"PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Official Organ Yug»t«lav Federation, S. P.--Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zve« - - GL ASILO - -PROSVETNE MATICE J. S. Z. CHICAGO, ILL., 12. MAJA (May 12), 1937. Publiki Weekly *t 2301 S. Uwn.lale Ave. LETO—VOL. XXXII, SNPJ SVOJI ENAJSTI REDNI KONVENCIJI podporna organizacija, ki je razumela svoje naloge Razkoli na unijskem in političnem polju povečavajo odgovornost delegacije Problemi, ki niso malenkost. — Sejanje delavske zavesti največja zasluga SNPJ Kdo je potopil drednavt španskih fašistov? V PONDELJEK 17. maja ae snidejo v Clevelandu zastopniki Slovenske narodne podporne jednote, da razpravljajo in sklepajo o problemih svoje organizacije, ki posebno v teh časih niso malenkostni. Krizo je srečno prebrcdla, toda »kodi vsled nje »e ni mogla ogniti, kakor se ji ni nobena drufa organizacija. Kriza je dala vaem težke nauke, iz katerih •c lahko veliko naučimo splošnosti v dobro. Delegati SNPJ imajo že od početka avoje organizacije tudi velike naloge. Ena glavnih svojstev te jednote je bilo njeno ra-! v turne vanje za socialna vprašanja. Njeno članstvo se je zmerom savedalo, da zgolj podporna organizacija sama na sebi ni re- v**- iitev delavskega razreda, lahko pa mu je v zelo izdatno in tudi f DVOJNO pomoč: v slučajih nesreč in bolezni, in prav tako na INDUSTRIALNEM BOJIŠČU! Bas na tem slednjem polju je bila SNPJ med Jugoslovani ▼ Ameriki pionirska organizacija. Posegla je v boje tako ognjevito, kakor so posegale unije in delavske politične stranke. Tako je SNPJ delala nad tri desetletja in njeni člani so lahko upravičeno ponosni na zgodovino svoje SNPJ, katera ima na polju podpornih organizacij z ozirom na delavsko gibanje jako redke primere. V dobrih treh desetletjih, od kar obstoji SNPJ, ae je v tej deželi in po svetu veliko spremenilo. Pionirji, ki so jednoto zgradili, izginjajo v grobove ali pa v utrujenost drug za drugim, Njihova mesta zavzema v Ameriki rojena slovenska generacija, ki ima v življenju popolnoma drugačne izkušnje, v kolikor jih ima. Ampak njena naloga je, da z delom svojih prednikov nadaljuje. Dolžnost onih, ki so polagali SNPJ temelje, je, da stoje tej svoji mladini ob strani z nauki in z delom. Ko so pričeli širiti pod okriljem SNPJ delavsko zavest njeni prvi pionirji, je bila naloga veliko težavnejša, kakor pa danes. Zdaj je delavsko gibanje kljub razkosanosti razmeroma veliko jačje in bolj upoštevano in socialni problemi boljše ume-rani, kakor pred desetletji, ko je nastala SNPJ. Mi smo uverjeni, da bo delegacija v Clevelandu v polni meri vršila svojo dolžnost ne samo na zavarovalninskem polju, ampak tudi na Podlagi tradicij, ki dajejo SNPJ zasluženi sloves. Nihče izmed delegatov in glavnih odbornikov, ki je iskren nalogam svoje erianizacije, ne bo storil ničesar, kar bi jo potisnilo na bregove brezbrižnosti in duševne praznote. "Proletarec" ima z SNPJ več kot zgolj sentimentalne vezi. ^e dve konvenciji sta mu dale priznanje — priznanje v času, ko je stal prav v prednjih vrstah na braniku koristi članstva »n razredne vzgoje. Ko je SNPJ dobila svoje tedensko glasilo, 'n nato še dnevnik, se je "Proletarec" lahko posvetil pretežno razrednemu boju v splošnem. A atari prijateljski stiki so bili **lic temu ohranjeni in bodo, dokler ostane SNPJ načelno in duhovno DELAVSKA podporna organizacija! Sedanje kaotične razmere, razkoli med unijami in na delavskem političnem polju, bodo imele svoje odseve tudi na enajsti redni konvenciji SNPJ. Ampak iskreni delegati te zapreke lahko premoate. Zapopasti jim je treba le, da imajo med »ebo več skupnega kakor pa nesoglasij, ki jih razdružujejo. Skupne koristi vsega našega delavstva naj prevladujejo, pa bo ta konvencija zabeležena kot ena najsijajnejših v zgodovini te Ponosne delavske podporne organizacije. Delegati, "Proletarec" vas pozdravlja v tem smislu! v Vojna v Španiji se nadaljuje po volji italijanskega in nemškega diktatorja Madrid po 6-mesečnem^obleganju. — Mussolinijevi manevri proti Angliji. — Italijanski poročevalci pozvani iz Londona. Vzlic blokadi, ki je proglašena nad Španijo za "izolira-nje" njene vojne, podpirata Nemčija in Italija Španske fašiste dalje z municijo, aeroplani in moštvom, čeprav sta se izrekli za nevtralnost in pomagata pri blokadi. Mussolini je opetovano izjavil, da "komunistične" zmage v Španiji ne dopusti pod nobenim pogojem. V pomoč generalu Francu je bilo poslanih vsega skupaj okrog 70 tisoč italijanskih vojakov. Aeroplani v službi španskih fašistov so vsi nemškega in itali- Pravijo, da ne bo ločen odgovor na gornja vprašan* nikdar dognan. jailskega izdelka. ojna ladja Espan«", ki jo vidite na gornji sliki, je bila edina te vrste Fašistični pritisk na loiali-poseiti španskih faiistov Dodelili .o jo svojemu brodovju .. blokiranj, • " Px" „ ^^ !—.....- 1 _ r I stično pristanišče Bilbao se nadaljuje. General Mola ima v . ______ ____ofenzivi proti Baskom poleg ne Pr.«ajo da b, lojali.ti imel, pri tem kake aasluge, raditeg. Poja>n«jejo. i Spancev ill Morov Več tisoč Ita-da se je na ladji dogodila teika rksplozija, drugi pa trdijo, da je "Espano" |jj.1Mnv jn na nom41,n f j. potopila torpedovka. Čigava torpedovka, tega ni nihče točno pojasnil. Faši- ";,nm m nn norrw " r»«n'/»ti»»_ sli sami pa trdijo, da je "Espano" potopila mina, in sicer njihova mina, ob katero se je "Espana" zadela po neprevidnosti svojega poveljnika. Veliko mornarjev je utonilo. pristanisča Bilbao v avtonomni republiki Basko. Pred dobrim tednom se je potopila. Lojalisti trdijo, da so jo spravili na dno valov njihovi aeroplani. Fasisti to zanikujejo. Sicer priznavajo, da je "Espana" potopljena, ampak lijanov in pa nemške topničar-je, voznike tankov ter opera- torje strojnic. Koliko časa Se bosta trpeli to ume&avanje Anglija in Francija, je danes nemogoče prerokovati, vendar pa je vidno, da ju potrpežljivost polagoma mineva. Madrid, o katerem so fašisti venomer pripovedovali, da bo vsak čas padel, odbija napade izpred svojih vrat že nad sest mesecev. Poslednjih par tednov so fašistični topničarji pobili s svojim bombardiranjem več sto civilnih prebivalcev, še veliko bolj katastrofalno delo pa so izvršili fašistični aeroplani. Mussolini se zdaj iz Španije ne more več umakniti, tudi ako bi to želei, kajti če njegove čete zapuste španska bojišča sedaj, bo ostal na njih madež poraza, tega pa ne bi mogel prenesti. On hoče. da so itali- MULTIMILIJONARJI OBEH STARIH STRANK SE 0GIBLJEJ0 DAVKOM ČIKAŠKA POLICIJA V "POSREDOVANJIH" ZA UNIJE Davčne oblasti že dolgo pre- zopet vrnila, oziroma prodala iskujejo "čuden slučaj", v kakršnem se je eden najbogatejših Američanov, Pierre S du Pont, leta 1930 izognil dohodninskemu davku, in prav tako njegov tovariš John J. Raskob, ki je bil leta 1928 v kampanji nazaj. S tem trik&m sta ukanfla zvezno vlado za davek, dasi bi ga moral John Raskob sam imenovanega leta plačati had milijon dolarjev. Du Pont je istotako skoval v direktnih dobičkih stotisočake vzlic temu, da je bila kriza na višku. Raskob in du Pont s pomoč - Pierre S. du Pont za Al Smitha predsednik mokratske stranke. de- Morda ga ni velikega mesta v tej deželi, kjer se bi policija umešavala v delavske unije toliko, kakor ravno v Chicagu. Ko hitro načelnik policije, ali pa okrajni pravnik odloči, da ta in ta unija ni vredna "javne zaščite", pa navale na seje, a-retirajo odbornike in uganjajo razne druge šikane. Tako so storili nedavno tudi v slučaju stavke delavcev Ladies Hand-bag. Pocketbook and Novelty \Vorkers unije. Policaji so udr-1 li na sejo, na kateri je bilo nad tisoč delavcev, in jo razbili, črš, "kie je tistih sedem ljudi, ki ste jih šiloma ugrabili?" Nobeno pojasnjevanje ni pomagalo. Seja ie bila razbita. Policija je trdila, da je bilo šest delavcev (skebov) ugrabljenih, in šele čez par dni so čikaški dnevniki priznali, da so bili dotični delavci v stavkokaštvu le prvih par dni, nato pa so se prostovoljno pridružili uniji. Torej ni bilo njkakega "ugrab-Ijenja". Ampak policija rajše uboga managerje, ker ji lahko plačajo nagrade, kot pa delavce, ki ne pričaPujejo od nje nič drugega kakor pravico. janske čete zmagovite, a na njegovo veliko jezo so bile v Španiji že parkrat silovito te-pene. Brez Hitlerja si bi Mussolini ne upal uganjati teh pustolovščin. zato kuje bolj in bolj zvezo z Nemčijo. Hitler mu je pripravljen pomagati, toda ne zastonj. Mussolini je popustil Hitlerju v Avstriji in je možno, da ji bo umaknil svoje varu-štvo. Še važnejše za tretji rajh pa je Mussolinijeva politika za izoliranje čehoslovaške. Hitler hoče to deželo pogoltniti, oziroma jo vsaj polovico odgrizniti. Izgleda, da ne pride v slučaju Hitlerjevega napada češki nihče na pomoč. Od noša j i med Italijo in Anglijo sc poostrujejo. Mussolini je tik pred kronanjem angleškega kralja ukazal vsem, ki so v Angliji poročevalci, italijanskih listov, da morajo zapustiti Veliko Britanijo v 24 urah, ob enem pa je prepovedal dohajanje v Italijo vsem angleškim listom, razen trem, kateri so prijazni njegovemu režimu. Notranja situacija v Italiji in v Nemčiji je vsled pomanjkanja in bede jako resna. Mussolini in Hitler nista prav nič v zavidljivem položaju. Raskob in Du Pont sta imela v svoji posesti za milijone dolarjev raznih delnic. Domenila sla se med seboj, da si jih bosta drug drugemu "prodala" na ta način, da bosta v svojih davčnih poročilih lahko izkazovala izgubo, nato pa si jih John J. Raskob jo svojih odvetnikov dokazujeta, da ju zvezna vlada perse-kutira zato, ker nista "new-dealovca". Mogoče. Ampak zvezna vlada ima ogromne izdatke, in če jo bodo goljufali multimilijonarji, kakor sta Ra- skob in du Pont. kako naj vlada pričakuje poštenja od drugih demokratov? Zvezni pravnik v svoji obtožnici dokazuje, da sta si Raskob in du Pont prodala delnice drug drugemu v dogovoru, da si jih prodasta nazaj čim bo končano zvezno davčno leto. To sta storila in na obravnavi zatrjujeta, da so bile njune transakcije skoz in skoz "legalne". To se razume, kajti v tej deželi so nelegalne samo take goljufije, v katerih se gre za par dolarjev ali kvečjemu za par tisoč dolarjev. UNIJA JEKLARSKIH DELAVCEV IMA ŽE NAD 600 PODRUŽNIC Uniji jeklarskih delavcev, za katero vodi kampanjo CIO, *e je pridružilo do zdaj okrog 350,000 delavcev, kakor ugotavlja načelnik kampanjskega odbora Philip Murray. Devetdeset jeklarskih ?n drugih železarskih korporacij je že podpisalo pogodbo s to unijo, med njimi tudi najvažnejše korporacije jeklarskega trusta. Kompanijske unije, za katere so jeklarski magnati potrošili stotisočake, so razpuščene, ali pa so se v celoti reorganizirale v jeklarski uniji CIO. Kompanije so uvidele, da so jim služile le ko je bila morala med delavstvom najnižja, dočim zdaj, ko je zavalovel unijski val sirom dežele, ni nihče več pri volji hlapčevati v takozvani uniji, ki jo kontrolirajo bossi magnatom v korist in delavcem v škodo. Tudi Wagnerjeva postava ima pri tem nekaj zasluge, ker ne priznava kompanijskih unij, ampak le svobodne organizacije. Tudi velika International Harvester kompanija, ki kontrolira industrijo poljedelskih strojev, je izjavila, da kompanijske unije ne bo več financirala, ne ji dovolila svojih prostorov za zborovanje, niti ne sprejme zanjo nikake odgovornosti več, pač pa bo priznala vsako drugo unijo za člane, kateri ji pripadajo. Kompanije se bodo seveda v bodoče skušale prikopati do vpliva s svojimi agenti v neodvisnih unijah. Dolžnost delavcev je, da se ne samo organizirajo, ampak se za svoje unije tudi zanimajo, se udeležujejo sej, volijo v odbore poštene, zanesljive in sposobne ljudi, in jim pomagajo v unijah ohraniti delavski duh. Kampanja za organiziranje jeklarskih delavcev vsepovsod sijajno uspeva Unija jeklarskih delavcev, ki ima že okrog 330,000 članov, je sklenila pogodbe do- z<*aj z 90 jeklarskimi družbami. CIO uspeva tudi v kampanji za organiziranje tekstilnih delavcev, dalje v kampanji za organiziranje delavcev v aluminijski industriji itd. Iz glavnega urada CIO naznanjajo, da ■majo pod svojim okriljem več organiziranih delavcev, kakor Pa American Federation of Labor. TEŽKE POSLEDICE IZKORIŠČANJA ŽENSK V nobeni industrialni državi na svetu niso delavke protek-tirane pred brezvestnim izkoriščanjem slabše kakor v tej deželi. V tej ali oni državi atoeriške Unije se je agresivnim človekoljubom posrečilo spraviti skozi predloge, ki so določale maksimalni delavnik in minimalno plačo za ženske. Po navadi so kapitalistom u-služni sodniki proglasili vse take postave za neustavne. Šele slednje čase so se pod pritiskom razmer in javne kritike člani vrhovnega sodišča domislili, da so ženske tudi ljudje in vredne vsaj nekoliko zaščite. Izkoriščanje deklet in mater 'v industriji, v trgovinah itd. je ... pognalo ze nešteto žensk v prostitucijo in ' marsikakega družinskega očeta v samomor. On ni dobil dela, ker se mu izkoriščevalec ni upal ponuditi plačo pet ali devet dolarjev na teden. Zato je rajšo najel njegovo ženo ali hčer. Iz podatkov, ki jih objavlja delavski department, je razvidno, da so prejemale stalno zaposlene ženske v predilnicah države Arkansas $8.45 na te- den, v pralnicah v Illinoisu manj kot povprečno $11 nn teden, v Nevv Vorku je prejemalo tisoče in tisoče žensk od j 27c do 31c na uro, v mnogih hotelih in restavracijah morajo delati zgolj za napitnino in trgovine so jim pričele plačevati nekoliko boljše šele od kar je bila uveljavljena NRA. Potem so jim mezdo spet znižale in jo dvignile spet zdaj, ker so se delodajalci ustrašili sedečih stavk. Prva država, ki je sprejela postavo za omejitev izkoriščanja žensk, je bila Massachu- setts. To je bilo leta 1912. Nji je sledilo osem drugih držav, izkoriščevalci pa so hiteli vlagati ugovore proti njim, češ, da vsak tak zakon krši ustavne pravice delavk in delodajalcev. Izkoriščanje žensk po pri-četku krize je bilo nepopisno in bo tvorilo enega najgrsih madežev v ameriški zgodovini. Mezdo so jim pričeli višati šele v drugi polovici leta 1934. Ampak izboljšanja so bila neznatna, zato se delavke zdaj organizirajo, kajti ako si ne bodo pomagale same, jim drugi tudi ne bodo. delavci v clevelandu in delegati konvencije snpj! Udeležite hv shoda v eetrtek 20. maja v avditoriju Slovenskega narodnega doma! Prične ne oh H. zveeer. IVvnke torke predvaja socialistični pevski zhor "Zarja**. Govorniki hodo razpravljali o naših domačih in splošnih delavskih vprašanjih. Vstopnina na shod prosta. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO Izdaja Jugoslovanska Drlavtka Tilkovna Druiba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Satfinjenih državah za i-rl« leto $:i.OUj /a |«>1 l- Ui $1.70; za četrt leta $1.00. Inoiamstvo: za celo leto fft.SO; za po! leta $2.00. Vai rokopisi In oglasi morajo biti v našem uiad&i najpozneje do pondeljka __|>o|»okine za priobčite v v itevilki tekočega t<4m>. ___ PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Worfcmen*t Publlshing Co., Inc. Rstablished 1SSS. Kditor ..................................................... -r........Frank Zaiti. Uusiness Manager.................................. ChaH»n Pogorele*-. Astft. Kditor aml Asst. Business Manager .... Joaeph Drasler. Sl'HS< 'RIPTloN iA II United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Motu ha $2.00, P R O L E TA R E C 2301 S. Lawndale Ave. Talephone: ROCKWELL 2864. CHICAGO, ILL. Resolucije in protesti proti klerikalnemu a • 99 umesavanju BroSurica, ki jo je izdal slovenski frančiškanski klošter'v Letnontu, je sama na sebi nedolina stvai. Kajti ako ne !>i slovenski klerikalci v svoji vojni proti napredni misli storili nič drugega kakor tu in tam napisali brošuro, ne bi bili nikomur nevarni. Prav tako nenevarni so klerikalnim interesom protesti proti taki brošuri, pa tudi če bi z njimi napolnili strani vseh slovenskih naprednih listov. Brošurica sama obsega komaj velikost povprečno raztegnjenega članka. Pridiga v njemu je povsečna klerikalcem, kar je naravno, in razdražila je nekatere izmed onih, proti katerim je bila napisana. Temu so sledile z obeh strani hude besede, in to je bilo vse, kar se pridige tiče in protestov proti nji. Neglede na lemontski pamflet so slovenski klerikalci napredku med našim narodom resnično nevarni — NEVARNI zato, ker DELAJO organizirano in smotreno za svoje namene. Njihova podporna organizacija služi in MORA služiti kleri-kalizmu. Mogočen vpliv imajo tudi v društvih dveh ali treh drugih slovenskih podpornih organizacij. Farne šole in cerkve so njihova trdnjava. V agitaciji za svoje časopise so resnično aktivni. Njihov] dramski in pevski zbori ter razna zabavna in nabožna društva pod njihovim vodstvom jim nudijo vse prilike za stike z ljudstvom, poleg cerkva, v katerih imajo vsako nedeljo nad sto političnih pridig. Najmanje sto duhovnikov in lajikov med Slovenci v Ameriki resno in ENERGIČNO DELUJE NA VSEH MOGOČIH POLJIH za jačanje KLERIKALNIH organizacij in klerikalizma. Proti tem aktivnostim je mogoče uspešno postaviti edino delavske aktivnosti. Mi lahko sprejmemo proti kaki lemontski brošurici sto in še sto in sto protestnih resolucij, pa ne bodo dosegle ničesar drugega razen popisani papir, ako se napredni sloj ne zave, da se mora proti klerikalnim aktivnostim postavili na* napredni sloj s SVOJIMI AKTIVNOSTMI in to v večji meri in bolj energično, kot vr*e svoje delo klerikalci. Ako bi naši napredni delavci jačali v svojih naselbinah socialistične klub * in v njih delavske dramske in pevske odseke, delavske čitalnice, aranžirali predavanja in shode, bi to res KAJ pomenilo. Ampak nesreča med naprednjaki je baš v tem. da jih je mnogo, ki le govore in tu in tam kaj napišejo, ne vidite pa jih delati v ftikaki organizaciji. To napako so imeli svoječasno svobod o-misleci okrog "Glasa Svobode", ki še celo v svojih podpornih društvih niso hoteli biti aktivni. Zato niso ničesar zgradili in nčesar zapustili. Socialisti ne verujejo v tako svobodomiselstvo, ker služi le premnogim za plašč psevdo-napredka in za izmikanje resničnemu delu. Rooseveltove težave z demokrati V volilni kampanji je demokratska stranka veliko obljubljala in bi lahko tudi veliko storila, ker ima večino v zveznem kongresu in skoro v vseh legislaturah. Ako bi bila to res stranka za ljudstvo, bi bil dodatek k ustavi za odpravo uposlevanja otrok v industriji že davno ratificiran. Predsednik Roosevelt ji je predlagal reformiranje vrhovnega sodišča. Dasi je vprašal le za koncesijo imenovati k sedanjim članom vrhovnega sodišča nekaj dodatnih sodnikov, rr.u je kongres, v katerem ima njegova stranka absolutno večino, ni dal. Se celo nekateri "progresivni" demokratski senatorji in kongresniki niso zdaj več progresivni. Drugače tudi biti ne more, kajti demokratska stranka je kapitalistična stranka. Briga večine demokratskih senatorjev in poslancev je, kako sedanji gospodarski sistem obvarovati in utrditi, ne pa, kako izboljšati življenske razmere v korist delovnega ljudstva. Krivi so seveda volilci, ker pošiljajo v zakonodaje zastopnike privilegiranih slojev namesto svoje. Rooseveltov "nevv deal" izgublja blesk in zatemnjujejo ga demokrati sami. Fašistična "junaštva IZMENJAVANJE DIJAKOV MED NACIJI IN CLEVELANDOM jih zapustilo in jih znova ob-j kakšnem razmerju je posebno navija — in jih bo morda sprt Jo srednjega veka in začetkov zapustilo, pa tudi spet .dvig-1 novega, veka, iz katerih je v fi. »lilo. j lozofskem pogledu logično Socializem je .samo posebi | in nevzdržno moralo izraz individualizina, izraz stremljenja po zadovoljitvi I vseh telesnih in duhovnih po-;treb. To stremljenje obvlada danes vse človeštvo, vse moderno človeštvo je individuali- vziti. Tako vidimo, da je socialno vprašanje samo potrebna logi. tria posledica kulturnega razvoja človeštva. Zato je bistve. na napaka, ako se gleda na (1j- stično. Toda ta individualisti- ,aVHko in goda,no vprašanji čni ideal ni nov. Antični ( kul nu nesrečna družabna po- klasični staroveški) svet je bi prav tak » individualističen v java in nepravilno je presojati ju s te strani. Iz Istega vzroka tej smeri, vodili so ga isti cilji tH,ino Pravilno, delati v s kakor današnje človeštvo, gle dal je na življenje v tem oziru na isti način. Vendar je antični ml- slu tega socialnega razvoja in pomagati pri reševanju socialnih problemov. Ako vidimo svet kljub svojemu velikemu "»Jvisje^ socialno dobro v naj-hrepenenju po sreči in kljub Iz Nemčije je dospelo v clovalandike javne šole 42 študentov in 57 študentk na podlagi dogovora, da gre • lično število eleveland»kih otrok v Nemčijo v njene kole. To aranžmo je izvršila parobrodna druiba Hamburg-American Lihe, krvrda na iniciativo Hitlerjevega ministra propagande. Židovske in številne druge orga-rizacije so protestirale proti temu izmenjavanju dijakov v časopisih, na shodih in z reaolucijami, ampak cla-velandski šolski odbor je baje izjavil, da to ni njegova briga. Otroci iz Nemčije so pršili sem in jih mora sprejeti v šolo. Carl O. Al.randt, glavni zastopnik omenjene nemške parobrodne družbe, je hotel aranžirati čim najbolj slovesen i prejem otrok iz Hitlerjevega rajha, pa so ga menda merodajni faktorji pravočasno posvarili, da bi » tem prilil le olje na ogenj sebi in Nemčiji v "kodo. Hitlerjeva izbrana mladež ja prišla v Cleveland tudi brez tovesnega sprejema nadvse "navdušeno", kot razvidno iz gornje slike, in talutirala po Hitlerjevo komurkoli, ki jo je hotel gledati. Vsi ti nemški otroci so "čistokrvni" arijo in njihova naloga je, da sa pouča o življenju v Ameriki in da se nauče angleščine. Koliko Clevela ndčanov je v zameno poslalo svoje otroke v Nemčijo, nam ni znano. Bržkone bodo elevelandski na* cijski Nemci edini, ki so se ali se bodo odzvali povabilu za izmenjavo. MODERNO SOCIALNO VPRAŠANJE IN SOCIALIZEM vsemu svojemu filozofiranju o življenju in sreči žalostno pr ipadel. Človeštvo se je potem od varljive zemeljske sreče obrnilo proč in iskalo resnično in trajnejšo srečo po smrti: v popolnejšem razvoju in najvi-šji stopnji kulture, potem ni | mogoče — ako nočemo tu li kulture same uničiti — da hf ! pobijali ali u-stvarilo nov življenjski ideal, ki je bil staremu popolnoma nasproten, asketičen, antiindi-1 Razstava Peruškovih slik za časa kon-SNPJ vencije Cleveland, O. — V nejeljo Ift. maja se prične v Sloven-vidualističen. To je "bila druiajrtkem naro(lnem domu, v sli- stopnja v idejnem razvoju človeštva. Toda človeška narava je bila vse premočna, mogočno je klicala po starem individualističnem idealu. Popolna prestavitev iz resničnega, dnevnega, stalno na človeka učinku- karskem študiju, razstava oljnatih slik slovenskega umetnika II. G. Peruška. Trajala bo do 23. maja. V teh dneh bodo imeli priliko videti Peruškovs umotvore vsi delegati in gosti konvencije SNPJ. Vsem priporočamo, da se te redke prilike gotovo poslužijo. Posebnost te sedo se označuje doba zopet-nega oživljenja antične, staro- Dr. K ha ni Beneš, predsednik i nih in kulturnih interesov. Ker "f 'tt Tial......";,kVs,i m,sanse- osobnejših di- ne (,a doaeci drugače, kakor ski izraz, prerojenje. S to be-plo.natov v Evropi. Politično je da se spremeni današnja ohl i-on pnstas češke narodno soeiali- ka privatne lastnine in organi- SZfAŠZZ JUfcM* privatneKa MM*** K|fke in ri^te kuit^."u,7e socialni demokrati. Narodno ; prava, je socialist tisti, ki hoče bila doba od začetka 15. do eialistieno stranko so Cehi B«neše- lastninsko pravo spremeniti v vih tendenc ustanovili že mnojco tem smslu, da se uvede večja let pred »v.-tovno vojno. K<'kli so. pnakost lastnine da so socialni demokrati preveč pod nemškim vplivom, dočim je za ^ Beseda socializem živi torej če?ke delavce boljše., da so ne sa- že od 1. 18.'12. Ali pa ni mar žo jočega življenja v nadzemsko razstave bodo slike, katere ka-življen je je človeku mogoče le i rakterizirajo življenje v slo-v posebnih situacijah, če je v venski javnosti, bodisi v "mentalni zamaknjenosti in navdu-j trepolki" ali drugje. K tej raz-šenosti — sčasoma pa to na- stavi bo izdana tudi posebna mo socialisti, nmpak "narodni socialisti". Razlika med U> hi drugimi narodnimi "socialističnimi" Mussolinijevi vojaki v Španiji zmagujejo samo kadar pobijajo žene in otroke. Tudi Mussolinijevi pilot je so strahopetci. Rlchand Mowrer poroča iz Španije, da se italijanski letalci ogibajo boja iz lojalističnimi piloti. Prikradejo se nad mesto ali vas, vržejo nekaj bomb in jo odkurijo, da jih ne doide nobeno letalo lojalistične Španije. Mussolini pomaga torej širiti "civi-Iriacijo" v Španiji prav tako, kakor jo širi v Etiopiji. Ljudstvo bi moralo to razumeti! Ako bi bilo ljudstvo politično boljše izvežbano kot je, hi razumelo, da so posestniki industrij, prirodnih bogastev, bank itd. proti socializmu zato, ker bi dal bogastva v posest in upravo onim, ki so jih ustvarili. Izkoriščevalci so torej proti socializmu zato, ker bi ljudstvu koristil. Bmeševe ^pisi* in govore o izgrad nji in življenju države, tretja razne Bene^eve spise o |>olitiki in narodnosti |*>;| skupnim naslovom "Politika kot znanost in umetnost", četrta pod naslovom "Sodelovanje narodov" obravnava demokrat i žarijo zunanje politike, kulturno sodelovanje narodov, vlogo čehodovaike, male antante, slovanskih narodov, zvezo narodov in druge probleme mednarod-n- politike. V knjigi o »oeialnih vprašanjih so tudi BfneSevi članki o socinli/rmi. En«^a je fKwl i?or-njim n-aslovom priobčila staro-krajska revija "»Svoboda" in se plaši: Beseda socializem izvira menda od francoskega socialističnega teoretika Pierra Le-roux, ki jo je rabil prvič v letu v svojem spisu "Discours aux politiques sur la situation actuelle va hfbrana dela, ki ob-' tvoren ju ? segajo štiri vezane knjige. Pr-va .. , ... , knjiga vsi^uje Benešev življenje-1 Razredne razlike m nasprot-pK. ki ga je napisal dr. Jaroslav ; stva so V prejšnjih časih prav Papoušek, druga knjiga obsega tako obstojale kakor danes in odločno lahko rečemo, da so imela nasprotstva v prejšnjih časih neprimerno močnejšo in še bolj upravičeno podlago kakor danes. Niso pa bila socialno vprašanje, kakor ga dandanes pojmujemo, kajti socialno vprašanje v današnjem smislu se začne flele s tem, da se neki razred zaveda, da je zatiran in stremi za tem, da se tega zatiranja osvobodi. ...V starem in srednjem veku so bila razredna nasprotja neizmerno kričeča, gotovo mnogo hujša kakor danes in vendar skoro nič ne vemo o socialnem vprašanju v tistih časih — seveda z nekaterimi izjemami — dočim današnji svet prav pretresa ta problem. Staroveški sužnji in srednjeveški tlačani in podložniki so bili vdani v svojo usodo in niso mislili, da bi mogel biti svet drugačen. V stari Grčiji je bila v časih največjega političnega in gospodarskega procvita množica sužnjev, 1 oda tak tzvane-ga socialnega vprašanja ni bilo. Vidimo pa tokove — in sicer močne tokove — v tako-zvanem socialnem vprašanju v Rimu za časa vstaj in osvobo-jenja sužnjev, posebno pozne-Nekateri socialisti (n. pr. i je v periodi demagoškega go-francoski socialist Georgeslspodstva cesarjev v prvih sto- Pozabljeni "new deal" Ogromna demokratska večina v zveznem kongresu je dokaz, da kapitalistična stranka ne more služiti nikomur drugemu kakor kapitalizmu. Na "nevv deal" je pozabila takoj po volitvah. Re nard) so socializem definirali tako-le: "Socialist je tisti, ki ima za cilj, da zmanjša socialno neenakost, in ki zato izbere kot sredstvo, da vsakemu članu družbe zagotovi del celokupnega bogastva s tem, da se ali ljudje pozadružijo ali da podrtija bi lastnina." če bi hoteli bistvo socializma izraziti v kratkem stavku, bi rekli: socializem hoče doseči vsestransko enakost s tem, da zahteva solidarnost ljudi in gospodarskih, političnih, social- letjih po Kristusu. Pod oh en pojav opažamo v srednjem veku in v začetku novega veka , bi raziskovali idejni raizvoj člo-v čeških deželah, v Nemčiji in veštva od starogrške filozofi- konca 16. stoletja, op. pr.) Moderno socialno vprašanje je stvor nastajajočega in razvijajočega se modernega individu-alizma (nazor o svobodi vsakega poedinca individua, op. pr.), ki ga je oznanjala po-renesančna filozofija in ki je dobil izraza v političnem in gospodarskem individualizmu francoske revolucije. Ta razvoj je dal modernemu evropskemu človeku njegovo samozavest, zavest njegovega resničnega življenja in življenja, kakršno bi moralo biti. Moderno socialno vprašanje je nastalo šele tedaj, ko so se ljudje zavedli svojega težkega in nečloveškega položaja. Socialno vprašanje je izraz kulturnega razvoja in napredka človeštva in ljudstva ... Preden so delavci in najnižji razredi prišli do zavesti, da imajo določene pravice, katerih izpolnitev lahko zahtevajo, preden se je ta individualistična zavest vtelesila v njihovem socialističnem idealu, jc moral človeški duh predelati dolg in počasen razvoj osemnajstih stoletij. Bilo je potrebno preriniti se skozi različne znanstvene nazore, filozofske teorije in verske doktrine. Preden je človeštvo kot celota prišlo do tega. kar danes imenujemo socializem, je moralo iti skozi tri temeljite idejne revolucije in obupno v verskih in političnih bojih iskalo odgovor na vprašanje: kako in čemu živeti? Mnogo se 4* že pisalo o tem, kaj je napredek, kaj je razvoj, (''esto se je trdilo, da se zgodovina vrača v različnih preobrazbah, da so ljudje preživeli že vse oblike in načine življenja na svetu in da se te vedno znova samo ponavljajo v izpre-menjenih in novih oblikah, da moremo v njih komaj spoznati njih prvoten obraz. Nekaj podobnega bi res mogli najti, če vdušenje nujno oslabi. Ako o-hovni razvoj človeštva od re- stro, surovo življenje vedno bolj poudarjeno zajema človeka, potem se tudi laka duša vrne k dnevnim vprašanjem in problemom. In človeštvo se je polagoma od svojega drugega. nadzemskega ideala vračalo k dnevnemu življenju in čutilo, da se da to in ono v resničnem življenju zboljšati, da i kn jižica, v kateri bo 6 fotografij Peruškovih slik. Razstavljenih bo okrog 80 del. skoro vsa oljnate slike. Marsikdo, ki si je že dolgo želel imeti na svojem domu kakšno sliko slovenskega umetnika Peruška, si jo bo lahko izbral na tej razstavi. —- Poročevalec. ni potrebno, da bi se temu od- V petek 14. maja prire- po ved al o. Tako je spet preis- diteV deških sodrugov V kovalo zavržene ideale in se . dvorani SNPJ spet začelo obračati k njim. j Chicago, III. — Prosvetni od-Modemi socializem je v idej- bor češke socialistične organi-nem. filozofskem oziru zadnja ] zacije in pevski zbor "Kari mladika tretjega prevrata v! Mara" priredita v petek 14. idejnem razvoju človeštva. Od j maja ob 8. prosvetni večer, na renesanse sem se vrača člove- katerem bo med drugimi toč-stvo k staremu individualistič- kami predvajan tudi film. kaj nemu idealu antike in moderni je bil v stanju storiti DKI.AV-socializem samo izvaja ta ide- SKI Dunaj. Naslov filma je al v njegovih konsekvencah. "Red Vienna". Ker so te slike Ako hočemo torej razumeti ce- velikega vzgojnega pomena, lot no takozvano socialistično vabimo na prireditev v dvora-gibanje, moramo vedeti, v kak- no SNPJ tudi slovenske in dru-šnem razmerju je z življenj- ge jugoslovanske delavce, skimi ideali človeštva sploh, v Jacob Kratochvil. "LJUBEZEN IN KRONA" skoro v vseh drugih deželah. Vendar so to vedno osamljeni in od modernega socialnega vpraAanja popolnoma različni je do danšnjega časa. Tri idejne revolucije se zde prav kakor vračanje človeštva k nekoč izdelanim in sprejetim in po- pojavi. Nekaj tako organične- tem spet zavrženim idealom, ga, tako logičnega, doslednega Da razumemo, kaj zahtevajo 3C3 Bk i 1|9H m t\!. ^ I gms • : t n mL. m ■L . Priprave za kronanje novrg* anffleikeg« kralja so bile ne tamo komedija, ampak cirku«, katerega je vlada »avlla v dostojanstvo vato, da te j« drtala "tradicije" in pa da utrdi vero v "krono", katera druii Veliko Britanijo pod enim vladarjem. K*r te tiče dohodkov, te je načrt prirediteljev kronanja dobro poarečil. "Moralno" pa je ta cirkus ta Anglijo bre« vrednosti. Naivna, senzacij željna javnost se je veliko bolj zanimala skozi vse prošle tedne za ljubezenske odnosa je med odstoplim kraljem Edvardom, ki ja zdaj le "Duke of VVindnor", in VVallis Simpsonovo, • katero je zaročen-Ta zaljubljeni par je v "svetovni javnosti" vzel nas« več pozornosti — č« prav je ni hotel, kakor kronanje novega angleškega kralja. V času teh priprav delavci v Angliji niso spali. Milijone in milijone dolarjev je plutokra-cija potrošila za sijaj in razkošje, dočim je v istem času živelo sto in »to ti-toče angleških drlavccv v največjem pomanjkanju. V prote»t to nekatera stroke tik nekaj dni pred kronanjem novega kralja proglasile stavko. Pre- m§ mier Baldtvin jr apeliral nanje. "Ne zdaj! Poklonite novemu kralju dar in- in zlasti zavestnega, kakor je od Življenja tisti, ki «e imenu- dustrialnega miru!" Apel je bil patriotičen. ali angleškim delavcem ni na današnje delavsko gibanje, ni bilo. Zakaj to? Stvar ie jasna, posebno če si predočimo ves du- jejo socialisti, se moramo zavedati, da vodijo oznanjevalce teh idealov cilji, ki si jih je človeštvo že davno zastavilo, mizo ničesar prinesel in ttavke so se nadaljevale ter celo večale. Novi kralj ima torej pred sabo kot "vladar" ne lamo razkošje, amp.ik tudi skrbi, kako ti ohraniti krono zase in tvoje potomce, predno umrje. Na gornji tliki j* bivši angleški kralj Kdward, zdaj "Duke of VVindtor" (na levi) in njegov tpremljavalec. VALERIJ AN PIDMOGYLNYJ: ItMUi® M tf ROMAN Poslovenil sa "Proletarca" TONE SELISKAR . — 1llo izšla naša prvomajsk i prireditev, kajti ljudstvo je bilo obupano. Komaj je za silo prebolelo zadnjo katastrofalno povodenj, že mu je pretila nova. V,sedanj i je bilo spet prizadetih precej naših rojakov, če bi pa narasla še čevelj višje, bi zasegla še mnogo drugih. Voda je narasla na-okrog 46 čevljev nad rečno strugo. Poplava je okužila mnogo vodnjakov. Ko to pišem, morajo voziti pitno vodo v Powhatan Point iz daljnega Sharyside. Taka je bila ta krajina ob kolicu aprila. A v soboto 1. maja je bil lep dan. Začeli smo upati, da bo naše prvomajsko slavje koncem konca vendarle uspešna prireditev. Zaprek smo imeli veliko posebno pri vajah, ker se jih mnogi vsled povodnji niso mogli u-deleževati. Spored se je pričel nekoliko poznejo kot pa smo oglašali in to radi bolezni igralca Henrv Potnika, šli smo ponj in vzlic vsemu se je potrudil toliko, da je izvršil svojo nalogo. Da-li so bili posetniki s sporedom povsem zadovoljni, ne vem. Skušali smo storiti najboljše, vsem ustreči v vsakem oziru. pa bi nihče ne mogel. Gornja dvorana društvenega doma je bila nabito polna, ravno tako spodnji prostori. Imeli smo udeležence celo iz oddaljenih naselbin Sharon, Yukon in Moon Run, Pa. Jako dobro so bile zastopane naselbine Blaine, Barton, Glencoe, Neffn Bellaire, Pinev Fork, Ramsay, Maynard in Shad.v-side, ()., dalje Klm Grove in VVindsor Heights, W. Va. Naravno, da so prišli tudi tukajšnji rojaki v velikem številu. Tolikšne udeležbe ni imel naš klub še na nobeni prireditvi. To je nam dalo pogum in volijo za vztrajnost pri delu v bodoče. Prireditev se je vršila v najlepšem redu. V imenu kluba se zahvaljujem vsem, ki so se je udeležili. * članstvo društva št. 1 3 SNPJ se je na svoji prošli seji v nedeljo 2. maja precej pečalo z brošuro, ki so jo prejeli iz Le-monta odborniki društev te jednote in delegati njene prihodnje konvencije. Društvo je brošuro obsodilo in naročilo delegatu, da deluje in glasuje proti frančiškanskemu u mešava nju v SNPJ. Dalje, da se v SNPJ ohrani načela, po katerih se je razvijala in rasla v prošlosti. "Prosveta" naj ostane delavski list, ne pa, da bi postala politično breznačelna, kakor zahtevajo nazadnjaki. Vsi ti predlogi so bili sprejeti brez ugovora. Društvo št. 1)? ie največje, kar jih ima SNPJ v teh krajih. Lemont ni v njemu s svojo brošuro ničesar dosegel, razen da je članstvo o-pozoril na svoje ruvarenje. To-ko je frančiškanska "Naša straža" opozorila naše članstvo, da mora biti na straži in prošla seia je dokaz, da se te svoje dolžnosti zaveda v polni meri. Upam, da bo tudi velika večina delegatov razpravljala in sklepala tako, kakor je prav za jednoto in za delavsko ljudstvo. Tisti, ki sinipatizirajo s taktiko lemontskih patrov, bodo na konvenciji brez vpliva in brez moči. Danes je v teku veliko gibanje za unije CIO in upam, da ga konvencija SNPJ odobri in da ga bo SNPJ moralno in v agitaciji podpirala. # "Majski Glas" smo prejeli dva dni po 1. maju. Razpečali smo ga vzlic temu takoj. Seveda bi ga še veliko laglje, ako bi ga imeli ža na prvomajski prireditvi. Ko to pišem, ga še nisem utegnil prečitati, vidim pa, da ie vsebina izborila. Delavci. kjerkoli imate priliko, razširite to revijo, kajti gradivo v nji je vredno, da ga čita-mo in se učimo iz njega. Tudi nekaj šale je v "Majskem Glasu". Na primer, "polževa" Višnja Gora. To mesto zadnji povodnji precej prizadete. * Naš somišljenik Martin Kos je nedavno precej obolel. Vsled povodnji je moral seliti v svoji delavnici stvari iz spodnjih prostorov, da jih otme pred vodo, pa se je utrudil in prehladih Upam, da ko bo ta dopis priobčen, bo Martin že zdrav in nas spet zabaval s svojimi dovtipi. Drugače je pri nas ponavadi. Med naprednimi rojaki vlada najlepša sloga. "Majski Glas" so vzeli vsi, katerim je bil ponuden. Na prvomajski priredbi kluba št. 11 so pomagali vsaki po svoji moči. Na sejah društva št. 13 SNPJ ne govore samo o podporah in takih stvareh, ampak vneto razpravljajo tudi o delavskih problemih, in to je, kar šteje, kajti seje so vsled tega res zanimive. — Jos. Snoy. pravi, da se počuti veliko boljše. če se mu bo zdravje tako krepilo, bi šel s časoma spet na agitacijske obiske, je dejal. Temu agilnemu dečku želimo vsi, da čimprej popolnoma o-kreva. Seznanil sem se še z nekaterimi drugimi rojaki, katere sem doslej poznal le iz dopisov. Veselilo me je, ko sem videl, da se naši ljudje v teh krajih med seboj ne mrze, ampak žive v prijateljski zastopnosti, neglede na njihova verska in politična prepričanja. Ta prireditev me je o tem jasno uve-rila. Pozdrav vsem, s katerimi sem se seznanil, z nado, da se spet kmalu snidemo. Joseph Cvelbar. Z obiska v Bridgeportu Sharon, Pa. — Že dolgo tega sem se namenil, da obiščem ob prvi ugodni priliki naselbino Bridgeport, O. Začel sem premišljevati. Prvega maja imam prosto in v Bridgeportu pa ima klub št. 11 JSZ prvomajsko slavje. Žoni sem rekel, da boljše prilike kot je ta nima va. samo če ne bo povodnji, kajti radio je nam oznanjal, da se reka Ohio veča. Prosil sem vse svetce, da bi ustavil dež in uslišan sem bil. Tri dni pred 1. ma jem se je zjasnilo in voda je začela vpadati. John humbert in njegova žena sta mi večkrat rekla, da kadar pojdeva midva v Bridgeport, bosta šla tudi ona dva, da obiščeta prijatelje. V soboto 1. maja ob 3. pop. smo se odpeljali. Pravega naslova nismo imeli nobenega. Lumper-tova dva sta imela naslov hu-žarjevih, ampak samo številko poštnega predala. Vedela sta tudi, da žive blizu Slovenske dvorane. Jaz sem vedel za Jos. Snoja, katerega vsi poznajo, torej nam ne bo treba dosti iskati. Vozili smo se ob reki Ohio in z blatnih lis na drevju videli, koliko je narasla voda. Igra "Cigani" na north side Chicago, 111. — Klub št. 20 JSZ bo imel v nedeljo 16. maja v Social Turn Hali, 1651 Belmont Ave., veliko prireditev, na kateri bo glavna točka igra "Ciganin" v 3. dejanjih. Vprizori jo dramski zbor "Nada". Program se prične ob 3. pop. Govornika bosta George Maslach v srpskem in Rov Burt v angleškem jeziku. Po predstavi bo plesna zabava ob zvokih tamburaškega zbora. Vstopnice v predprodaji so po 40c. Dobite jih lahko pri "Proletarcu". Pri blagajni bodo po 50c. — Poročevalec. Konferenca socialistov v Pittsburghu, Pa. Svgan, Pa. — V soboto in nedeljo 15. in 16. maja se bo vršila v Pittsburghu na 1862 Centre Ave. v 3. nadstropju konferenca članstva posebno z ozirom na linijske aktivnosti in delavsko politično akcijo. Namen je usoglasiti aktivnosti socialistov v unijah na čim najbolj mogoče smotren način. Vsi člani so vabljeni na to zborovanje. Sklicuje ga strankin delavski tajnik Frank N. Tra-ger. Ker je gibanje za unije v polnem zamahu pričakujemo, da se takih zborovanj udeleže tudi vsaj nekateri naši aktivni člani. — Lorenz Kavčič. porastek na vloge hranilnega oddelka v dveh letih 100 odstotni Vložite tudi vi svoje prihranke v Kaspar American State Bank 1900 Blue Island Avenue Vloge zavarovane po Federal Depozit Insurance Corp. KASPAR AMERICAN SAFE DEPOSIT CORP oddaja varnostne predale v najem po nizki ceni. Zapisnik konference JSZ in društev Prosvetne matice v VVaukeganu Chicago, III. — V nedeljo priporoča tajništvu P M. naj dopoldne 25. aprila so se v S. pošlje /a letne seje vabilo za N. D. v VVaukeganu zbrali za- nadaljevanje članstva v PM atopniki soc. klubov, društev tudi starim društvom, in drugih organizacij Prosvet- VUJ(,r upjrira na ycfjo akUv_ ne matice JSZ na pomladan- m>st HOciuliHti(?no stvar, po-skem zborovanju. Za predsed- seb|10 pa (U pridobimo m|at!i. nika je bil izbran V red A. \ i- nQ y vrste Bwcdo da der, za zapisnikarja pa Anton rhaflegu PoiforeiCU( ki p(,roča Garden. Konferenci tajtukuje L publikacijah jSZ in PM. Gle-Kristina Podjavorsek. f(,(> 0^hus()V v Majskem Glrsu Zastopanih je bilo št st klu- pravi, da jih bo letos najbrž bov JSZ, 15 podpornih dru- nekoliko manj ko lani. V zvezi štev, dva pevska zbora, trije s tem je sodrug Alpner prej o-odseki SNI) v NVaukeganu, in menjal, da letos niso mogli d >-milwauška federacija SNPJ. sti storiti v Milvvaukeeju. ker Klub št. 1 je zastopal Fred A. \ čas štiri organizacije na-Vider, njegov mladin kimla- birale oglase. O Prosvetni ma-dinski odsek pa Joseph Tur- tiči pravi Pogorelec, da so izpili; klub 20 George Maslach, gledi, da bo obdržala lanski r> klub 37 Leonard Alpner, klub kord pridruženih organizacij, 45 Jack Mesec, klub 180 Malh katerih je bi»o včlanjenih 107 Music h in klub 235 Math. Ko- p M je izdala že okrog 70,000 ščak. Društva SNPJ; št. 1 Fr. iztisov raznih knjig in brošur Aleš, št. 14 Frances Artach, št. ter je s svojim dramskim arhi-16 Jacob Rožič, št. 39 Joe Ob- vom glavna gonilna sila v na-lak, št. 102 Angela Zaitz, št. še m kulturnem življenju. Na-104 Vincent Pugel, št. 110 An- y:laša potrebo razširjenja Proton ia Be8(> Victor hiti tudi novi naročniki, Kar Ganter, št. 747 Ix>uis Ambro- (potrebujemo, je več agitator-zich. Dr. št. 63 SSPZ Math. jev. Koščak. št. 24 pa Vincent Pu- ?atem refer|ra Frunk Zaitz gel; društvo št. 19 JP/S Ana o dt>lu na^ih ftC>drugov in somi-Puncer. Soc. pevski zbor Sava A|jenikov v podpornih organi-Anton Garden, Naprej iz Mil-|zacijah v duij.šem govoru po-waukeeja pa Ana Puncer. sežp y ZRodovino njUih sociaii_ Dramski odsek SND, Wauke- aktivnqsti, ki so se pri. gan, Mary Hrovatin in Jose-|čelp pred (lohr;mi 30 leti in po. phine Kozina, njegov Kospo- udarj|lf da ^socialistična vz- IRSKA JE ZDAJ "SVOBODNA" 9* organizirale za sniotmio sode- kam žalostno, da ne bi mi ime-Jovanje druga z drugo. Igro, li vsaj enega takega »hoda. In ki jo upri/.ore na domačem o- imeli bomo dva, enega v splo-dru, naj bi potem uprizorile snem in drugega za mladino, i tudi v drugih naselbinah. S Kluba At. 27 in 49 JS7 bosta 'tem bi se olajšalo delo in tudi znižali stroški. Na predlog Fr. Aleslni je ta sugestija sprejeta poskrbela, da se bo vršil shod dne 20. maja ob osmi uri zvečer v konvenčni dvorani, 6419 in naj jo dramske skupine v St. Clair Avenue. teh naselbinah upoštevajo, v Vstopnina bo prosta. Za go- g Eamon be Vale konvencija SNPJ pri nas v na- " ii metropoli. Zato so se delale že precejšnje priprave. Seve, j Clja Z&nj da se pripravljajo tudi naši Anton Sular iz Kansasa pi-| klerikalci, zato smo se pa tudi ,še. cla so prejeli "Majski Glas" že mi vzdignili, in zaklicali dva dni po svoji prireditvi. Stoj, kdo je? in odmev je bihjEnako piše Joseph Sno.v iz "Mi. pater Hugo Bren, z mano Bridgeporta. Tudi tam so ime-so "father" Jure Trunk, Milan 'i prvomajsko prireditev in Iju- ra, načelnik Svobodne irske driavef je nedavno isda! Sla je. fCV. Jager ill kailOnik je kal* trlo V dvorani, a »stojnost Irske in ob enem apeliral na severni del irske ' Sodrugi v Clevelandu Vabijo na shod Cleveland, O. — X četrtek 20. maja sklicujejo cleveland. ski člani JSZ shod, ki se bo vr* šil v avditoriju Sloven«kefa narodnega doma. Glavni go. vornik bo Frank Zaitz. Donald J. lotrich bo govoril o pred-metu "Vloga in bodočnost mladine med nami in v našem pokretu." Chas. Pogorelec bo predočil sliko borbe za obstanek in širjenje našega tisk*. Robert Dulea bo govoril o v ti. nosti delavske politične akcije. To bo najvažnejši delavski shod v času konvencije SNPJ, zato se pričakuje nanj toliko Majski Glas" in agita- jf * a,vd'1«- J & riju. Ob tej priliki bo tudi raz- vidno, v koliko je med našim ljudstvom delavska ideologija resnično utrjena. — Odbor, oklic za popolno lamoiiojnau iruie in oo enem ape deielrt da te pridruži gibanju sa neodvisno irsko republiko. Oni:.!;. Zadaj so pa še A. M. in na*a revija še ni dospela. Prej »--— »---— - —K —— ■■»* ■ - ■•« •••»« rrpuuimu, 1 i ...... .. .. Ir.ka — to je — katoliški del irske, •« >e dol*« bojuje .« neodvisnost, list brez linijskega znaka Ame- kone so imeli slicne neprilike je v ekonomskem osiru nedosegljiva, posebno šef ker se protestantski rikailski SloVeiieC 111 lljegOV ttldi V nekaterih drilgih nasel- štab; aha, in tudi Lojze ter Ja- binah. Ma ka. Ampak ta zadna dva sta/ Veliko izvodov "Majskega daleč nazaj." Glasa" smo letos razposlali po RlltftiDBG KLIKOV J* Se /. ki pa del Irske — Ulster — nikakor noče pridružiti Valerovemu gibanju. Karton.st Cargill na gornji sliki prikasuje, da Irska ne bo svobod ako ji "svobode" ne bo odobrila Velika Britanija. dinjski odsek Anna Mahnich j ?oja predpoifoj za efektivno in in Mary Malovasich. Čitalnico pa Andre\v Možek. Ženski zadružni odsek iz VVaukegana vztrajno delo me predvsem v SNPJ. v (kateri se sodrugi in simpatičar- P. J. pa Joe Vidmar. Tajnica poroča, da je blagajna skoraj prazna. Pozneje je bilo zaključeno, naj se v slučaju potrebe obrne za finan- ji udejstvujejo ves čas njeneg i obstanka. Zaeno smo se tudi udejstvovali na kulturnem po-1 ju in razvili kulturno gibanje čno pomoč na klube JSZ. Za j pod okriljem Prosvetne mati-pregled knjig sta bila imeno-jce. Slednja je kljub nizkim do-vana Joe Vidmar in Joe Ob- hodkom zgradila bogat arhiv, lak. Preboleli smo vse viharje in Zastopniki poročajo o stanju b°i° 7 reakcijo. in delovanju njih organizacij. Večinoma vsi poročaj^ o fi- Sledn ja je tudi med nami zopet pričela dvigati glavo. Ka- nem društvu JSKJ. Par "nepolitičnih" in "nestrankarskih" točk izrabljajo za gojenje svoje reakcionarne politike. Omenja, da je reakcija pod j pa kažejo naprednost, vodstvom frančiškanov, ki so moremo zanašati, ker taki lju pričeli s fašistično kampanjo dje kaj radi zdrknejo nazaj se u nviknili v-.ln.r, r..vr.ir 1 Oh. da ni teh prokletih so- 'ekspresu. namesto po parcelni zav^?lnih Ilela^r v i cial i to .. je vzkliknil en reve- P°šti. Ekspresna družba je zavednih delavcev je, da varu-^^^ u s<, mu j(, kihniIo. ()sta. nam zagotavljala, da bo dosta- jejo unije, da postanejo in o- , - . . . . - . .. . viiu nrilv tuJ.n h:frn stanpin nnčelnp v, M,wi: l; i e bi nu lahko pohrustali, ker p11« paKete prav tako hitro, sianejo naieine. .\a ljudi, ki so..... , .......... pn^ti vsaki napredni stvari.; Ostanimo kar smo —1 socialisti Prirejajo shode proti napred-i p0 obeh referatih se razvije nim listom. Lahko se zgodi, da diskuzija, ki pa se večinoma bo tudi na konvenciji SNPJ j suče okrog Proletarca, namreč prišla zahteva za odpravo Pro- 0 agitaciji. Po daljši razpravi, svete, ki je nositeljica napre- v kateri nekateri priporočaj') dne misli v jednoti. Ako jo od- j izdelanje nekakšnega načrta. bili včeri i i , le vedno vlivali v glavo, ] poiiljatveni stroški pa so znat- 0111 vteraj reakcionarni, danes . ... , . . nn rpnpiii tnr#»i Inhkn nn^pi da imaio duše in da bodo po- 110 cenejši, torej ianKo precej T1< 'gubiioni. ako se nam ne poda- dolarjev prihranimo. Ker dru- jo. Ti le social demokrati so tfih subvencij nismo iskali, se pa kot Voltaire, ko je šel škof Je treba poslužiti vsakojakih k njemu, tla ga bo grehov spo- j priložnosti za znižanje stro- Ker ga ni mogel, ga je, škov. vt tiai prosil naj mu pove kaj še želi na poslednjo uro. Pa je dejal Voltaire; "Oh želim, da bi mo- Izkazalo se je, da bi bila ta metoda morda dobra, če bi poslali revijo vsaj recimo 20. a- rliiA rn,Mi v ipdnnti A ln in mi i- ii i V" ' .......... tfcl se enkrat vstati in vam po- PriIa- Tako pa smo jo šele zad- dne minli \ jednoti Ako jo od- hzdelanje nekakšnega načrta,\'u y . . , (am naka/8e nje tri dni pred koncem apri- pravijo. kaj bo ostalo na pred- pravi upravnik Proletarca. d'i !: V". i V\ V: la. Po nurvelni nosti hi in dobi. nega v jednosti? Je mišljenja, da je slaba taktika podcenjevati nasprotnika. Reakcija ima so načrti brez pomena, ako ni agitatorjev. To je, kar potrebujemo. Zaključenega ni nič nančni pomo<"i španskim bor- vaia slučaj nekega društva cem, sem pa tam za Moonevj i JSKJ v Washingtonu, ki je ob- in stavkarje. Stavkarjem pri toženo kršenja pravil, češ, da F'an Steel v \Vaukeganu poma- i Mndel DRS-537 kupite to neprekosljivo Meter-Miser Aparatom. * Izborila prilika, da si ledenico modela 1987, z ki je nekaj izrednega! Tudi cena za nakup je izredno nizka... samo $159.75, Oglejte si jt) še danes 7« ttttr imitrnl *nJ •thrr cofi, «> tonitn Kil ftf/nr frnt n (h*rg* J /or Ke/ngtrmlen \»U »n J, J, m J pmymtnl $ COMMONWEALTH EDISON ELECTRIC SHOPS DOWNTOWN — 72 W. ADAMS ST. —132 S. DlAMOtN ST. Talephone »ANdolph 1200, lotol 66 4834 South Akhland Arenee 44(33 Irving Park Boulevard 2950 East 92nd Street 423! W««t Madison Streat 3460 South State Street 852 West 6Jrd Street 2733 MiUaukee Avenue 4562 Broadway 11046 South Michigan Avenue 2745 N. Lincoln Avenue rtOIRAi COUPONI OIVFN ki so stalno na delu. Glede Proletarca omenja, da imamo premalo agitatorjev. Socialistični list tudi ne more pisati tako, da bi vsem ugajal, ako bi to sploh bilo mogoče. Pred vsem zahteva socialistični tisk od čitatelja, da misli: ako nima te sposobnosti, se bo seveda pritoževal, "da ga ne razume". Čitateljem sku^a u-streči z raznoličnim čtivom, kolikor je v danih razmerah pač mogoče. Ako bi bil list večji in ako bi imel več urednikov, bi bilo tudi v tem oziru drugače. Zaključuje, da je naš boj načelen in tudi mora biti načelen povsod. Po opoldanskem odmoru re-ferira Frank Alesh o aktivnostih naših sodnigov in somišljenikov na unijskem polju. Organiziranju delavcev v unijah smo vedno posvečali veliko pozornost. Bili smo prvi, ki smo med našim delavstvom sejali to misel in tudi uključili točko v pravila SNPJ proti skebom. Omenja, da je ameriški kapital prva leta prispeval mnogo za gradnjo cerkev na primer po železnem okrožju Minnesote in okrožju bakra v Michiganu, ker je videl v katoliški cerkvi svojega zaveznika. Kljub temu pa smo s svojo socialistično propagando razvili visoko delavsko moralo med našim delavstvom. Sedaj, ko so se razmere zelo spremenile, je še bolj potrebno ko kdaj prej, da smo aktivni tudi na tem polju. Pod nobenim pogojem ne smemo omalovaževati te akcije zdaj, ko so se celo naši načelni nasprotniki pričeli zanimati za umori izem in se ponujajo delavcem za voditelje. Ako se razširi njih vpliv, ameriško delavstvo ne bo kos svoji nalogi in se lahko zgodi prav tako kakor se j in z delavskim gibanjem v Italiji in Nemčiji. Kapitalisti so na straži in bodo skušali razbiti delavsko giban je kakor so ga v fašističnih deželah. \Vag-Inerjev zakon delavcem res daje več priložnosti za organiziranje, toda do moči je prišlo le tam. kjer se jc borilo in zanašalo na lastno moč. Netaktno bi bilo od nas, kar se je zadnje |čase pričelo propagirati, da bi vi vsedate. To bi mi bilo v zadovoljstvo." Ni zadosti, da se bijemo s Henkalci. Delavstvo ima pred abo še drugega nasprotnika in to je nasprotnik, od katere-ira je v sedanjem položaju odvisno za živlienski obstanek. To ie kapitalizem, kateri nam daje povod k borbi za odpravo stnga in za preureditev člove- novno izvoljena Kristina Pod- ,ko družbe. Ako se bomo le javoršek. Prihodnja konferen ca se bo na predlog F. Zaitza zopet vršila v \Vaukeganu pr >-ti koncu septembra. Aranžira se naj tudi priredba. Na predlog Gardna je zaključeno, da konferenca urgi- pregovarjali z našimi reveren-di, ne bo dovolj in s tem se ne bomo naučili, kako se boriti proti delodajalcem. Zato je nam socialistično gibanje potrebno kakor sol, in la. Po parcelni pošti bi jo dobi li vsi že v soboto l. maja in mnogi še prej. pa smo se u kanili. Samo v velikih mestih so naslovijenci pakete pravočasno prejeli. Na podlagi teh skušenj bomo v bodoče skušali napake popraviti in se trudili, da izide "Majski Glas" toliko začasno, da ga bodo dobili na prvomajske in druge prireditve že pred 1. majem tudi v Californijo. Toliko o razpošiljanju. Z ozirom na vsebino dobivamo o letošnjem "Majskem Glasu V sledečem seznamu so priredb« klubov JSZ, konferenčnih organiu« cij in socialističnih kulturnih dr* štev: MAJ CLEVELAND, O. — Shod pod »f. spicijo klubov JSZ v četrtek 20. m«, ja v SND na St. Clair Ave. ■ CLEVELAND, O. — V pondeljek 24. maja diskuaija o mladinskem f{. banju med ameriškimi Slovenci v Se* kolski dvorani SND, St. Clair Ava BLAINE, O. — Konferenca ki«, bov JSZ in društev Prosvetne matice v nedeljo 30. maja v dvorani dr«* itva SNPJ. JUNIJ CLEVELAND, O. — Skupni p.V nik soc. pevskega shora "Zarja" ia kluba št. 27 JSZ w nedeljo 20. junija »* Pintarjevi farmi. JULIJ MOON RUN, PA. — Piknik klub« št, 175 v nedeljo lt. julija na Port* mans Grove. AVGUST MOON RUN, Pa--Piknik v prid Konference JSZ in P. M. v nedelj« 1. avgusta. OKTOBER CHICAGO, ILL. — Dramska pri-reditev kluba Št. 1 JSZ v nedeljo 17, oktobra. NOVEMBER CHICAGO, ILL. — V nedelje 21. novembra koncert soc. pevskega »bera "Sava" v dvorani SNPJ. DECEMBER CHICAGO, ILL., — Dne 31. decembra Silvestrova sabava kluba it zgolj pohvalna mnenja in od 1 JSZ * drormni SNPJ' marsikje — ponovna naročila! Tudi Jos. Sno.v, ki jih je prvič prejel prepozno, je poslal že drugo naročilo. Ako bi prve pakete dobil dva dni prej, bi prav tako nam je tudi delav-ra vsa društva in klube Pro- >ka izobrazba, delavski shodi svetne matice v tem okrožju, in predavanja. Veliko je še deda prirejajo skupne veselice, lavcev, ii jako slabo razumejo katerih prebitek naj gre za po- pomen delavske borbe, zato je ^ ponovno naroČil še toliko moč španskemu delavstvu v potreba še veliko poučevanja. njegovi heroični borbi proti fa- V naši metropoli, kjer je naj-j Neprilike imamo torej in jih šizmu. več slovenskih delavcev, ima iniaJ° agitatorji. Obljubiti ne Možek priporoča, naj bi se malo takih delavskih shodov, dramske skupine v Chicagu, Ker pa se bo tukaj vršila VVaukeganu in Milvvaukeeju konvencija SJSTPJ, bi bilo ne- moremo drugega kot da si bomo skušali v prihodnje dobiti "KRONANJE" SE ANGLIJI IZPLAČA Dr. John J. Zavertnik PHYSIC1AN AND SURGEON OFFICE HOURS,: At 3724 W. 26th Strert 1:30—3:30; 6:30—«:30 Daiiy Tel. Crawford 2211 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Dailjr Tel. Canal 1100 Wedn«sday and Sunday by •ppointments only Residence Tel.t Crawford §440 If ao aaswer — CaM Austin 5700 1938. CHICAGO, ▼ nedeljo 13. febr«-arja dramska predstava. CHICAGO. v nedeljo 10. april« koncert "Save". CHICAGO, v nedeljo 1. maja prvomajsko slavje. (Tajnike klubov in kulturne odseke klubov ter tajnike konferenc prosimo, da nam sporoče vse svoj« prireditve za uvrstitev v to koloa« in da nam pošljejo popravke, «ko M podatki o priredbah napačno sab«* leženi.) Gradivo v Proletarcu je šola delavce. Rockvell 9613 S*>eley «120 Betsy Ross restavracije ERNEST M. SCOTT, lastnik Fina, aveža jedila. Zmerne cene. 3706 Ogden Ave. 1859 W. Madison St. Chicago, IU* PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI FEI\CL*S RESTAVR/ CIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawnd. Je Ave. Chicago, III. Tal. Crawford 138J Pristna in okasna domača jadil« Cana smerna. Pnstrešba točna. NAROČITE SI DNEVNIK M PltOSVETA Stana sa calo leto $6.00, pol leta #3.00 UstanavljajU nova druAtva. Deset članov (ic) je treba ta novo drufttvo. Naslov sa liti sa tajništvo j«t 2657 S. Lavrndale A v«. CHICAGO, ILL. vse potniške ladje, ki io p!ulr proslr trdne med Zrd. državami in Anglijo so bile napolnjene potnikov, namreč takih potnikov, ki so Ali v London pasti sijala ob kronnnju novega angleškega kralja. Vsa stvar je stala ogromno denarja, ampak londonski businassmani računajo, da so jim tuji gosti prinesli več, kakor pa »o oni potrošili r.a dekoracije in druge stvari v sveti t okinranjem siavnosti kronanja. Za najbolj prismuknjene v tem slavju so se irkarali baš Američani. Obnašali so se kot da ne vedo, ali so Zed. driave še pod krono Velike liritanije, «|j niso. ZA MCNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. s* ANCEI.O CERKVENIK: "DVOJNIK ZGODBA VOJNEGA UJETNIKA mm Nadaljevanje.) _ Ali ho t ist'. ki so prisilili ujetnike gtadovatl, manj po-dli? Berenini je prebledel. Skoraj šepetajoče je vprašal: _ Ali mislrš, Hela, da bi Obletnica družabnega kluba Slovenski Center Chicago, III. — V soboto 15. I maja bomo imeli sejo Družab-; nega kluba Slovenski Center. Vabljeni »o vsi člani In njih j prijatelji. Ni s klub je bil usta- NJIM NI SILE" 4« vojaško patruljo, ki pa ju ni novljen pred l J*1 lfrmieevje in rože. Kalin- čudtžne kraje. Z eno besed): rajAi ime! - oskrbnika! mi ljubimo življenje, samo živ- — Kako grdi in nehvaležni Ijenie. Za življenje da Italijan stt'! namrdnila, vse! Vi pa liubite podobe bo- — Niti niti nehvaležen, danosti, težke misli, ideale... (,ra>ru .Hildegard, a ženska Tisti <*eh ie sam stopil pred (,ruž*)a J* mlademu človeku v generala, da bi rešil druge Ce- mnojfoterih pogledih močno he in Italijane. nevarna. Berenini je umolknil, Hela u- ^'i. moralist ga je poljubila. alo.izevski! s*» ie Hildegard po- Za hlebec kruha bi me pro- «mehovala. O, pri nas bo zdaj dali! si ie mislil. neznansko purlo. Kdo bo zdr- — Kadar je človek lačen, za' ' stoji na etičnem nivoju gliste!' 7~ Semtertja boste prišli na je rekel ter se pogreznil v pre-|BabJ° *riš!a. carski teren bo tudi predelan. Slovenski delavski center je torej res prostor, kjer se bomo po našem dnevnem delu lahko odpočili. Seja v soboto 15. maja ne bo trajala dolgo. Predvsem se gre za obnovitev članarine, ki je dolar na leto. Dozdaj sni > imeli blizu 200 članov. Mnogi so "lanarino že obnovili, ostali bodo to storili na tej seji'. In nedvomno bomo .letos dobili tudi mnogo novih članov. Odbor družabnega kluba iSlovenski Ct nter se trudi, da OH« FALCON Activities from Week to Week Or daik or li^ht or wiong or right The worl(J mu»t follovv you. i The vviniKOh o/ our Jimmie Jiitf-»fin.H Con te* t were avvatded their prifte« at the May Day program of th<- Jugoslav Socialist Hianeh No. 1. Then riie ua you ne'er ro.se before, T h« wiun«ru ure MiUi Oven and Le- | h(>l>e<' before, nor dared before, roy I.uflttmme. Mitzi had :J85 points, And us ,le'<,r was *hown before, »hile Leroy had 258. Helen Dr«*har Th1* P°wer that li«« in you. iLue,27rw !h in>lri gn;l COnrad U<1i «tand a« as one till right is done sta;ter w th 2 were ,n second Believe and dare and do. plače. I jm ..uie that th,. w.nner« | gUnd g„ M m j M u ^ t,njoy thl'ir Pri*» very much« Believe and dare und do. ♦ * Our Falcon«. Irene Svetlik, an-' Musolini'« blood-thir*ty Fa ?ist« other one of our Charter members. 1 have during the last fevv ^eeks irone \ * tU.. .............. .....u.. !..____I . . . ..... • At the p r ene nt time, *he in h«. has hel,)ed the Falcons present The age Fa»-ci*tx are today ruling Germany, Ita-Although our Exhit>»t and Social i^ j1 v a"d " number of other countries. over vvith, vve tan not forget those]Th«'y also have plans laid by which who so willingly ffftve their Mupportt^V to get the controling pow- — Vesel bom, kadar boste XII. prišli . . . Bilo je hladno, skoraj mrzlo. — ... ter prinesla njena pi-Nad vso pokrajino je ležala sn™. ne? prezirna temno-modra kopre- ^ oskrbnikom Novakom, ki na, iz katere so se dvigali vr- ie pri jahal na nizkem konjiču, hovi, kakor pravljične prika-|Je Pritekel tudi močan kraški zni. Iz vasi se je slišalo prepe-! ovčar. Žival je Bereniniju po-vanje petelinov. Berenini in! kanala dve vrsti prekrasnih Hildegard sta sedela spredaj belih zob ter hudo zarenčala. na kolesi ju, zadaj pa so bili; — To je moj Uru, varuh, naloženi kovčegi. Hildegard je kakršnega še niste videli. Dru-,ter. pokala z bičem, kakor vaški I £°val vam bo ter vas hkratu , vozniki. varoval. No, Uru, pridi bliže! Shod JSZ v Clevelandu bo ta ustanova res čimboljše služila svojemu namenu. Seja prihodnjo soboto se prične ob S. zvečer. Po končanem dnevnem redu bo udeležencem post rt žrno z okusno večerjo in s pivom. K '»liko bo to stalo? Nič. Samo pridite in zabavajte se! Vse stroške bo plačal klub. Rok Božlčnik, tajnik Družabnega kluba Slovenski Cen« Ko je nastala v Hollywoodu »tavka tehničnih delavcev filmtk« industrije, so prišle radi nje tudi "«ve*de" v zadrego. Pred študiji so stale skupine piketov m tik njih reporterji s fotograf ii nimi aparati. Čemu naj bi ,4»ve*de" sploh stavkale? Ampak delati, kadar itavkajo drugi, je tudi grdo! Pr so se posvetovali - n»mr:č musUe in žensk "iverde" —* in končno skle- Shall you complain vvho are the nili, da bodo ie kako naredili, da bo prav. Stavka v Hotlywoodu je ljudem, WO»ld of what the WOrkl may do? ki jo tam označujejo za "drhal", nauk. da so med igralci velike razredne t razlike. Eni so "zvezde" in drugi, od katerih največ obvisi, pa "drhal". Or dark or light Or wrong or right tb" 'Bit i iti p : ms - ----1-------—=. v—*-------j---j--1— 1 . I t"he urorld muM follovv you. er in other countries. First, thru muider and plunder they robbed the Fthiopians of their country and are now uyi to the rame thinj« in Fpain. There will be no end to their plans and cchtme.* j-f they »should vvin out in .S.;>ain, therefore, they must be stopped. a If the weather permits, the Falcons will have an outing to Clarendon Hills Satu»xlay, May 15. They will meet at the Labor Center at 9 o'clo:k. The train leui affair a .success. VVe ran not forget Mr. Justin Haitz who helped us at the bar; Mi>. Chriatina Turpin who heljied vvith the kitehen ani the fuiting up of the exhibits; Mr«. Jennie Lidrtutter who donated the set of divhe* that vva« auetioned; and Mr. Tunpin vvho aoctloned off the dishes, and helped vvith th • J raffle, * • Here is the reeitation that vva j vin by the Chieago Falcon* on the May I)jy progrem. It in entitlez lesa? Tako aktivno sodelovati pri tako važni zaroti, skrivati ubežnega viteza, nevarnega roparja ženskih src. Kdo ostal hladen? Hi-jo, hi-jo, belec! lo se naše socialistično časopisje pravkih iz \Vvominga v Salt i ' poklonilo Habsburzanom! Tu- Lake Citvju. Marsikje po seve-"Delavska Politika" preb ila di mi bi "morali? — pa nismo rozapadtt, pa menda tudi v ta-več člankov, v katerih opisuj • hoteli! Sicer smo se tudi v po- krajih, kot je Chicago, je razlike med socialističnimi in vojni dobi mogli neštetokrat zadnje dni aprila še zmerom me/danskimi listi. — Tretji t la-! prepričati o tej "morali" Ko- vse cmeravo in zelenje komaj nek te serije v imenovanem li- pitarjeve in Knafljeve ulice, da odganja. V tem mestu zve-stu se glasi: j Odprite "Slovenca", "Jutro" in ličavne mormonske cerkve pa "Naše socialist čno časopis- "Narod" rz dobe, ko je zavla- je bilo vse v zelenju in cvetju, lavska politična akcija": Do-j je je edino svetlo poglavje v (,al ^ivkovič — gospodje so ga j Ulijne demonstracije tega dne na Id J. Lotrich. "Vloga in bo- slovenskem časnikarstvu ol M v« <1" spet "morali" slikati v Salt Lake Cityju ni bilo, pač začetka, pa do danes. To pri- kot odrešenika, ki je pa so zavedni delavci in delav- znavajo tutli drugi. Tako prišel med na<<. Primerjajte vjke imeli prireditev v dvorani, Izidor Cankar v uvodu k ll.|(,uhu VSt> to meščansko časo-jčez dan pa so prodajali rdeče proti komunizmu". Vrnili so se razočarani in za eno skušnjo bogatejši. Ob prihodu domov Salt Lake City, Utah. — jih ni čakala nobena godba. Koncem aprila sem bil po o- Cleveland, O. — Na shodil, ki ga sklicujejo člani JSZ v Clevelandu v četrtek 20. maja v avditorij Slovenskega narodnega doma, bodo govorili Robert M. Dulea o predmetu, "Unijam je potrebna tudi de- dočnost mladine med nami in v našem pokretu"; Chas. Pogorelec, "Ali je publikacije JSZ se mogoče rešiti?" Frank | zvezku zbranih spisov Ivana I *)isJ'1, 7 »"šini skozi vso dobo, Zaitz, "Napredek naših delav- Cankarja o predvojnem slo- pa od leta 1929. do skih organizacij in ustanov je venskem socialističnem časo-] za<,ni?h (ln,V Pa l,oste videli, da zajamčen le v delavski ideolo«| pisju: "V svojih listih je ka- sn1n e , , ! , Xt <('1,mo razveseljivo, a zdaj nek. fašisti^ne jrske brijfade v nih listih, v ozna- ' ^ * več pomagati. Ko bo- t^n^Z T,^vol holevU hodnji pondeljek Shod bomo Snjih naprednih nilih po radiu in z letaki. John Krebel. časopisje ni bilo nikdar odvi,- mo s„et imoli slično slavje,: fp"n,J'- je moral «'Oje bojev.- no od denarnežev, se ni nikdar nam I,o ta skušnja nauk. da teŽe VZet' "azaj. 18 I"ko'. ker dobrikalo nobenemu režimu. „.;),ha ne bo brez razprodaja- 0 T ,me<1 ^ ' ni nikdar lovilo naroenik ,v s „ja vstopnie v naprej. Zdaj te- S " m'' n kriminalno kroniko in zavar ,,, - ------- ... "re(l Madndom .so Duff.vjevo valnino. vedno socialistov, bodi- ik " r \M \ T pred Madridom so Duffyjevo e b ; >, ! T rm,,rV,V,,,-V namenu'da britrado poslali v prednje vrste. je bilo glasil > olajšamo klubovim članom de- ,, . ... /___. /. , •• i , • ... nn . , v bitkah sem in tja so se span- 1,1 stianke, l>o- 1,> pri agitaciji. Odbor je upal, L. - . u^/; /..s; disi strokovnih organizacij, bo- da bodo člani agitirali za do- ske čete za hrbti irskih fašistov nekako zmotile in pričele V>e naročnin«, ki jih pošljejo ca • topniki in drugi agitatorji Proletar ca, «o »tete na bazi polletnih naroč nin. Namreč agitator, ki posije eno celoletno, je zabeležen r tem icma mu z diema polletnima. - disi somišljenikov, če kak re- ber poset prvomajske proslave j ^ V' ^ /.im ni dopuSčal politične orpa- tudi če ne bodo imeli vstopnic. J;J, 'anje' f, 0 I)uf r- nizacije, dosledno je vzgajalo kar se ni zgodilo. Izgledalo je | - ljudstvo s staliSča socialisti*, da se ie komaj četrtina članov "Knjema. To j.h je razpalllo in v. IZKAZ Žko. Vzljubil je Hildegard, ki Anton Jankovich. Cleveland O. 32 je bila nežen otrok in odločna j Arton Zornik. Herminie, Pa. 231 a Ženska hkratu. Chas. Pogorelec. Chicago, III. 22 — O vsaki nevarnosti vas J'toh 11 . . . Vincenf Pugel, We»t Alli«, Wi«. 10 bom obvestila, gospod profe- Fr»nk Stih sheboygan, Wi.. 7 ne,a spoznanja in člove.šk, e- spomnila, da je sob,da prvega j il majnika mednarodni delavski ------ tike, dosledno zastopalo samo interese delovnih množic in se prav tako dosledno opredelic- praznik. Vzlic temu, da ie bila ude- sor! — Nikdar vas ne bom pozabil, Hildegard! Sedla je v voziček ter mu še dolgo mahala z belim robčkom. — Zdaj mi pa povejte, go- Frank Karun, La Salle, II Ju ; tin Zajec, Chicago, III. Anion Shular, Artna, Kansat John Rak, John>town, Pa. John Langerholc, Johnttown John Tancek, Girard, Ohio Anton Udovich, Oglenby, III. K. Frznožnik, Red Lodge, Montana Okrog ene popoldne sta sei*P™l profesor, ali ste tisti, za L.wrence K.učic. syg.n. Pa. z*la«ila pri oskrbniku. — Najbolje bo, gospodična, potegnete gospoda do Martinovega klanca. Prtljago pulita kar tukaj! Znosil jo l>om Počasi nn Rabjo goro. Na vrhu Martinovega klanca me — ob »lapu — počakajte. Ob kak-8mh petih bom prišel za vama. Hildegard in Rerenini sta v naglici poobedovala ter ae od-WJala dal je. £e ob poslednjih ^išah dolge vasice se je začel kogar vas držijo, ali ne?! — Nisem tisti, gospod Novak. — y the president of the Basquc Government, Jose Antonio Aguirre, to the people of the world: "For three hours and a half German airplanes bonvbed vvith un-heard of fury dofenseless civil population of historical city of Guernica reducing the latter to a>hes, pur-suing with inachine-gun fire vvomen anav Paradna vvere greeted vvith beautiful »priug sun-t-hine instead of rain. At least 15,000 marched in the eolonful parade fremi Union Park. three miles thru lonp streets an I dovvn Michigan Boulevard to Grait Park, vvhere an even larger gr<>w | gathered to hear the addresaes bv Arthur McDo vvell of the Socialist Party, Klmer Johnson of the Com-munist Party, Abe Feiglass of the Fur VVorkers Union No. 45, and San-tlra Slotkin rpeaking for the National Te« Convpany strikers where the C. I. O. VVarehouse vvorkers and the A. F. of L. office workers are on strike together. Support of the fight against fascism in Spain, the demand for the final freedom of Tom Mooney an I abolition of the capitalist system vvere the issues dom i na t ing the pa-rade and floata. Singing and dancing around up the program at the Debs Hali. Our Doings Here and There By Joseph Drasler THOMAS COMMENTS ON THE SPANISH REVOLUTION Screen Actor's Guild Considers Joining Strike of Technicians Fleven unions comprised of movie make-up men, scenic artists, engi-neers, cooks and others. are p:cket-in^ 10 of the major Hollywood stia-dios in a strike for a closed shop. The actors themselves are delibera-ting strike action through their screen actor's guiM. but no det i^ion vvill be reached until next vveek and meant ime the players are passing the technicians' picket lines in their j limousines. Latcst rt jx>rts have it tbat vvorking conditions for aetor^ have been amicab!y adjusted. On May 20, vvbiih vvill bi* during1 tlie SNPJ Convention vveek our coin-radcui from Branches 27 and 41» iti tleveland are »'ponsoring a programi in vvhich the Singing Society "Zarja'' vvill be f eat U red. Iably others vvill be It won't be long now before most of our Branches vvill svving into their sunmier pregiam of outdoor picnic«. \N'«' look ahead to going to a picnic not only from the sUind|M»int of the good time vve expect to have but also from the t»taml|>oint of vvhat use vve vvill make of th;» nioriey vve expect to make. I^ast mi mer «|uite a fevv Branches sponsored picnics for the benefit of the sustaining fun;l of Proletarec. This year we are again appealing to ali Branches to sponMir at least one affair for the/^enefit of our official organ Proletarcc. some of the lovv spots of the ground. Tree s have been set along the high-way on the vvest aml north uideš. A line of trees and shrubbery has been set along one side of the ballina court s. Tlie front entrance to the building has been beautified by setting a number of plants some of vshich are already in bloom. Right novv th«- gaidencrs are vvorking on a laige flovver bed in the center of the ground s. After ali this vvork is completed and the plants are ali jn full bloom >ur building and our grounds vvill be one of the nicest in the neighbor-hood. FASCISM: THE NEW DARK AGE Month after month in these days vve are seeing ali over Eurojve the lights that fhine in the faces of free men and vvomen go out one b\ one. In many places the.v are not likely to be rekindled in our generation. VVhen we realize that here too there are those vvho desire this nevv dark age to come, not only over th ire but here also, the Spanish tragedv becomes a human tragedv, the battle ! they are fighting. not theirs alone, but ours also. — John Langdon-Da- ; vies, British Journalist aml Auth »r. ANGELO HERNDON It is comfortirtg to knovv that Angelo Herndon, has been set free bv the Supreme Court through a five to four decision. Under the lavvs of the state of Georgia he vvould have been sen-tenced to from cightevn to tvventy years on the chain gang. A year aeo the action of this same Supreme Court under the same cir-cunstances vvould have been entirely different.—L. B. J. A Conference of JSF Branche nnd affiliates of the Educational Bureau, JSF, from BrulgepoK, Blaine and ti.e surroun«ling territor.v vvill be held Siinday, Mav 30, at th" SVPJ Hali in Blain.-, Ohio, begin-ning at 10 a. m. Joseph Snoy vvill re-nort on th.. special Convention of the S(»ciali^t Party held Iaort on the Conven-t;on. Our nroblems and our vvork will be disr is also grovving at least to the foint <»f being able to keep the eactionarv forces vvithin the organi zation under control. (^uiti' a number of our Comrades are delegates to the Convention. * One evening during the SNPJ convention vveek has been set asidi for a JSF gathcring, this to be a symiH»sjum. Ma.v 24th. The Cleveland comrades are making the neces-sary arrangeiments. As for Spain, the nevvs I have got from very different soun-es in London and later in Pariš, agrees that factional controversy among the Lo-yalists is leaaening and that the chances are bright that the sU^gan: "VVin the vvar first and then the revolution," does not mean that the revolution vvill bi' lost. On the contrary, according to my informants, in very important par-ticulars the revolution is novv being vvon. VVhatever may have been the mistakes in policy in the past, and hovvever important a study of them may be for the future, the maximum of unity in Spain is novv an absolute essential for us ali. The defeat of Franco vvill tlien be assured and vvith it vvill come an enormous increase of hone for the w<»rkers of every land. We arrived in France in the midst of an important meeting of th»' National Council of the Socialist Party, and I am vvriting before I have hal time to see anyone of our comrade«« of importance. Indeed, I ma.v have to vvait to see them until our return from Russia. Of course vve are immensely inter- ested in sueh American nevvs aa wt get. Naturally enough the Kr>gli»h pres« played up that horrible Misni*. sipj»i lynching. John Levvis i« tn ogre to the British middle clasn and its press—a* mu h more than h« ii at home. The British talk rather smug|y about our constitutional diffictilties created by the decision of their Privy Council for Canada, to say nothir* (►f the critical situation in India. The fact that our Supreme Court con-descended to ratify the Wagner Labor Act made some of its other de-eisions vvorse than ridiculous ftnd proved once more that Hughes and Roberts, at least, can follovv the election return s. It also emphasizes the fact that to increase the number of judges is far less important than a fundamenUl amendment of the Constitution, on vvhich I hope our Party is innisting. I am sure that the Party is insirting that Roosevelt shall not get out of his budget difficulties at the expenge of the unemployed. (Signed) NORMAN THOMAS. REDUCE THEM TO ABSURDITY "We novv knovv that if a man'. education is finishod, the man i« finished. Even the justices of our supreme omrt are ltarning things today." SPRING FOOTBALL! Please hold the pail an-hile we fhod copious tears oVer the misfortoines of Mussolini's "Roman " legions" in Spain. They run so fast that the best Spanish sprinters can't keep up with them. This is just vvhat i- needed to make eel doocha.v ridiculous. VVhat he and Hitler deserve more than anythin$r else is to have the whole world laugh at them. The shades of Julius Cacsar and his leg-lons vvill die laughing. Or do shades die again? Wc're getting a little beyond our depth. Hovvever, it is our opinion that the Italians in Daly are not ali covvards. Fa^ism is cowardly ,by nature—no-body but cowards vvould buteher vvomen and children—but it is probable that most of the Ttalians are vietims of Fascism rather than Fascists themselves. Reluctance ain vvhen the re-bels are vvinning than vvhen the loyalists are vvinning. This shows vvhere the s.vmpathies of the capitalist papers lie. The.v should also be redueed to an absurdrty, by not reading them, for they are always against the people. As in the presidential election, to in the Spanish affair, their readen do not agree vvith them. AH polls shovv a majority of Americans favor-ing the loyalists, <«ven though the president and the congress have dia-eriminated in favor of the Fascists. —The Milvvaukee Leader. HARLAN C0UNTY NEXT VVe have been vvondering vvhat the cold-blooded anti-union coal coni-panies (»♦" Har'an conntv. Kentucky, will do vvhen they find themselves onfronted vvith the VVagner Labor Uelations Lavv, vvhich guarantees to vvorkers the ritfht to organize and '»argain collectively, free from coer-r <»n, interfcrence or intimnlation on the part of employers. Judging from their common practice up to this time, it may reasonably be expecterl that some of them vvill choose to gnore the lavv anp their employes under subjeetion. If the.v do this, the.v vvill undoubtcdlv suffer a rud.' avvakening, for the VVagner lau is a federal lavv and not a state or local lavv. Con spi rac y to violate a federal lavv is a seriou* offense, punishable by imprisonment. Those vvho engage in a conspiracy to violate the VVagner lavv can be .vanked into a federal court, vvhere Harlan county influence vvould amount to nothing. The.v could not run a federal court as they run local courts. Under the provisions of the VVagner lavv. the miners' union has the egal right to send organizers into Harlan county and Invite the miners to join the union, and no one—not even the hardest boiled coal com-pany nor the most brutal and blool-th irsty armed thug or deputy sheriff has an.v right to interfere vvith then. And it is a erime under that lavv for | an.v employer to diseharge any em-lpioye for joining a union. Thus, a nevv da.v has davvned u|>on Harlan county and its coal miners vvho have been so long suppressed and eovve I. It vvill certainl.v seem strange for sueh companies. armed thugs and company hireoslng of their dvna-mite. Times have changed. It vvill also seem strange to Harlan eounty miners vvhen they lea»-n that they have the right under the nevv federal lavv to join the union, attend meetings unmolested, walk upon the public hi»ghway vvithout in-terfemice aml not have to ask per-1 mis>ion of anyone. But thcy will soon gi t used to it. These poor sub-dued people have for years loniped for relief from their economic bon-dage, and libert.v has come to them at last, thanks to the action of congress in passing the VVagner Labor Relations Act. VVe said a long time ago that some da.v Harlan count.v vvould be orjrtn-ized. That da.v is not far distant. There vvas a time vvhen other field* vvere just a- dangerous to union representatives as Harlan county, but sueh conditions po longer exist. Peace and common sense have dis* placed bruta!ity and slaver.v in tho« fields. Harlan count.v is next on the program.—U. M. VV. J. WE SHALL BE POOR SO LONG AS WE 0BEY "VVhat 1 w«nt »o a»k it vvhat i* tli« fundamental cvil of our »ociatj? There are two possible answer» that quealion, and I am »ure that th« maiori ty of w*ll meaning peopl* would make the wron|; one. They anjwer "poverty" whcn thejr oufht to ansvver "«lavery." Face to f»c< every day with the shameful co»-trastt of riches and destitution. dividends. and low wagesf and p«1"* fu!ly consčious of the futility of try-ing to adjust the balance by «ne»«* of charity^ private or public. they vvould answer unhesitatinflf that they atand for the abolition "f povrrty. Well and *ood! On »b«1 iuue every radical i« vvith them. B"' their ansvver to my queation i« the less vvronf. Poverty is »he tom, slavery the disease. The «*' tremes of richea and destitution f®'* low inevitahly upon the eutreme* ° iicense and bondage. The many *r# not enslaved because they are p®«r' they are poor because they are slaved. We ali too often f i* our eftt upon the material misery of the p°°r vvithout realicing that it rests "P®" the spiritual degradaiion of th* • lave."—K ropot ki n. NOTE More Engliah reports and Articlea on Page 5.