemogoče, nadalj. -12.00 Atlantis - 13.30 Oprah shovv, gonov. -14.30 Družinske zadeve, naniz. -15.00 Življenje v mestu, naniz. -16.00 Oprah show - 16.50 Bravo, Maestro -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Ne mi težit, naniz. -19.00 Sam svoj mojster, naniz. - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Osem je dovolj, film, 2. del - 21.45 Kvantni skok, naniz. - 22.40 Air-wolf, naniz. -23.40 Petek trinajstega, naniz. - 0.40 Nemogoče, naniz. -1.30 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Videotop - 17.50 Adrenalin za vsak dan -18.20 Kmetijski razgledi -18.40 Kulturni pregled -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.30 Inline hockey, 5. oddaja HTV 1 8.10 Tv spored - 8.25 Poročila - 8.30 Dobro jutro -10.40 Kraljestvo divjine -11.30 Mladostniške izpovedi -12.00 Poročila -12.35 Obala sončnega zahoda (serija) -13.25 Prevare (serija) - 14.15 Veliki skladatelji -15.15 Živa resnica - 16.15 Ferris Bueller (serija) -17.10 Poročila -17.25 Bramvvell (serija) -18.15 Brankove težave (serija) -18.50 Kolo sreče -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Mejaši (drama) - 21.20 Foxov filmski večer - 23.00 Opazovalnica - 0.10 Nočna straža: Roseanne shovv (serija); J.A.G. (serija); Sedmi element; Rdeča črta (amer. film) HTV 2 15.10 TV spored -15.25 Beli psi (amer. film) - 17.00 Svet odkritij -18.05 Hugo, tv igra -18.35 Prijatelji (serija) -19.00 Hrvaška danes -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.30 Zakon v L.A. (serija) - 21.20 Festival Split SOBOTA, U.VIII. SLOVENIJA 1 7.05 - 2.30 Teletekst 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Cofko cof, ris. naniz. , 8.50 Pod klobukom 9.40 Poslednji dinozaver, 6/27 10.05 Kar je vedela Maisie, franc, film 11.40 Caroline v velemestu, amer. naniz. 12.05 Tednik 13.00 Poročila 13.30 Tedenski izbor Turistična oddaja 13.45 Prisluhnimo tišini 14.15 Petka 15.30 Ameriški film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik 18.10 Na vrtu 18.35 Ozare 18.40 Past za turiste, angl. dok. serija, 3/6 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 Igre brez meja 22.05 Obiskali smo..., franc. dok. serija 23.45 Poročila, šport 23.15 Življenje z Rogerjem, amer. naniz., 19/20 23.45 Melisa, nadalj, 1/6 0.35 Ko se zmrači, srček moj, angl. film SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 8.45 Tedenski izbor: Videoring; 9.10 Noro zaljubljena, 1/18; 9.35 Učitelj, franc, nadalj., 7/18; 10.20 Igre brez meja; 12.00 Davov svet, amer. naniz.; 12.25 Obljubljena dežela, naniz., 1/26 - 13.35 Euronevvs -19.30 Videoring,- 20.00 Noro zaljubljena, amer. naniz. - 20.25 To Catch a Thief, amer. film - 22.15 Sobotna noč - 0.15 Sla, amer. naniz., 4/22 KANAL A 8.00 Risanka -10.00 Družinske zadeve, naniz. - 10.30 Nora hiša, naniz. -11.00 Charles je glavni - 11.30 Brooklynski most, naniz. -12.00 Zmenka-rije -12.30 Bravo, Maestro -13.00 Pot v raj, naniz. -14.00 Z robotom na potep, film -16.00 Rimske počitnice, film -18.00 Odklop -19.00 Lovec, naniz. - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Resnični svet, naniz. - 21.00 Mreža, naniz. - 22.00 Skušnjava zla, film - 23.30 Strela, naniz. - 0.30 Atlantis VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -16.50 Videoboom 40 -17.45 Kako biti zdrav ia zmagovati -18.20 Inline ho-ckey, 5. oddaja -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz produkcije LTV - 20.30 Za uho in oko - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Videotop HTV 1 8.40 Tv spored - 8.55 Poročila - 9.00 Potovanje dr. Dolittlea (risanka) -10.25 Koncert -12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga - 12.35 Ekhaja (serija) -13.20 Roseanne show -14.25 San Antonio (amer. film) -16.30 Informacijski mozaik -19.10 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Mejaši (serija) - 21.15 Mesec dni na jezeru (film) - 23.00 Opazovalnica - 23.55 Nočna straža HTV 2 13.00 Tv koledar -13.55 Črno-belo v barvi -15.25 J.A.G. (serija) -16.10 Sodobnik: Radoslav Katičič ■ 17.10 Glasbena oddaja -17.40 Noro poslanstvo 3 (film) • 19.05 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Terra X (dok. serija) - 21.00 Festival Split -23.05 Svet zabave - 23.35 Pearl (hum. serija) NEDELJA, 15.VIII. SLOVENIJA 1 7.05 - 1.30 Teletekst 8.00 Živžav Risanke Telerime Super babica Ozare 9.55 Nedeljska maša 11.15 Podvodni raziskovalec, dok. serija 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.20 4x4 ■ 13.50 Tedenski izbor Igre brez meja 15.30 Leteči cirkus Montyja Pythona 16.00 Glasbeni utrinki 16.30 Ljudje poleg nas 17.00 Po domače 18.00 Obzornik 18.10 Alpe-Donava-Jadran 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 TV Poper 21.00 Nenadoma Susan, amer. naniz. * 21.35 Očetje in sinovi 22.30 Poročila, šport 22.45 Balet SNG Maribor SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.00 Videoring - 9.30 Emi!y z mesečeve domačije, kan. naniz., 8/ 13 -10.15 Davov svet, naniz. -10.40 Murphy Brown, amer. naniz. -11.05 Zvezde Hollywo-oda -11.35 Svet poroča -12.05 Pripravljeni - 12.35 Euronevvs -18.00 Tenis -18.30 Košarka - 19.30 Videoring - 20.00 Van Gogh, nizoz. nadalj., 1/4 - 20.55 Ledeni možje, dok. oddaja, 1/ 3-2150 Šport v nedeljo - 22.35 Nenette et Boni, franc, film KANAL A 8.30 Risanka -10.00 Družinske zadeve -10.30 Nora hiša, naniz. -11.00 Charles je glavni -11.30 Brooklynski most, hum. naniz. -12.00 Prijatelja v krilu, naniz. -12.30 Stilski izziv -13.00 Pot v raj, naniz. -14.00 Cesarjeva nova oblačila, film -15.50 Klik: Pravdarji, hum. naniz.; Razprtije, naniz.; Atlantis; Ferris Bueller, hum. naniz. - 19.00 Kung fu, naniz. - 20.00 Ameriška ninja 1, film - 21.45 Stilski izziv - 22.15 Pečat preteklosti, film - 0.30 Nezgodni oddelek, naniz. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Za uho in oko - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, U.VIII. SLOVENIJA 1 7.40-1.10 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.00 Risanka 9.25 V telovadnici 10.20 Tedenski izbor Raziskovalec, dok. serija, 9/13 11.10 Na vrtu 11.35 Past za turiste,angl. serija, 3/6 12.00 Alpe-Donava-Jadran 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.15 Kar je vedela Maisie, franc, film 14.50 Tedenski izbor 4x4 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 Radovedni Taček 17.15 Super stara mama, angl. naniz. 18.00 Obzornik 18.10 Človeško telo, dok. serija, 6/8 19.00 Žrebanje 3x3 plus 6 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nem naniz., 11/26 21.00 Gore in ljudje 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.49 Umor na podeželju, angl. film SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.00 Popolna tujca, naniz.; 12.25 Simpsonovi; 12.55 Pustolovščina Okavango, dok. serija; 13.45 Ledeni možje, angl. dok. serija -15.05 Euronevvs -16.10 Mlada in nedolžna, angl. film - 17.30 Pripravljeni -18.05 Snežna reka, naniz., 6/ 26 - 19.00 Dekle, angl. nadalj., 1/3 - 20.00 Miklavževa delavnica, angl. dok. odaja - 21.00 Gola pištola, amer. film - 22.52 Noč z Dickom, naniz. - 22.50 Brane Rončel izza odra KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi. naniz. - 9.00 Oče Dovvling -10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Nemogoče, naniz. -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah shovv -14.30 Družinske zadeve, naniz. -15.00 Življenje v mestu, nadalj. -16.00 Oprah shovv -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Ne mi težit, naniz. -19.00 Ned in Stacey, naniz. -19.30 Skrita kamera - 20.00 Prezgodaj rojen, film - 21.40 Kupid, nadalj. - 22.30 Petek trinajstega, naniz. - 23.30 Nemogoče, naniz. - 0.30 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek prireditve - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Klasika avtomobilizma - 20.25 Šport - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Image, oddaja o modi TOREK, 17.VIII. SLOVENIJA 1 7.40 - 0.50 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.00 Tedenski izbor ■ Risanka 9.25 Radovedni Taček 9.40 Waynove dogodivščine, naniz., 11/26 10.20 Človeško telo, dok. serija, 6/8 11.10 Glasbeni utrinki 11.40 Ljudje poleg nas 12.10 Gozdarska hiša Falkenau, naniz., 11/26 13.00 Poročila 13.15 Vremenska panorama 14.00 Tedenski izbor Gore in ljudje 14.40 Umori na podeželju, angl. film 16.30 Med valovi 17.00 V znamenju dvojčkov, lut. naniz., 7/13 17.20 Azil, norv. nadalj., 7/14 18.00 Obzornik 18.10 Frostovo stoletje, amer. dok. serija, 9/13 19.00 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Straussovi, amer. nadalj., 2/8 21.00 TV konferenca 22.00 Odmevi, šport 22.40 Gugalnica, Škot. drama, 3/3 23.30 Palete, franc, naniz., 5/7 SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Snežna reka, naniz.; 11.20 Miklavževa delavnica, angl. dok. serija -12.15 Gola pištola, amer. film -13.40 Dekle, angl. nadlaj., 1/3 -14.30 Euronevvs -16.30 Otrok drugih staršev, film -18.05 SaintTropez, nadalj., 20/26 - 19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.00 Lent ’99 - 21.00 Koma, amer. dok. oddaja - 22.00 Divji Bill, amer. film - 23.30 Svet poroča - 0.00 Murphy Brovvn, naniz. KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Oče Dovvling, naniz. - 10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Nemogoče, naniz. -12.00 Atlantis -13.30 Oprah shovv - 14.30 Družinske zadeve, naniz. -15.00 Življenje v mestu, nadalj. -16.00 Oprah shovv -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom -18.30 Ne mi težit, naniz. -19.00 Ned in Stacey, naniz. -19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop -21.00 Panika na nebu, film - 22.40 Petek trinajstega, naniz. - 2^.40 Nemogoče, naniz. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Risanka -18.15 Šport -18.30 Za uho in oko -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Fatalna najstnica, amer. film - 21.30 Novice - 21.45 Potujte z nami: Mehika, 1. del SREDA, 1 8.VIII. SLOVENIJA 1 7.40-0.30 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.00 Tedenski izbor Risanka 9.30 V znamenju dvojčkov, lut. naniz., 7/13 9.45 Azil, norv. nadalj., 7/14 10.20 Frostovo stoletje, serija, 9/13 11.10 TV konferenca 12.05 Straussovi, amer. nadalj., 2/8 13.00 Poročila 14.40 Tedenski izbor Ljudje in zemlja 15.30 Palete, franc, naniz. 5/7 16.00 Pomp 17.00 Pod klobukom 18.00 Obzornik 18.10 Veselje pujskov, angl. oddaja 19.05 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat, film 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.45 Polka jim pomeni vse, kan. glas. oddaja SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Saint Tropez, franc, nadalj., 20/26; 11.20 Koma, amer. dok. oddaja; 12.10 Lent '99 - 13.20 Euronevvs -16.25 Kis-singer in Nixon, amer. film -18.05 Wildbach, naniz. -19.00 Poročila, kan. naniz., 7/13 -19.20 Videoring -19.50 Nogomet - Slovenija: Albanija 21.50 Buffalo Bill in Indijanci, amer. film KANAL A 7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Oče Dovvling, naniz. - 10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Nemogoče, naniz. -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah shovv -14.30 Družinske zadeve, naniz. -15.00 Življenje v mestu, nadalj. -16.00 Oprah shovv - 17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom -18.30 Ne mi težit, naniz. -19.00 Ned in Stacey, naniz. -19.30 Skrita kamera - 20.00 Navij do konca, film - 21.50 Sever in jug, nadalj. - 22.45 Petek trinajstega, naniz. - 23.45 Nemogoče, naniz. - 0.40 Danyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Fatalna najstnica, ponov. film -18.25 Za uho in oko -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Potujte z nami: Mehika, 1. del - 20.35 Ih je študentska - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.45 Adrenalin za vsak dan STU io 03.0 MHZ RADIO I BREŽICE na 88,9 in 95,9 MHz ’6 MVV*- W MU OGNJIŠČE ti ^1 p NOTRANJSKI RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE LOGATEC - Za pravilen odgo- TELEVIZUA NOVO MESTO al vor na vprašanje, ali v trgovini Stop 300 tolarjev shop prodajajo tudi živila, bo nekdo aobil pet izdelkov. Tehtnica ali tekstilno blago? Po kaj od omenjenega se boste odpravili v trgovino Modiana? In nagrada za pravilen odgovor: lonček in pesmarica. Odgovore pošljite do sobote, 14.8.1999, na naslov NTR Logatec, p.p. 99 ,1370 Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nazadnje sta bila za nagrade izžrebana Patricija Mavec iz Kranja in Primož Strle iz Ljubljane. NAGRADNA KRIŽANKA 32 NAGRADE V NOVO MESTO, BRUSNICE IN SEMIČ Žreb je izmed reševalcev 30. nagradne križanke izbral Dejana Kiklja iz Novega mesta, Nežko Henigman iz Brusnic in Jonasa Jakšo iz Semiča. Kiklju je pripadla denarna nagrada, Henigmanova in Jakša pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 23. avgusta na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212,8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 32”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 30. KRIŽANKE Pravilna rešitev 30. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: STEARAT, LARNAKA, OTIATER, AGASSI, PART, NAL, KOKON, ISERE, IDOL, IKT, EV, ROLO, ZAROTA, ELEG1K, URIN, TIRENA, GENT, ANATAZ, ALOA. AVTOR: JOŽE UDIR ITAL. MESTO OB JEZERU MAGGIORE ETIOPSKA DENARNA ENOTA VRSTA RAČUNAL- NIŠKEGA SPOMINA PRVI SKLON TRAVA DRUGE KOŠNJE KAR KOGA OPOZORI, DA LAHKO NASTOPI KAJ NEPRIJETNEGA PRESLIČNO DREVO IZ KARBONA DEL GOVEJEGA HRBTA DAVNA DEŽELA NA BL. VZHODU "V >‘VL I! NISTA POT SLOVANSKI MIT. DUH UMRLEGA DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST FAZA V RAZVOJU MESTO V BLIŽINI JADRAN. MORJA V SEV. ITALIJI HRIBOVJE >CUI :ija) V BEOCIJI (GRČIJA ETIOPSKI KNEZ GLAV. ODRSKA ZAVESA TROP GRM, VSEBUJE KOKAIN TANEK LED MILIJARDNI DEL ENOTE SVETOPI- SEMSKI JAKOBOV DVOJČEK IME HRVAŠKEGA PEVCA DEDIČA DEL VREDNOSTNEGA PAPIRJA, KI OBSEGA KUPONE VRSTA PAPIGE MESTO IN UPRAVNO SREDIŠČE V ŠPANIJI PREDSTOJNIK FAKULTETE DOBA STAREGA VEKA KEM. SIMBOL ZA BARIJ VRSTA IGRE Z ŽOGO GR. MIT. KADMQVA (PO SMRTI NIMFA LEUKOTEA) IME PEVCA PLESTENJAKA DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST GOROVJE V BURMI 19 ^ (26071. 12. avgusta 1999 DOLENJSKI LIST Končno gradnja Varstveno-delovnega centra Začetek del bo konec septembra 1999, gradnjd pa naj bi se končala oktobra 2000 -Denar je zagotovljen - Prostora bo za 45 varovancev ČRNOMELJ - “Gradnja novega Varstveno-delovnega centra (VDC), v katerem bodo delali zmerno težje in najtežje prizadeti ljudje, se bo po štiriletnih zapletih končno začela,” je dejala Mojca Stjepanovič z občinskega oddelka za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance v Črnomlju. Začetek del bo konec letošnjega septembra, konec pa je predviden za oktober 2000. Novi prostori VDC-ja bodo v ambulanti bivše vojašnice, novost pa je tudi, da bo odslej VDC samostojen in ne bo več spadal k OŠ Milke Šobar Nataše. Do težav je prišlo, ker je ambulanta v lasti ministrstva za notranje zadeve. Tako se je zapletlo pri prenosu lastnine. Težave je rešil nekdanji obrambni minister Tit Hirenšek, ki je dal ambulanto v brezplačen najem občini Črnomelj, vendar izključno za potrebe VDC-ja. To ni pridobitev le za občino Črnomelj, ampak tudi za občini Metlika in Semič, saj bodo vključeni varovanci iz vseh treh občin, kot je dejala ravnateljica OŠ Milke Sobar Nataše iz Črnomlja, Ema Šujica. Predračun znaša 166,5 milijona tolaijev, vendar je bil izračunan pred uvedbo DDV, tako da so možne manjše spremembe. 87 milijonov bo namenjenih za gradbena, obrtniška in inštalaterska dela, ostali denar pa se bo pora- bil za druge potrebe. Od teh 87 milijonov jih bodo 60 porabili že letos, je dejala Stjepanovičeva. Stroje, ki jih bodo varovanci uporabljali v novem centru, bodo preselili iz starih delavnic, ki so sedaj pri dijaškem domu v Črnomlju. V času, ko je nastal ta članek, izvajalec del še ni bil znan. 70 odst. denarnih sredstev je omogočilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, 30 odst. pa občina s sponzorji. Ti so zbrali okrog 9 milijonov tolaijev, od tega je Danfoss prispeval okrog 5,5 milijona tolarjev. Finančno je pomagala tudi OŠ Milke Šobar Nataše, ki je skupaj z Ro-tary klubom in društvom Sožitje na dobrodelni prireditvi zbrala 420 tisoč tolaijev. I KMALU VDC - ambulanta trenutno še sameva, kmalu pa se bodo delavci lotili temeljite prenove. (Foto: P. M.) Staro ambulanto bodo izvajalci del popolnoma prenovili in jo razširili s prizidkom. Prvotni načrt je predvideval tudi gradnjo bivanjskih prostorov za varovance, vendar se je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve odločilo le za adaptacijo s prizidkom. Kot je povedala Šujiceva, bo bivanjske prostore uredil dijaški dom v Črnomlju v sedanjih prostorih VDC-ja. V teh dela sedaj 20 varovancev, 15 pa jih že tri leta čaka na sprejem, vendar ta zaradi prostorske stiske ni mogoč. Varovanci so bili zato vključeni v oddelek za vzgojo in izobraževanje, s čimer jim je OŠ Milke Šobar Nataše podaljšala šolanje. V novem VDC-ju bo prostora za okrog 45 varovancev, 40 jih bo vključenih takoj ob odprtju. Še naprej se bodo ukvarjali s tiskanjem, Sujiceva pa je tudi dejala, da bodo razširili kooperantska dela. Med tem ko bo potekala gradnja, bosta OŠ Milke Šobar Nataše in občina Črnomelj organizirali še eno dobrodelno prireditev. P. MOVRIN • Brez denarja se ne dobi nič razen glavobol. (Nizozemski pregovor) • Sovraštvo škoduje zdravju. (Voltaire) Dva tedna za boljšo slovenščino V črnomaljski šoli Loka poteka za 32 otrok iz desetih držav poletna šola slovenskega jezika -Pouk slovenščine in izleti po Beli krajini - Skoraj vsi učenci s slovenskimi koreninami ČRNOMELJ - Od 31. julija do 14. avgusta poteka na črnomaljski osnovni šoli Loka poletna šola slovenskega jezika, ki jo obiskuje 32 otrok iz Hrvaške, BiH, ZRJ, Švice, Nizozemske, ZDA, Madžarske, Češke, Rusije in Nemčije. Otroci, starj od 8 do 17 let, se sicer razlikujejo glede na znanje slovenskega jezika, skoraj vsi pa imajo korenine v Sloveniji. Sicer pa je dobro, da je takšna šola, da si mladi bodisi pridobimo ali utrdimo znanje slovenščine ter spoznamo veliko novih prijateljev, ki nas združuje isti jezik.” Poletno šolo organizira ministrstvo za šolstvo in šport, izvajalec je Zavod za šolstvo, sodeluje pa tudi Center za slovenščino kot drugi oz. tuj jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Otroke, ki so glede na znanje slovenščine razdeljeni v štiri skupine, proučujejo štiri učiteljice: Marjanca Klepač, upokojena učiteljica razrednega pouka iz Celja, ki je tudi vodja poletne šole; prof. Marija Potrbin, učiteljica slovenščine v slovenski dopolnilni šoli v Miinchnu; prof. Jasna Moine, učiteljica slovenskega jezika in kulture v švicarskem Baslu, ki sicer živi v Franciji, in prof. Mihaela Knez s Filozofske fakultete v Ljubljani. la na Filozofski fakulteti v Ljubljani in je sedaj ekonomistka in prevajalka. V šoli se učim angleščino, španščino in latinščino, želim pa se naučiti tudi slovenščino, ker bi bila rada prevajalka. Ko sem prišla v Slovenijo, sem znala le nekaj slovenskih besed, sedaj pa govorim že kar dobro. Ko se vrnem domov, bom s pomočjo maminih knjig nadaljevala s poukom slovenščine.” J b M MARJANCA KLEPAČ, vodja poletne šole: “Poletna šola slovenskega jezika je vsako leto v drugem kraju, najraje pa imamo podeželje, saj otroci prihajajo iz velikih mest. Za šolo Loka smo slišali, daje dobra, pa smo povprašali, če bi nas sprejeli, in z vso prijaznostjo so nam na stežaj odprli vrata. Gostoljubni so tudi prebivalci iz Črnomlja in okolice, ki so naše učence sprejeli pod svojo streho. Po izkušnjah se prav otroci, ki so popoldne, ko se konča pouk, s svojimi vrstniki, naučijo največ slovenščine.” KATHARINA DRUSSLER iz Augsburga, Nemčija, 11 let: “Mamica je doma iz Slovenije in z njo govorim po slovensko. Po tri ure na teden obiskujem tudi šolo slovenskega jezika v Augsburgu, kjer poučuje gospa Olga Kerčmar. Ker sem bila tudi vsa leta po tri tedne na počitnicah pri maminih sorodnikih v Sloveniji, mi gre uk slovenščine v poletni šoli kar dobro od rok.” ELIZABET DOMITER iz Porabja, Madžarska, 13 let: “Mama je Slovenka, tako da doma govorimo slovensko. A tudi zasebno se učim slovenščino, ker v bližini ni šole slovenskega jezika. Vendar pa pričakujem, da si bom v poletni šoli še precej izpopolnila znanje maternega jezika. V Sloveniji sem bila že velikokrat, v Beli krajini, ki mi je zelo všeč, pa prvič. Pričakujem, da bom še kdaj prišla v poletno šolo slovenskega jezika, saj bom glede na to, da imam v Ljubljani teto, morda prišla tja celo študirat.” . LENKA FIALOVA iz Brna, Češka, 14 let: "Mamica je študira- BpRIS RUGEL iz Moskve, Rusija, 15 let: “Oče je Ljubljančan, mama pa Moskovčanka. Tako z očetom govorim po slovensko, z mamo pa po rusko. V Moskvi obiskujem tudi šolo slovenskega jezika, po dvakrat ali večkrat na leto pa obiščem Slovenijo. Sem v skupini, kjer najbolje govorimo slovensko, jezik pa si želim utrditi predvsem v slovnici, kjer mi najbolj manjka znanja. VEDRANA TARADE iz Tuzle. BiH, 13 let: “Tri leta obiskujem dopolnilno šolo slovenskega jezika v Tuzli, a tudi z babico, ki je Slovenka, se pogovarjam po slovensko. Pradlani sem že bila v poletni šoli na Ljubnem in s prijatelji, ki sem jih tam spoznala, si dopisujem v slovenščini. Nekateri od njih pa so tudi letos moji sošolci. Razmišljam, da bi šla morda v Slovenijo celo študirat. Pohvaliti pa moram slovensko ministrstvo za šolstvo in šport, ki udeležencem poletne šole iz Hrvaške, BiH in ZRJ krije stroške šolanja in bivanja v Sloveniji.” M. BEZEK-JAKŠE / PODJETNIK IN ŽUPAN - Avgust Gregorčič (za domače in prijatelje - Gustl), bivši dolgoletni direktor Dane, po upokojitvi pa uspešen podjetnik, saj je kupil Presad in postavil na noge prodorno podjetje Greda, se je v vili Rakar razveselil naključnega snidenja z novomeškim županom dr. Tonetom Starcem (na fotografiji). Nismo sicer prisluškovali pogovoru, a očitno je imel župan še veliko opravkov, saj se mu je mudilo podobno kot poprej ministru Tonetu Ropu, ki ga je nekaj časa “obdeloval" neutrudni Gustl. (Foto: P. P) Literarna kolonija na gradu Mala Loka Arti Mala Loka, Pina Koper in literarni klub Dragotin Kette Novo mesto MALA LOKA - Na gradu Mala Loka poteka od 9. avgusta do 15. avgusta literarna kolonija v sodelovanju društva Arti Mala Loka, društva Pina Koper in literarnega kluba Dragotin Kette iz Novega mesta. Vodja projekta Katja Gorjup pravi, da so v okviru kolonije pripravili tri tematske večere. V sredo, 11. avgusta, so pripravili kresovanje, se pogovarjali o mitih in legendah ter ljudskih šegah, povezanih z vraževerjem. O magiji in vraževerju je nekaj več povedal mentor kolonije Marjan Tomšič. Ob prigrizku so nato pokušali vrhunska vina iz kleti Vinakoper. Drevi, 12. avgusta, ob 18.30, bo skupni literarni večer vseh sodelujočih. Gost večera bo pesnik in pisatelj Samo Resnik. Po literarnem večeru bo pogostitev z degustacijo vin iz kleti Jakončič. V petek, 13. avgusta se bosta udeležencem likovne kolonije na gradu Mala Loka predstavila založba Goga in študentski časopis Park. Ob 20. uri pa bodo pripravili literarni večer z Literarnim klubom Dragotina Ketteja iz Novega mesta. Ob programu bodo pripravili prigrizek in degustacijo vin Tilija iz kleti Matjaža Lemuta. P. P. POLICISTE SO UBOGALI SEVNICA - V petek, 6. avgusta, so stanovalci Kladnikove ulice v Sevnici poklicali policiste, češ da zaradi glasne glasbe in govorjenja ne morejo spati. Policisti so ugotovili, da so pred eno izmed hiš v ulici praznovali fantovščino. Bodočega ženina in njegovo druščino so opozorili in jima razložili, da s svojim početjem sosedom ne pustijo spati. Vesela družba je nasvete policistov takoj upoštevala in se preselila v hišo, pa tudi glasbo so stišali. Prgišče misli • Človeštvo kljub vsemu napreduje. Morilcem sodijo čedalje bolj humano. (Lee) • Vsi, ki se hranijo z zavistjo, imajo pestro izbiro jedi in vedno polno mizo, toda umrejo lačni. (Tofaj) • Čudna stvar: študentje, ki smo jih pošiljali v Pariz, so se vračali kot komunisti, tisti, ki smo jih pošiljali v Moskvo, pa kot antikomunisti. (Senghor) • Vsak bi veroval v boga, če bi bilo tako, da bi zmolil kredo, pa bi bil sit. (Pelagič) • Kjer je veliko nevest, spiš zvečer sam. (Vietnamski pregovor) Medvedja zgodba iz Kočevja Lani je pospravil ozimnico, prejšnji teden pa jabolka z vrta pa morajo biti občani seveda po-zorni ob morebitnih bližnjih srečanjih s “kraljem” naših gozdov. Prejšnji teden se je ponoči medved napotil izpod Mestnega vrha do Podgorske ulice, nekaj sto metrov od strnjenega naselja Kočevja. Že pri prvi hiši seje na vrtu posladkal z zrelimi jabolki (zelenih hrušk in sliv se ni niti dotaknil), lastniku ni pustili niti ene za pokušnjo. Na obisk medveda kažejo sledovi po zemlji in travi. Lani je v isti ulici medved občanu vdrl v klet in pospravil ozimnico in še nekaj sadja na vrtu ter se napotil proti mestu, a je bil prl Dinosu odvmjen od strašenja ljU' di v središču mesta. V tem delu Kočevja je obisk medveda torej skoraj običajen pojav. KOČEVJE - Tudi na straneh našega časnika smo letos večkrat pisali o medvedjih zgodbah onkraj Turjaka in Kočevskega Roga. Kosmatince so doslej največkrat srečevali v okolici Loškega Potoka, nemalo strahu pa so povzročali tudi Ribničanom in Kočevcem. Poleg risa in volka, so medvedje tretja skupina velikih zveri, ki živijo na Kočevskem, njihovo število pa, sodeč po številnih srečanjih na odprtem, narašča. Ob tem pa se znova zastavlja vprašanje, ali žival zapušča svoje bivalno okolje zato, ker ljudje čedalje bolj oblegajo gozdove in jim tako kratijo željeni mir, ali se je žival zaradi razmnoževanja razbohotila in se nenadzorovano klati naokrog? Preden bodo pristojni na ta vprašanja ponudili odgovor, • Grozna pota - Če so po Dolenjskem grde že ceste, so pop0 vaseh ulice ideal razritih, blatnih in mlakužastih potov. Sušo j tedne ne zda še dosti. O deževji da se voziti po njih le z velikanskimi kolesi - človeku gre blato čez kolena, o suši pa mora gledati dobro v tla, da se ne spotakne ob visoke, ko kamen trde stene ozkega kolovoza. . • Prave Dolenjke - S srebmiških njiv, z desne strani Krke mi doni v uho prekrasno, melodično petje brezštevilnih delavcev m delavek. To ni več pusta recitacia, ampak umetno, pravilno ubrani glasovi. Prosaično laja vmes hripavi grajski pes, po cesti pa popotujejo naglih korakov ženske iz Srebmč proti mesju, vse so bolj majhne, ali urne, gibčne, spretne, vse nekolik0 nališpane, nekoliko pa tudi umazane in hrez dvombe vse hudo žejne - prave Dolenke. gWj| i DilPi S fi i M HOKEJ NA ROLERJIH Rad se rolam, pa tudi gledam hokej. V soboto sem zgodaj vstal in šel v delavnico, da bi naredil hokejsko palico. Vzel sem les, sekiro, žago, kladivo in žeblje. Ročaj sem izdeloval pol ure, glavni del pa eno uro. Nato sem jo prebarval. Ko sem končal, se je prebudil očka. Palico sem dal na sonce, šel zajtrkovat in naredil domačo nalogo. Po kosilu sem vprašal očka, če gre igrat hokej. Rekel je, da nimam palice, a sem mu povedal, da sem jo naredil dopoldne. Odvrnil mi je, da nimam rolerjev. Prišla je sestrična Pika in mi jih prinesla. Zahvalil sem se ji. Vzel sem teniško žogico, očka pa je zanimalo, s čim bo branil. Odvrnil sem, da z metlo. Igrala sva skoraj eno uro, zmagal sem z 10:4. Očku sem rekel, da bo moral, še vaditi, potem sva se nasmejala. Želim si še veliko takšnih dni. MATIC LAMPIČ 3. razred OŠ Krmelj DNEVI SPLAVARJENJA V RADEČAH Moje počitnice so sc začele zelo obetavno. V nedeljo, 27. junija, sem namreč šel z atijem v Radeče. Vozila sva se z velikim splavom in se imela super. Bilo nas je več in peljali smo se po reki Savi od Radeč do Zidanega Mosta in reke Savinje. Na splavu sem dobil novega prijatelja Matica. Ko smo se vozili, smo s fotoaparatom slikali vse, tudi smešne dogodke, ki so se nam pripetili med vožnjo. Ta dan sem se imel zelo lepo in upam, da se bodo moje počitnice tako tudi nadaljevale. DAVORIN ERMAN 1. razred, OŠ Krmelj ZAKLJUČNI IZLET V petek, 11. junija, smo imeli učenci od 1. do 3. razreda zaključno ekskurzijo. Potovali smo v smeri Krmelj-Cclje-Mozirje. Nasadi rož v Mozirskem gaju so mi bili zelo všeč. Tam so bile tudi papige z velikimi očmi. Ko smo si vse ogledali, smo šli v trgovino s spomini. Atiju sem kupil sliko, mamici pa lepo sobno vijolico. Vedel sem, da jo bom razveselil, ker ima zelo rada rože. Potem smo šli v Hermanov brlog. Tam je bilo ogromno starinskih stvari. Kupil sem si majhno beležko, ki jo bom prihranil za 2. razred. Na koncu smo šli še na celjski grad. Tam smo se čudili stolpu, ki je Visok kar 100 metrov. Na izletu mi je bilo zelo všcč.saj sem videl veliko novih in zanimivih stvari DAVORIN ERMAN 1. razred OŠ Krmelj PRI ČEBELARJU V soboto smo bili pri stricu Jožetu na Zgornjih Vodu Ker so čebele pridno nabirale me je prišel čas za točenje. Stric na J razkazal čebelnjak, pri tem mamico pičila ena čebela. Za smo. Stric Marjan in Jože sta rala in pregledovala panje ter stranjevala čebele. Z niami*-0 . odpirali satnice, zalite s če ne j voskom, oči in Rok pa stasa e(j, zlagala v sode in iz njih točna ki se je precejal in zlival v dves ski sod. Stric ni bil zadovoljen, je bilo medu manj kot prejšnja Imeli smo se lejx>. Teta Mici n dala med in nam svetovala, oa t jemo vsak dan, ker je zdravilen-a Jože pa je naredil propohsin da ga moramo zaliti z alkoh s tem celiti rane. Oči si je m svojo rano že pozdravil. BARK'3 j 3. OŠ KrmeU Bananko te p4je v Gardaland V razredu smo sc odločih^ ranjc ovitkov Krašove čo -g Bananko. Iz naše šole so J>° ^ ^ tekmovali še učenci 5. ra/rj- '^lo tudi zmagali. Ker smo imen manj ovitkov od njih, so n povabili tudi nas. :uni- V Gardaland smo odšli ja ob 4.30 zjutraj. Pred ga -^gli domom na Otočcu so nas P^^o-direktor in dva uslužbenca sne. mcrca, vodička, dva ^Kiajprej malna ekipa Vašega kanala-1 > pa nas je direktor pozdravil. pnjm smo se odpeljali z dvonadsn ^ avtobusom, imenovanim tve|j|c0 Prišli smo. Opazili sllU’ (jar-parkirišče in tablo z naP,s* tgpine daland. Razdelili smo scV:i0(0|i-in odšli v park. V njem je na;prej ko zabaviščnih prostorov. ^ »Ja nismo vedeli, kam naj gr j0|ge nekaterih postajah so 'počili-vrste, zato smo jih kar p Lj jaje vendar smo kasneje ugotp qJ§1i ravno tam najbolj zanimi . .c|o. smo v rudnik, pruvljii ousa***1? džunglo, na prosti pad, ,Iki raflf'1: ladjo, vozili smo se z drv. • naI11je Bilo je čudovito in na konc zmanjkalo časa za marši *J jn domov je minila v P°8°v0 zabav°' janju spominov na čudo*1 ^ ^n. Kraš nam je omogočil z<^ MtKl> OŠ, O«** POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Peter Blatnik Hrastulje 48, Škocjan tel.: 068/770-013 mobitel: 0609/651-554 delovni čas: NONSTOP Nudimo vam kompletne storitve, opravljamo pa tudi prevoze iz tujine in v tujino ter uredimo vse potrebne papirje. Prevzamemo celoletno oskrbo pokopališča. Najstarejša gospa v Kotu pri Semiču 92-letna Jožefa Bukovec oz. Pepca, kot jo kličejo ljudje, si kljub letom sama skuha kosilo, vsak drugi dan pa pomete hišo KOT PRI SEMIČU - Gospo “epco sem zmotila pri pometanju Mbe, vendar ni bila jezna, saj ima rada ljudi, in kot sama pravi, se z njimi ne krega. Kljub letom živi sama v stari hiši, ob kateri si je sin Postavil novo. Rodila se je v revni družini-bila je tretji od devetih otrok - in le °na je še živa. 1926. leta se je poročila in je že več kot 20 let vdo- va. Mož Rudolf je v Ljubljani popravljal harmonike. Vsako soboto ^ je pripeljal domov, Pepca pa je l°iefa Bukovec - Pepca Jože Kolman sn_f r° tenkočutnega, obzirnega, 7q7 jiyega človeka, kakršen je bil Dr h- Kolman’ dolgoletni ^J^"sednik sevniškega društva Pokojencev, redko kdaj sreča-o. Upokojenci so vedeli: če bo-l aJe8a za kaj poprosili, bo toli-ust 3 'S*Ca* re^’tev’ da jim bo Dr "h ZanJ rešitve zaradi na-vej Van-ia bolezni, žal, ni bilo koft^e p° roc*u Šmarčan, rojen ki odi^' V (^ru*'n‘ s štirimi otro-jj’..katerih ni nikogar več med mi. Mizarstva se je izučil pri no* .ru Špancu v Šmarju, obrt-Oj • o končal v Sevnici in se pri tuJstru Zupancu po učni dobi in ?P°sbk Spadal je v generaci-ttfk?1 * ’ ki jim ni bilo dano VDnu^e mladosti. Leta 1942 so ga slai; ali v nemško vojsko in po-Vn tja rusko fronto, kjer je padel je nr ° uietništvo. V ujetništvu se do fJav'.l v Jugoslovansko briga-na'vr™'rano v Rus'j'-z nj° prišel Ve7j.!s !n v Beograd kot izšolan 1946 i- je bil vse do leta co je vrr|il domov v Sevni- Še ' ls,ega leta se je zaposlil kot dru . ^ Mizarski produktivni zanje? ^ Vn’ca’ predhodnici današ-Vodf MiUesa, in napredoval do svoi merciale. Tu je pustil vso gjj0 ■ mladost in življenjsko ener-l97gn °s,al vse do upokojitve leta liko i ,Varna se je v tem času to-Pozn-VjL clo jifZp- IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjani Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA občetrtkih. Cena izvoda 210 tolarjev; naročnina za 14izvodovv3. trimesečju 2.770 tolarjev, za upokojence 2.49.1 tolarjev, za pravne osebe 5.540 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV. Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.800 tolarjev (v barvi 3.000 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 6.000 tolarjev); za razpis 3.300 tolarjev. Vceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-601-59881. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uprava, uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; propagandna in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:llwww.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5. KMETIJSKI STROJI TRAKTOR TV 523, malo rabljen, letnik 1988, s prikolico, prodam. O (068)45-412. TRAKTOR TV 523, malo rabljen, star 11 let, prodam za 300.000 SIT, 21 km. “ZT (068)58-628. 2815 KUPIM JURČKE in lisičke odkupujemo brez posrednikov' TP (061)720-770. 2790 MOTORNA VOZILA PRODAM RAZNO IZOLA, Simonov zaliv, ugodno oddam počitniški apartma. tT (066)643-563. 2824 STARO GOSPODARSKO POSLOPJE - pod v Novem mestu prodam, tf 373-661. STROKOVNO POPRAVLJAM in čistim stare stenske in stoječe ure vseh vrst, lahko tudi na vašem domu. O* (068)499-088. 2787 SPALNICO s francoskim ležiščem, dobro ohranjeno, pralno- sušilni stroj Candy,malo rabljen in pralni stroj Gorenje, malo rabljen, prodam.«(068)347-093. 2814 SLUŽBO DOBI MLAJŠEMU FANTU nudim delo v gradbeništvu. Možna priučitev v stroki ©(061)575-303, po 18. uri. 2788 ZAČASNO ZAPOSLIMO voznika C- in E-kategorije s prakso. © (068)375-680, zvečer. VAKO, d.o.o. Črnomelj Zaposlimo ekonomista s VI. ali VII. stopnjo izobrazbe za vodenje finančno-računovodskih poslov. Zaželene so izkušnje, niso pa obvezne. Delo je možno začeti takoj. Plačilo po dogovoru. Informacije na telefonu: 068/52-073, fax: 068/53-173 SEAT IBIZO 1.4 CLX, letnik 1995, registri-ran do 9/99, rdeč, prva lastnica, 3V, prodam za 1.080.000 SIT. © (068)65-281. 2791 LADO NIVO 1600, letnik 1987, prodam. © (068)75-521. 2796 FIAT 850, dobro ohranjen, 60.000 km, ugodno prodam. Janez Novak, Trg svobode 17, Sevnica. 2798 LADO NIVO 1600, letnik 1987, prodam. © (068)75-521. 2799 GOLF JX D, letnik 10/86, prodam. © (068)75-215. 2802 NISSAN SUNNY 1.6. letnik 1989, kovinsko srebrn, prodam za 360.000 SIT. © (068)45-989. 2807 GOLF, letnik 1996, 5 vrat, rdeče barve, prvi lastnik, prevoženih 35.000 km, prodam. Tone Rozman, Rdeči Kal 11, Dobrnič. 2811 GOLF JX D, letnik 1986, registriran do 7/ 2000, prodam, © (068)73-208. 2816 HYUNDAI ACCENT 1.3 LSI, letnik 19%/ 97, 3V, kovinsko moder, električna stekla, daljinsko CZ, spojler, radio, prodam za 950.000 SIT ali menjam za BMVV 3, calibro ali renault do vrednosti 1.800.000 SIT. © (068)25-953 ali (041)726-619. 2819 NISSAN PRIMERO 2.0 SLX, letnik 1995, belo, registrirano do 4.8.2000, 60.000 km, ugodno prodam. © (068)65-136 ali (041) 596-178. 2821 TAM 80 T 50, letnik 1990, kiper in škarje za pločevino, 1 m, za debeline 1.5 mm, prodam. © (068)323-575. 2827 JUGO SKALA 55, letnik 1989, rdeč, registriran do 6/2000, 96.000 km, prodam. © (068)85-889. 2801 POSEST BLIZU Kostanjevice na Krki prodam mlad vinograd, 500 trt, zidanico z vodovodom, elektriko, telefon zraven objekta, kompletni inventar in pridelek. © (0608)87-822 ali (061)1618-776, zjutraj ali zvečer. 2785 HIŠO v Stopičah, z vsemi komunalnimi in telefonskimi priključki, sadnim, zelenjavnim in cvetličnim vrtom, cca 900 jn% prodam za 20.000.000 SIT. © (068)89 -480 ali 326-934. VINOGRAD v Kotu pri Semiču, 5 50 a, z letošnjo trgatvijo prodam. © (068)84-160. VAKO, d.o.o. Črnomelj zaposlimo strojnega inženirja VI. ali VII. stopnje za delo na terenu pri prodaji trgovinske opreme in klima naprav. Prednost imajo kandidati z izkušnjami v tej dejavnosti. Plačilo po dogovoru. Delo je možno nastopiti takoj. Inforamcije na telefonu: 068/52-073, fax: 068/53-173 LANC, d.o.o., KOPER tel. 066/274-892 Zaradi širitve naše dejavnosti zaposlimo dva prodajalca v Novem mestu, za delo v potujoči prodajalni. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Trgovina s tehničnim blagom v Novem mestu zaposli poslovodjo z veseljem do dela. Možnost redne zaposlitve s stimulativnim OD. Pisne ponudbe sprejemamo 8 dni po objavi. Naslov v uredništvu Dol. lista. OPAŽ, smrekov, stropni ali talni, in zaključne letve, suhe, prve ali druge klase, prodam. Dostava brezplačna. © (063)451-082. 2719 VINO, dolenjski cviček, ugodno prodam po 120 SIT/1. © (068)22-958, po 20. uri. 2794 NOVO kombinirano peč za CK TAM Stadler, 40.00 Kcal, prodam za 100.000 SIT. © (068)84-160. 2805 RDEČE VINO prodam. ® (068) 81-908. KAD, 270-litrsko, hrastovo, dobro ohranjeno, 2 hrastova sodčka, 100 in 120-litrski, električni štedilnik in prenosni avstrijski televizor prodam. © (068)24-089. 2828 VINO, belo in rdeče, z analizo, prodam po 100 SIT: Šušteršič, Blatno 10, Globoko. IT (0608)56-456. 2829 VINO CVUČEK ugodno prodam. © (068) 42-135. 2784 ŽIVALI MLADE NESNICE hisex, rjave, pred nes-nostjo. in grahaste, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila in informacije: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, (068)52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova, © (0608)67-587, Dušan Sajevec, Vavta vas 9, © (068)84-111, Anita Janežič, Slepšek, Mokronog, © (068)49-813. 1287 TELIČKO SIMENTALKO, staro 10 tednov, in vino Šmarnico ugodno prodam. © (068) 89-466. 2783 JARKICE, rjave, grahaste, plemenske pete-line, piščanec za dopitanje, kravo s teletom, simentalko, puhalnik Tajfun, kultivator z ježem, obračalni plug prodam ali menjam za žganje ali vino. Hraše 5, Smlednik, © (061)627-029. 2792 VEČ srnastih koz prodam. © (068)82-055, zvečer. 2793 15 OVAC z jagenjčki prodani. IT (068)89-714. 2795 SUZUKI AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto TS 068/24-791 PRODAJA in SERVIS • Redne cene nespremenjene. • Vroče poletne ugodnosti v vrednosti od 20.000 do 395.000 tolarjev. • Super ugodna klima, da bo poletje prima. ODV naj vas ne plaši, zdaj so za SUZUKI časi. KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM 37. mednarodni kmetijsko-živilski sejem 21. - 29. avgust 1999 Gornja Radgona 'V Sodeluje 1500 razstavljalcev iz 28 držav Delovni čas sejina od 9. - 19. ure Prijazno vabljeni! POMURSKI SEJEM tradicionalni veliki velikošmarenski prodajni 49. GORENJSKI SEJEM v KRANJU od 13. do 22. avgusta '99 * največja trgovina na enem mestu z ugodnimi cenami, popusti * * pestra gostinska ponudba * večerni zabavni program s plesom LOKALI NEWS PUB na področju Gorenjske in Ljubljane iščejo več simpatičnih in atraktivnih deklet, starih 18 do 25 let, za delo v strežbi s pijačo. Vsem izbranim dekletom nudimo dobro plačilo, brezplačno stanovanje in delovno pogodbo. © (041)724-168 ali pisno na naslov: News group, d.o.o., P.P. 48,4001 Kranj. 2786 REDNO ali honorarno zaposlimo natakarico. C (041)621-890. 2809 IŠČEM DELAVCA s poklicno izobrazbo za delo v proizvodnji (priporočljivo znanje vožnje viličarja). © (041 )769-892. 2813 TAKOJ ZAPOSLIMO kljuvačničarja - varilca. 11 (068)81-571 ali 82-237. 2818 POSLOVODK1NJO in natakarice zaposlimo v Baru Kocjan, © (068)344-086 ali* (041)877-136. 2823 ZASTOPNIKE za direktno prodajo na območju Dolenjske in Bele krajine iščemo. © (068)326-235 ali (041)671-414. 2826 HONORARNO DELO dobi voznik B kategorije za razvoz hrane. Halo alo pica, © (041)631-304. 2831 STANOVANJA GARSONJERO Nad mlini oddam. C v(041)855-587. 2803 PSIČKO, staro 7 mescev, mešanko, manjše rasti, resasti basset, prijazno, podarimo dobrim ljudem. © (068)78-400. 2804 PIŠČANCE, bele, težke 1 do 1.5 kg, prodajamo po 330 SIT/kg. Vrtačič, Pristavica 1. © (068)81-519. 2820 SIVO TELICO, staro 1 leto, primerno za pleme, prodam. © (068)87-608. 2800 2 TELIČKI, črno-beli, stari 10 dni, a-kontro-la, prodam. © (041)517-438. 2822 KRAVO SIVKO v devetem mesecu brejosti, in bika, težkega 600 kg, prodam. © (061)785-494. 2797 TRI MESECE STARO psičko novofundlan-ko ugodno prodam. © (068)82-266. 2830 MLADO KRAVO simentalko ugodno.pro-dam. © (068)81-965 ali (041)576-678. 2825 BELI PIŠČANCI,od 1-3 kg,bodo v prodaji od 4.septembra do 4.oRtobra. Zaklani, pakirani po 15 kg,bodo v prodaji 8. oktobra. Jože Jeršin, Račje selo 2, Trebnje. © (068)44-389, (041)708-671. 2812 BREJO vozno kobilo, komat in zapravljivček prodam. © (068)73-340. 2782 NESNICE v začetni fazi nesnosti po 700 SIT/ kom, beli piščanci za zakol oz. nadaljnjo r J po 300 SIT/kg, purani, težki 10do 15 kgT° SIT/kg prodajamo. Dostava na dom. ** 84-097 in 041/876-091. ŽENITNE PONUDBE SI ŽELITE družbe, pogovora, nasvet? VaS prijatelj! ® (090)46-52,156 SIT/min. 4« OBJEM tudi v Novem mestu. Ste osamljeni? če želite resne zveze, nas pokličite-Tel. 068/342-002. ( dolenjskTust DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 14. avgusta, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7, do 19. ure: Market Ljubljanska od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina Slavka Gruma od 7. do 21. ure: trgovina Tina, Šegova ulica od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. ure do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19, ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13, ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13, ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16, ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri .Stopičah od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7, do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. uie: market Malka, Mestne njive od 6.30 do 17, ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Brežice: do 13. ure: Market • Uršna sela: od 8. do 16. ure: Urška ; Šentjernej: od 7, do 17. ure: Samopostrežba Šentjernej od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od 7. do 18, ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje V nedeljo, 15. avgusta, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11, ure: Samopostrežba Glavni trg, Market Kandijska, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska. Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova. Market Drska, Samopostrežba Šmihel, Market Seidlova od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina. Slavka Gruma od 7. do 21. ure: trgovina Tina, Šegova ulica od 8.30 do 12. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas _ od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusn od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja v od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pero, Crmosnjice p Stopičah od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, pr jalna Kandija • Uršna sela: od 8. do 12. ure: Urška • Straža: od 8. do 11. ure: Prc postrežba • Šentjernej: od 8. do 11, ure: Samop Šentjernej . . * .nt. od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pn od 7. do 12. ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolj* • Žužemberk: od 8. ure do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu ^ • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samop" Blagovnica • Mirna: od 7,30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Saur- k. • Črnomelj: od 8. do 11. ure: Podlip0' Čardak • Semič: od 7.30 do 10.30: Market • Brežice: od 8. do 11. ure: Market IZREDNA PRILOŽNOST! Kdo Kaj Kje Kdaj reklamno-ugankarska priloga Dolenjskega lisfa SAXl\XA jL Coffee S Mercator - Emba d.d. ponuja franšizno sodelovanje zanesljivemu in ambicioznemu poslovnemu partnerju v gostinskem lokalu SANTANA Coffee Shop v novem Mercatorjevem HIPERMARKETU v Novem mestu, ki bo odprl vrata sredi septembra 1999. Za pridobitev franšize mora bodoči partner izpolnjevati naslednje pogoje: • ustrezna izobrazba gostinske smeri • delovne izkušnje s področja gostinstva • lastna finančna soudeležba Vabimo vas, da pisne ponudbe v desetih dneh pošljete na naslov: Mercator - Emba, proizvodnja hrane, d.d., Slovenčeva 21,1000 Ljubljana Peko, tovarna obutve, d.d. razpisuje 2 prosti mesti PRODAJALCA za prodajalno Mercator Center, v Novem mestu Po9oji za sprejem: ‘ končana šola za prodajalce | komunikativnost 3 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklene za določen čas s poskusnim delom 3 mesece (možnost zaposlitve za nedoločen čas). Vaso prijavo s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v roku 8 dni na naslov: Peko, tovarna °butve, d.d., Ste Marie aux Mineš 5, 4290 Tržič. v Živalim bo bolje, če gremo v EU V TV konferenci je 29. junija na vprašanja odgovarjal minister za evropske zadeve Igor Bavčar. Večina vprašanj seje nanašala na to, kaj bo Slovenija pridobila in kaj izgubila z vstopom v EU. Obe telefonski liniji sta bili ves čas zasedeni, zato nisem mogla povedati gledalcem, da bo tudi živalim bolje ob vstopu v EU. Potem pa je 21 minut pred koncem voditeljica Rosvita Pesek dejala, da vprašanj ni več. To seveda ni res, saj sta bili telefonski liniji ves čas zasedeni, kar lahko pomeni, daje uredništvo TV odložilo slušalki in šmo bili klicatelji za tretjino časa prikrajšani. Tako želim sedaj razložiti ljudem, zakaj bo tudi za živali bolje, če vstopimo v EU. Slovenija bo morala sprejeti zakon proti mučenju živali, podpisati in ratificirati bo morala konvencijo o humanem transportu živali, o uporabi živali za poskuse, zgraditi bo morala azile za živali itd. Zato apeliram na volilce, naj volijo za vstop v EU LEA EVA MULLER letosi dne*" ^ORNIKOM NAGAJA VREME- Taborniki iz Celja, ki so pred sniole or‘B nedaleč od vasi podgzod pri Dvoru, so imeli precej iz $f0 * vremenom. Na taborjenje ob Krki pa so letos prišli tudi taborniki progfeni Gradca. Slabo vreme in mrzla Krka jih ne ovirata pri njihovem nt‘vihri>U’ nasPro,no' Med obiskom pri njih so nttm pripravili nekaj zani-S. jjj- jf°lnic po blatu, v popoldanskem času pa so se tudi kopali. (Foto: Ponarodela Fabriko bom kupil, bom biznis gojil, če kdo me pogrunta, bom v Švico se skril. Mafijo podpirat’to me veseli, marke v Švico švercat’ svoje žive dni, svoje žive dni delo mi smrdi, me tatvina gor drži. MARJAN BRADAČ LERAN, d.o.o. Novo mesto, Lebanova 24 tel./fax: 068/322-282 tel. 068/342-470 mobitel: 0609/633-553 Prodamo: • HIŠE: v Novem mestu, Brežicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Mirni Peči, Žužemberku, Mokronogu, Semiču, Straži, Gor. Vrhpolju, Dol. Brezovici, Škocjanu in drugod; • STANOVANJA: v Novem mestu, Krškem, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah, Smolenji vasi, Kranju; • VIKENDE: v Kotu pri Dvoru, Borštu pri Ajdovcu, na Bučki, v Gabrju, na Sutenskem hribu pri Podobočju, Tolstem Vrhu, Novi Gori nad Štražo in drugod; • GRADBENE PARCELE: v Stopičah Mirni Peči, Mokronogu, Vrhu pri Šentrupertu, Grobljem pri Šentjerneju, Novem mestu - Ce-gelnica; • POSLOVNE PROSTORE: v Novem mestu (na Glavnem trgu, Novem trgu in šolskem centru), v Črnomlju (picerija in diskoteka), v Žužemberku; • KMETIJE: v Gor. Nemški vasi pri Trebnjem, Novem mestu (Raj-novišče), v Beli krajini in dugod. Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite. RADIO U NIV 0 X 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 Spoštovani bralci! Tokrat ste prekosili sami sebe: verjeli ali ne, za pet ugank iz posebne reklamno-ugankarske priloge Dolenjskega lista, ki je izšla 29. julija, smo do ponedeljka skupaj prejeli 2.329 vaših odgovorov! Ne pomnimo, kdaj ste se nazadnje tako množično odzvali na kako našo akcijo. Nagrad je, žal, le za ščepec, so pa te tolikanj vrednejše. • Za uganko, katere pokrovitelj je bilo podjetje Kolpa, je bil odgovor pravilen, če ste napisali, da je na sliki Metlika, mimo katere kajpak teče Kolpa. Izmed 448 reševalcev je žreb določil, da bosta nagrado v vrednosti po 20.000 tolarjev prejela Franc Seničar iz Markljeve 5 v Novem mestu in Peter Zupan iz Knafelčeve 33 v Novem mestu. • 441 rešitev smo prejeli za uganko, ki je spraševala po imenu manekenke, oblečene v starejšo kreacijo novomeškega Laboda. Na sliki je bila Nina Gazibara, pet nagrad v vrednosti po 10.000 tolarjev, ki jih prispeva Labod, pa prejmejo: Vesna Kadunc iz Seidlove ceste 60 v Novem mestu. Barka Kovač iz Cankarjeve 2 v Črnomlju, Manca Kump iz Obrha 2 pri Dragatušu, Marjan Molan z Rake 19 in Denis Pajnič iz Kolodvorske ceste 13 v Kočevju. • Po imenu ene najlepših plaž hrvaškega Jadrana, in sicer v Bolu na otoku Braču, je spraševala uganka novomeške turistične agencije Noe. Z uganko se je spoprijelo 360 bralcev, pravilen odgovor je bil, da gre za Zlatni rat, nagrado.7-dnevno bivanje septembra letos v apartmaju za tri osebe v Bolu na Braču, pa prejme Sabina Bajc iz Velike vasi 45 b pri Leskovcu. • Največ odgovorov, 581, smo prejeli za uganko novomeške trgovine Vazal. Pravilno so odgovoril tisti, ki so na dopisnico napisali, da sta na slikah bambus in panda. Za dve nagradi, vsako v vrednosti po 20.000 tolarjev, sta bili izžrebani Marija Bozovičar iz Prečne 25 a pri Novem mestu in Barbara Jakše z Broda 22 v Novem mestu. • Očitno nagradna križanka v reklamno-ugankarski prilogi ni bila pretežka, saj smo prejeli kar 499 rešitev. Pravilno geslo je bilo Gostilna Vovko Ratež - in v Vovkovi gostilni na Ratežu se bodo vsak za 12.000 tolarjev najedli in napili Ivan Dragoš iz Gradnikove 3 v Kranju, Majda Komljanec iz Osrečja 2 pri Škocjanu in Lucija Mestnik iz Ulice Borisa Vinterja 4 a v Slovenskih Konjicah. Vsem reševalcem ugank se zahvaljujemo za sodelovanje, nagrajencem pa čestitamo! .. . _ . a J ^ Vas Dolenjski list Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212. Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista. Naročilnica za DOLENJSKI LIST S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek:________________________________________ Upokojenec: da Naslov (kraj, ulica, hišna številka): Pošta: Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list. Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu: 1999 Kraj: Datum: Podpis: ol©g kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu Posluje ,P°stregli vas bodo s: . P*cami • jf^hurgerjem . Skicami • j?.0rn,r|tom , 8l®doledom , 'edono kavo j 8adnlmi kupami ^enovrstnimi pijačami. ^ 068/321-878 Vabljeni -jgjjNJSKI LIST Na kaj je mislil finančni minister, ko je uvedel DDV? Na Mazdo 626 Ne boste verjeli: z uvedbo davka na dodano vrednost (19 %) bodo od 1. julija dalje vsi modeli Mazde 626 do 10,3 % cenejši. Ali natančneje: kupci Mazde 626 boste privarčevali do 378 tisoč tolarjev. Hvala, gospod minister. Ljubljana: GAMA CENTER, teL (061) 141 43 38 GRUDA. teL (061) 26 82 83 A C0SM0S, teL (061) 159 50 90 AMBROŽ LVM, tel. (061) 34 22 58 Maribor. AUTOCENTER ŠERBINEK, tel. (062) 62 45 00 50 Celje: STIGMA 93, tel. (063) 41 12 51 Kranj: AVTO MOČNIK, teL (064) 24 16 96 Nova Gorica: AUT0RENT, teL (065) 28 460 Koper. QUAUTY SERVICE, teL (066) 38 983 Novo mesto: SIGMAC0M, teL (068) 37 64 00 Radenci: MOHOR MM, teL (069) 65 830 Murska Sobota: AVT0CENTER LEPOŠA, tel. (069) 36 770 Brežice: BOGO BAUMKIRHER, tel. (0608) 61 078 Zagorje: AVT0H1ŠA KRŽIŠNIK, tel. (0601) 64 729 K 23 PORTRET TEQA TEdNA Jasminka kemijsko tehnologij«, smerkemi ja. Četudi je imela dober obču Jasminka Pavlinac iz Metlike ni bila med tistimi letošnjimi gimnazijskimi maturanti, ki bi z veliko nestrpnostjo pričakovali rezultate mature. Niti sama ni prav vedela, kdaj so ji minili tedni od izpitov do razglasitve rezultatov. Tudi zato, ker se ni imela česa bati. Vedela je, da bo zagotovo uspešna, a tudi, da bo ne glede na število točk sprejeta na ljubljansko fakulteto za kemijo in kemijs, ja. Cel tek, je bila ob razglasitvi prijetno presenečena. “Rekla sem si, da bom vesela, če bom dosegla 30 točk, ”pravi nekaj dni potem, ko je zvedela, da je edina na novomeški gimnaziji dosegla vseh 34 točk. Mama pripomni, da je poti-hem pričakovala takšen uspeh. Prav mama najbolje ve zakaj: iz izkušenj, ki jih ima s svojo hčerko. Jasminka, ki je zadnja štiri leta prejemala tudi štipendijo za nadarjene, je bila namreč vsa leta šolanja odlična učenka. Edino štirico, ki jo ima v spričevalih, je dobila v 1. letniku gimnazije pri angleščini. In skrivnost njenega uspeha: vedno je bila zelo samodisciplinirana in dosledna, predvsem pa nepopustljiva do sebe. Čeprav je dve leti obiskovala gimnazijo popoldne, si je za domače delo pripravila takšen umik, da je popoldanski pouk ni motil. Učila se je sproti in tudi ob koncu tedna ni imela počitka. “Ugotovila sem, da sem tako potrebovala manj časa za učenje, pri pouku sem bila vedno pripravljena, predvsem pa se mi je to obrestovalo pri maturi. Zato za zrelostni izpit nisem imela posebnih priprav. V enem ted- nu se niti ne bi mogla kaj prida naučiti, če ne bi imela že prej utrjenega znanja. Na maturi pa je predvsem pomembno, da te ne zagrabi panika. Jaz sem šla na izpite popolnoma mirna, ” pravi Jasminka. In obrestovalo se ji je. Vendar pa njeni uspehi niso vidni le v spričevalih, pač pa je bila uspešrib tudi na tekmovanjih. “V osnovni šoli sem imela rada vse predmete. Prav zato in ker je vsak učitelj želel, da bi tekmovala pri njegovem predmetu, je bilo vse skupaj podobno nekakšnemu paberkovanju. V gimnaziji sem se navdušila za kemijo, profesorica Stanislava Florjančič pa me je spodbujala k dodatnim nalogam, ” se spominja Pavlinčeva. Tako je v 1., 2. in 3. letniku gimnazije na državnih prvenstvih iz kemije dosegla 1. mesto, letos pa je bila deseta, vendar se ji je uspelo uvrstiti na mednarodno kemijsko olimpia-do v Bangkoku. A imela je smolo, saj je zaradi zdravstvenih težav namesto na tekmovanju pristala v bolnici. Zal ji je predvsem, ker ni mogla pokazati svojega znanja, ki zagovotovo ni majhno. Dva od štirih slovenskih tekmovalcev sta namreč prejela bronasto medaljo, kar je glede na to, da so se pomerili mladi iz 53 držav, lep uspeh. A slaba izkušnja s prve njene poti tako daleč od doma je ni odvrnila od potovanj, ki jih ima zelo rada. Jasminka, ki je ena izmed petindvajsetih v Sloveniji z vsemi točkami na letošnji maturi, bo spričevalo iz rok ministra za šolstvo in šport dr. Pavleta Zgage prejela 4. septembra. In kaj ji takšen uspeh pomeni? “Boljšo osnovo za Zoisovo štipendijo, dodatno prednost za sobo v študentskem domu, sicer pa predvsem lastno zadovoljstvo in sa-mopotrditev, ” pravi kratko. In kakšna bo njena nadaljnja pot? “Ko se človek dokoplje do enega dosežka, želi še kaj več. In če bom uspešna na fakulteti, bom najbrž želela napredovati. Zavedam pa se, da mi bodo še kako prav prišle dosedanje delovne navade, ”pove skromna Jasminka, medtem ko si njena mama ne more kaj, da ne bi dodala, da je sicer lepo imeti uspešno hčerko, a je včasih to tudi težko. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Izlet naročnikov Dolenjskega lista Enodnevni izlet v Benetke v soboto, 4. septembra V soboto, 4. septembra, ob 5. uri gremo na izlet v Benetke. Odhod bo kot vedno z novomeške avtobusne postaje. Pot nas bo vodila mimo Postojne in Sežane do mejnega prehoda Fernetiči. Pred Benetkami se bomo ustavili v enem od nakupovalnih centrov in opravili morebitne nakupe, se nato odpeljali do Padove in si na trgu Prato della Valle ogledali cerkev Sv. Antona Pado-vanskega ter še kaj zapravili na “šuštarskem sejmu”. V Benetkah se bomo z vapore-tom popeljali po beneških kanalih mimo barvitih beneških palač do Trga sv. Marka, si ogledali znamenitosti Benetk in se okoli 18. ure odpravili proti domu. Po prehodu meje se bomo ustavili na večerji in se v poznih večernih urah vrnili v Novo mesto. Za prehod meje potrebujemo slovenski potni list ali slovensko osebno izkaznico. Cena za naročnike Dolenjskega lista je 5.400, za ostale 6.700 tolarjev. Za ladijsko vozovnico bo doplačilo 6.000 ITL, to je približno 600 tolarjev. Prijavite se čimprej, najkasneje pa do ponedeljka, 23. avgusta, na telefon: 068/ 321-115, 325-477 Na izlet vas vabita DOLENJSKI LIST in tutLitičnčZ tZcjencijCL IZBIRALI BODO MISS KOLPE VINICA - V nedeljo, 22. avgusta, bodo v kampu na Vinici pripravili tradicionalno srečanje prebivalcev z obeh bregov Kolpe. Ob tej priložnosti bodo, kot je v navadi, izbirali tudi miss Kolpe oziroma Kupe, zato vabijo prikupna in postavna dekleta, naj se prijavijo in svojo lepoto primerjajajo na njihovi prireditvi, ki se bo začela ob 16. uri. Prijavijo se lahko po telefonu (068) 375 521 ali (041) 760 740. Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Zakaj položnica Elektra prihaja za vsemi drugimi? - Begunci so prezahtevni - Tildi za kolesarje kluba Krka veljajo enaki predpisi - Policist je dolžan povedati, zakaj kazen Se tudi vam dogaja, da potem ko plačate že vse položnice, poštar prinese še eno? Marija iz Bele krajine je že starejša in mora za plačilo položnic koga prositi, zato jo še posebej moti, da dobi položnico od novomeškega Elektra vedno pozneje. “Ali ne bi mogli poslati tudi oni položnic nekaj dni prej?” je vpraševala. Dane Klepec, vodja konzumne službe pri Elektru Novo mesto je pojasnil, da imajo tri skupine položnic. Ene imajo rok zapadlosti 5., druge 10. in tretje 20. v mesecu. Ker razpošljejo skupno 40.000 položnic, si tako razporedijo obdelavo in hkrati zagotovijo postopni priliv denarja. Uporabniki so razdeljeni po odbirni knjigi (torej po območju), zato bi posameznika težko izločili. Še predlog; Marija se Halo, tukaj DOLENJSKI LISTI Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. lahko na banki dogovori za plačilo s trajnikom. Tako bo vsak mesec še vedno dobivala domov položnico, da bo lahko preverjala račun in se v primeru napake še pravi čas pritožila, hkrati pa ji bodo na banki z njenega računa vsak mesec avtomatsko “odtrgali za elektriko”. Bralec iz Vrhpolja pa je za plačilo preko trajnika že poskrbel, a ga bega vsota 10.287 tolarjev, ki jo je banka plačala za Elektro z njegovega računa, sam pa trdi, da položnice za tak znesek ni prejel. Svetovali smo mu, naj najprej vpraša na banko, in če je treba, še na Elektro. Tam bodo lažje odkrili, za kaj gre. Terezijo iz Trebnjega so razjezi-la poročila o tem, kako naša država skrbi za begunce. “Žanjejo bolj skrbi kot za naše domače ljudi, ki so mnogi že na robu preživetja. Naša družina je bila med vojno izseljena. Vrnili smo se na porušeno in izropano domačijo, pa nam ni nihče ničesar dal. V izseljeništvu smo ležali na pogradih, družine smo bile le meter narazen, vsi skupaj pa v dvorani. Ko smo prišli domov, smo kuhali zunaj, prvo mleko pa smo videli šele po 8 mesecih! Danes begunci zahtevajo, kar hočejo, izbirajo hrano in način nastanitve. Menim, da si preveč privoščijo. Pa še to. Čas bi bil, da za bosanske begunce, ki so pri nas že 8 let, poskrbi njihova država.” Krajan Mirne Peči, ki se noče zameriti svojim sokrajanom in nam zato ni povedal svojega imena, je opozoril, da ob glavni cesti od Mirne Peči proti železniški postaji vsako leto posejejo koru- zo skoraj do ceste. Zato je cesta nepregledna in nevarna, še posebej za pešce. A. F. iz Novega mesta je poklical, ker ima zadosti objestnega obnašanja kolesarjev kluba Krka. Po cesti se vozijo vštric in se niso pripravljeni umakniti. “Včasih te prime, da bi koga kar povozil. Spoštujem kolesarstvo, a ni mi jasno, kdo daje kolesarjem pravico, da se tako obnašajo, in kaj dela ob tem policija?” se je spraševal. “Za kolesarje velja enak zakon kot za vse druge udeležence v cestnem prometu. Prometna policija sodeluje s klubom in pogosto opozarja na nepravilnosti,” nam je povedal pomočnik komandirja prometne policije Novo mesto Matjaž Volčanjk. Pomočnik Volčanjk nam je pomagal rešiti tudi žulj Jožeta Prhneta iz Orehovice. Tega so, kot nam je zatrdil, minuli četrtek ustavili policisti, preverjali dokumente in mu potem pomolili pod nos položnico za 5.000 tolarjev. Jože pravi, da se je vse zgodilo na hitro in da ni izvedel, zakaj kazen. “Trije smo bili, spredaj oba privezana in tudi luči sem imel prižgane,” nam je zatrdil. Našega bralca so res ustavili novomeški prometni policisti, v njihovem računalniku pa piše, da ni bil pripet z varnostnim pasom. “Policist je dolžan v vsakem primeru vozniku povedati, kaj je narobe, kolikšna je kazen, kako jo je treba plačati in da je možno ugovarjati. Če se domnevni kršitelj ne strinja, mora podati ugovor. Pravni pouk o tem je tudi na položnici,” je povedal Matjaž Volčanjk. B. D. G. Tisti kamni v travi niso kar tako Ostanki rimske naselbine Neviodunum, pristanišča ob Savi in upranega središča širšega dolenjskega območja premalo označeni - Tudi premalo izkoriščeni? Številne najdbe iz tega mesta hranita Narodni muzej v Ljubljani in Posavski muzej v Brežicah, sicer pa so najdišče skrbno zakopali m zaščitili. Morda celo preveč, toliko, da popotnik niti ne ve, kaj vidi ob cesti. Pa morda ne bi bilo potrebno veliko. Napis in označba ob cesti, kakšno pojasnilo, ki bi obiskovalca popeljalo v rimsko dobo. V svetu k takim "kamnflm” vodijo avtobuse turistov, ki si jih ogledujejo, plačujejo vstopnine, kupujejo spominke in osvežilne pijače. Pri nas na pomembno rimsko mesto na Drnovem spominja le okrepčevalnica Rimljanček. B. D. O. DRNOVO - Na Drnovem, gručasti vasi sredi Krškega polja, popotnik naleti na kamne, ki jih je izoblikovala in izklesala človeška roka, ostanke stebrov in zidov. Vse je lepo zaščiteno in obraslo s travo, ki jo je nekdo že kosil to leto. Vse kaže, da so kamniti ostanki že zelo stari in da nekaj pomenijo, a kaj, nepoučenemu ostane skrito. Nikjer namreč ni nobenega napisa, ki bi mimoidočim kaj povedal. Domačini in tisti, ki so se kaj naučili v šoli, morda vedo. Na mestu, kjer stoji danes Drnovo, so ljudje živeli že v bronasti in železni dobi, o čemer pričajo izkopanine. To, kar je mogoče videti ob vsakem času v neke vrste muzeju na prostem, pa so ostanki rimske naselbine. Kot piše Krajevni leksikon Slovenije, se je tu v času Rimljanov razprostirata naselje Neviodunum. Pa ne kakršnokoli naselje, ampak največja rimska naselbina v južni Sloveniji, mesto, ki je bilo nekoč upravno središče domala vse današnje Dolenjske. Neviodunum naj bi dobil mestne pravice leta 70, v času cesarja Ve-spazijana. Mesto se ni po naključju razvilo v upravno in trgovsko središče velikega območja, saj je bilo zgrajeno na desnem bregu reke Save, ki je takrat strugo ubirala še tod mimo. Še danes se tik pod muzejem zemlja strmo spušča navzdol, v nekdanjo strugo in na današnje polje. Mestu je pomen dajalo tudi križišče, saj se je tu od ceste Emona (Ljubljana) - Siscia (Sisak) odcepila cesta v Celeo (Celje). Mesto je imelo pristanišče na Savi, kjr dokazujejo še vidni ostanki v nekdanji strugi Save. Na bregu nad pristaniščem pa so ohranjeni temelji velikih javnih stavb in skladišč. Na Drnovem so arheologi dolga leta izkopavali in ugotovili, da je imelo mesto pravokotni tloris in je bilo brez obrambnega zidu, imelo pa je vodo z obronkov Gorjancev. Rimljani so namreč napeljali 8 km dolg vodovod iz zajetja na Izviru pod Stojanskim vrhom. Vzhodno in zahodno od današnje vasi so bila obsežna grobišča, ki sojih večinoma izkopali. NEKAKŠNI KAMNI OB CESTI - Ali se ne bi dalo ostanke rimskega mesu Neviodunum - rimske napisne spomenike, dele stebrov in temeljev stavb zdaj kar tako štrlijo ob cesti - označiti in bolje izkoristiti? (Foto: B. D. U ) V Anton Springer je “naj godec” leta Ob tradicionalnem tekmovanju harmonikarjev Urška letos tudi finalno tekmovanje za Zlato harmoniko med veterani - Skupno nastopilo 27 harmonikarjev_ ZAMOSTEC - Klub harmonikarjev Urjka je v soboto v Zamostcu pri Sodražici organiziral že 7. tradicionalno srečanje harmonikarjev. Kljub precej manjšemu številu tekmovalcev kot lani je prireditev izzvenela v nastopu kar 27 harmonikarjev, saj so v sklopu prireditve letos izpeljali tudi finalni izbor za “Naj godca 1999” med veterani, ki gaje že peto leto zapored organiziral KUD Zlata harmonika iz Ljubečne. Izbora harmonikarjev Urška seje udeležilo 14 tekmovalcev iz Sodražice, Ribnice, Loškega Potoka, Cerknice, Kočevja, Novega mesta in ZDA. Kot edini tekmovalec v kategoriji nad 48 let je nastopil Tone Klun iz Prigorice, ki je bil z 52 leti tudi najstarejši udeleženec srečanja. Najmlajši udeleženec je bil komaj 4-letni Marko Drobnič iz Velikih Poljan, ki je očetu Andreju pomagal osvojiti prvo mesto v kategoriji tekmovalcev od 18 do 48 let. Drugi v tej kategoriji je bil David Pendal iz ZDA in tretji Tomaž Garbas. V kategoriji do 12 let seje najbolje odrezal Janez Lekše, 2. je bil Sandi Ravbar iz Novega mesta in 3. temnopolti Schon Parker. V kategoriji od 12 do 18 let je zmagala edina ženska udeleženka tekmovanja Urša Jere iz Lukovice, 2. mesto je osvojil Toni Lovšin iz Brega pri Ribnici, 3. Janez Kordiš iz Loškega Potoka, 4. Simon Kozina iz Ribnice in 5. Marko Trampuž iz Kočevja. "Čeprav smo imeli lani 30 tekmovalcev, smo tudi letos z udeležbo zadovoljni. Prav tako smo zadovoljni tudi z obiskom, saj si je prireditev ogledalo okoli tisoč ljudi,” je povedal ob zaključku skoraj štiriurne prireditve, ki se je po uradnem delu prevesila v zabavnega, predsednik kluba harmonikarjev Urška Franc Lesar. Še posebno veseli pa so bili, kot je povedal Lesar, da se je KUD iz Ljubečne odločil, da bodo letos pri njih izpeljali finale tekmovanja Zlate harmonike za veterane. Za laskavi naziv Naj godca 1999 se je pomerilo 13 harmonikarjev v starosti nad 60 let iz vse Slovenije in sosednje Avstrije. Najstarejši tekmovalec je bil 79-letni Miro Magister iz Beljaka, Marija Jene iz Domžal pa je bila edina tekmovalka. V konkurenci, v kateri so razen prvih treh vsi ostali tekmovalci zasedli četrto mesto, je zmagal Dolenjec Anton Špringer, drugi je bil Jože Škrl in tretji lanskoletni godec leta Darij Kralj. Najboljši trije so bili nagrajeni s spominsko majoliko, zmagovalec pa bo za nagrado nastopil tudi na prireditvi Zlata harmonika Ljubečne, kije, kot je povedal predsednik Zlate harmonike Pavli Pla-tovšek, eno največjih pri nas organiziranih tekmovanj za diatonično harmoniko. M. LESKOVŠEK-SVETE TUDI PREDSTAVNICA ŽEN& - Marija Jene iz Domžal F’ , finalu izbora godca leta e^naJloto: stavnica nežnejšega spola. ( M. L.-S.) (CV i NAJ STAREJŠI UDELEŽENEC -Miro Magister je bil z 79 leti najstarejši udeleženec tekmovanja in edini tekmovalec iz sosednje Avstrije. S ponosom je povedal, da se je rodil pod Šmarno goro. DOLENJSKI LISI 9. avgusta 1973 Podpis sporazuma IMV - TAM V ponedeljek sta v poslopju republiške gospodarske z^°r/1'yC v Ljubljani glavna direktorja TAM iz Maribora Stojan Pcr ^ in IMV iz Novega mesta Jurij Levičnik podpisala v imenu o, kolektivov sporazum o poslovno tehničnem sodelovanju- . prvo avtomobilsko tovarno v Jugoslaviji, ki velja za etl?;vr0. sodobnejših tovarn za izdelavo tovornih avtomobilov v b pi, in novomeško industrijo motornih vozil so že od vsega četka dobri odnosi. Na Suhorju ukradli železno blagajno • 7iiicovci 230 kilogramov težko železno blagajno so neznani zn ukradli v noči z nedelje na ponedeljek v trgovini metliške ^ tijske zadruge na Suhorju. Blagajno so skotalili 300 ffl v , cj no, kjer so jo odprli in ukradli iz nje 10.000 dinarjev. D UJV ta primer temeljito raziskujejo. Magija, na pomoč! cj. V letu 1973, ki naj bi bilo v “bitki za gospodarsko jo” prelomno, je prišla srbska skupščina na svitlo z osnu. £. zakona o delovnih razmerjih, ki prinaša zanimive Pr! ? , jo-samo štiri delovne dni na teden, do 36 delovnih dm . |:janii puste, možno menjavo delavcev med delovnimi organiza Jj, združenega dela in še kaj. Stvar je nerodna le v toliko, da P ^ lagatelji pri tem ne povedo, kje je mogoče najti ča paličico, ki bo pričarata to čudo... Sramota Ribnice e. Zadnje julijsko dopoldne je bilo na bregovih zelene /Cjgti: snage) Bistrice vse črno radovednežev, ki so imeli kaj ,aVal po zeleni brozgi, tudi voda imenovani, je ril ali morda l 0 buldožer, nekaj ribičev pa je s trnki gazilo za njim. Najpru se ustrašili, da je buldožer padel v strugo, potem pa so JJ ‘ j,os je obveščeni potolažili, da čistijo strugo. Bistrica, nep?un,ce i” Ribnice, postaja pač vedno večja smrdeča sramota rim le vprašamo se lahko, zakaj še nosi svoje lepo ime! Beg strokovnjakov iz Kočevja . ^j, Ko je pred kratkim padel strop v enem novih stan?V^bcf blokov, so odgovorni gradbeniki dali ostavko in menda p^jo nili past krave. Zdaj občani upravičeno pričakujejo, o* začele padati cene mesa in mleka. C: