ŠteV. 13. Poštnina plačana t gotovini. Ljubljana, 28. marca 1928. Leto X. ® In obrtnik naj bodo narodu vodnik 1 3E H. Izhaja vsako sredo. Naročnina: za soto lota Din M — u pol lota „ II'— 'za Inozemstvo za celo leto Oln M*— Insorati po tarltu. • Platnenim vpraianjam na) so priloži znamka za od- govor. Nefranklrana pisma so ne spro|omajo. ▼snkdu v«'al ▼o« sadov« 3 svojega dol* kas merljivosti I Glasilo »Slovenske Kmetske Stranke". 31 3E Rokopisi s. ne vra-iajo. — PMa la t«M so v L.jutoi|anl. — Uredništvo la uprava |s » Ljubljani * Kolodvorski ■M H. T. — TatofM Inttr. It. 26M« — Rttal pri ^oltfll hi anlMal (t. 14.1*4. 'i (Govor posl. tov. I. Puclja.) »Pridni« poslanci SLS. — Zapuščene tobačne delavke. — Dvoličnost SLS. — Nagrade za davčne uradnike. Visoka zbornica! Dovolite mi, spoštovani gospodje poslanci, da konštatiram, da navzlic trudu g. predsednika vidimo v poslanskih klopeh samo osem radikalov, nobenega demokrata, nobenega muslimana in pa tudi nobenega člana Slovenske ljudske stranke, dasi je ta stranka najbolj zainteresirana na vsebini mojega govora. Skupščinski tajnik Bedjanič: Imajo klu-bovo sejo! Pucelj: Za časa plenarnih skupščinskih sej se ne morejo vršiti nobene klubove seje, ker je prva in poglavitna dolžnost narodnih poslancev, da se udeležujejo plenarnih skupščinskih sej. Gospodje poslanci! Kdor je zadnjih osem let bil v tem domu, ta mora opaziti v tem našem visokem domu neke izpremembe, ki morajo vsakemu opazovalcu pasti v oči. Kajti zadnjih sedem let smo videli in slišali živahno sodelovanje v tem visokem domu, zlasti od strani reprezentance slovenskega naroda, ki je organizirana v SLS. Dokler so ti gospodje glodali suho in nehvaležno kost opozicije, smo videli, kako zgovorni so bili. Niso bili sicer ti ; govori vsebinsko dovršeni, ampak vsekakor ! so bili govori. Bili so dostikrat napisani od tuje roke, recimo od dopisnika »Slovenca«, ali i od kakega študenta ali drugega prijatelja. Do- \ stikrat smo honorarje za te govore zapili pri : »Črni Mački« v Zemunu. (Veselost). Toda, kakor rečeno, so bili to vseeno govori, ki so bili zabeljeni z duhovitimi medklici in tudi v • »Slovencu« so se jako lepo brali. Danes je za i slovenskega opozicionalca naloga jako lahka. Ni mu treba drugega, kakor vzeti v roke stare | stenogralske zapisnike, jih pazno prečžEati in pri vsakem resoru uporabiti to, kar so ti gospodje takrat povedali. Ni mu treba drugega, nego vse to ponoviti, ker so krivic^, ki se . nam godijo, danes še večje. Gluhi klerikalci. Gospodje poslanci, razlika od takrat je samo ta, da so razmere danes pri nas še hujše, da je stanje v Sloveniji vse težje in težje, da ,je postalo že naravnost neznosno, da narod skoro ne more več živeti. Spremenile so se v toliko, da je ta, takrat tako zgovorna gospoda postala danes v Beogradu gluha in nema za vse pritožbe in za vse, kar Slovenci zahtevajo. Tam na galeriji sedita dve ženici, dve skromni zastopnici našega tobačnega delavstva, ki sta prišli v Beograd, da skušata osebno tukaj [' zboljšati položaj tobačnih delavk. Vesel sem, ! da imam iz preprostega naroda priči, ki vidite naše velike napore, in ki tudi vidite, kako ; neresno zastopajo slovenski narod nekdaj mo- f| gočni gospodje klerikalci. Moja dolžnost je, da izpolnim to veliko praznino, ki je nastala za-radi tega ponižnega hlapčevanja, zaradi div- lj jega zakona, Sklenjenega z Blejskim paktom. M Da to izpolnim, sem tako prost, da govorim ! danes v čisti slovenščini. Mislim, da imam to t' pravico, a ne samo, da imam to pravico, ampak imam tudi dolžnost, kajti kmečko-demokratska koalicija se bori v prvi vrsti za poštenost in ravnopravnost. (Živahno pritrjevanje in ploskanje pri opoziciji.) Za pravico slovenskega jezika. Borimo se za ravnopravnost ne samo pri žepih, ne samo pri davkih in dobivanju denarja iz centralne blagajne, ampak se borimo tudi za popolno ravnopravnost slovenskega jezika. Baš zato, ker se borimo tudi za jezikovno ravnopravnost, vprašam gospoda predsedavajo-čega podpredsednika, ali je zmožen toliko slovenščine, da more predsedovati seji, na kateri govorim v svojem materinem jeziku. Podpredsednik Radoslav Agatonovič: Ja ču prema Vama Siniti sve ono, što činim prema ostalim govornicima. Iyan Pucelj: Odgovor gospoda predsednika dokazuje, da me ne razume! Konštatiram, da smo Slovenci v tako bednem položaju, da ne moremo dobiti niti predsednika, ki bi razumel naš jezik. Z vso odločnostjo protestiram proti temu in zahtevam, da se napravi v tem oziru čimprej red. Poživljam delegacijo Slovenske ljudske stranke, da nas v tem našem prizadevanju podpira. Če imamo popolno pravico zahtevati od predsedavajočega predsednika znanje slovenskega jezika, potem imamo pravico zahtevati, da tudi član našega doma, ki zastopa vlado v teh klopeh, razume moj materni jezik. Vprašam torej gospoga ministra gradjevina Pero Markoviča, ali me on razume. Prepričan sem, da me ne razume, ker je doma iz Valjeva. Toda vprašam ga, ali ne smatra za svojo dolžnost, da pokliče gospoda dr. Korošca, da v imenu vlade posluša slovenske govornike. (Živahno pritrjevanje in ploskanje pri opoziciji.) — Dolžnost gospoda Korošca je, da vrže takrat svoj pendrek iz rok iin sede v ministrsko klop ter posluša slovenske govore, kajti le tedaj bo mogel vedeti, kaj zahteva slovenski narod od vlade in kaj nas osobito teži. (Živahno odobravanje in ploskanje na levici.) Franc Smodej: Malo pozno ste se spomnili na naše pravice! Pucelj: Gospodje, nerad skažem gospodu Smodeju čast, da ž njim polemiziram, toda to njegovo opazko moram vendar le zavrniti. Poudarjam, da se na to nisem šele sedaj spomnil, nego da je splošno znano, da je to naša zahteva, naš program in da to pove tudi naš naslov Slovenske kmetske stranke. Sodba o finančnem zakonu. Gospodje, o finančnem zakonu sem slišal strašne zabavljice, pa ne samo zabavljice in smešne pridevke, nego naravnost psovke, ki so padle na finančni zakon in to največ s strani sedanje vladne večine. Tako n. pr. sem slišal, da imenujejo radikali ta finančni zakon »papazanijo«, demokratje, da je to »čorbanija«, potem sem slišal, da je to pravi »omnibus sra- mote«, »program za variete«, »potpuri zakonskih škandalov« in končno še, da je ta finančni zakon »tutti frutti«. Razume se, da se je govorilo tudi o tem, kako je prošlo leto nazival finančni zakon sam današnji nosilec policaj-skega pendreka g. dr. Korošec, ki je rekel, da je to navadno tihotapstvo, zakonodajno tihotapstvo. Mi ga pa imenujemo samo žalosten kup naše skupne nesreče in nesposobnosti, skupne samo v toliko, v kolikor moramo biti skupaj s temi nesposobnimi ljudmi. Nas, ki nismo pravniki, nego priprosti možje iz naroda, sinovi naših kmečkih hiš in koč, je čudno presenetil že način in neresnost, s katero se je ta finančni zakon začel delati. Najprej so nam dali skromno knjižico, ki vsebuje vsega skupaj samo 70 paragrafov. Toda komaj je preteklo nekaj tednov ali nekaj mesecev, smo dobili drugo knjigo, mnogo večjo, cel foljan. Ta se že ponaša z veliko večjim številom pragrafov. Ima jih že 244. In potem, ko smo se mi siromaki, priprosti ljudje, zastopniki kmečkih vasi, vrgli na čitanje te knjige in proučevanje potreb naroda, ki nas je poslal semkaj, da tudi mi unesemo svoje želje in zahteve, je izšla tretja knjiga, to so amandmani. Ta tretja knjiga izpopolnjuje, oziroma kvari prejšnji dve. Vse to gre v nedogled. Zato ni čudno, če se tisti gospodje, kateri so to delali in ki so primorani dati Načrtu finančnega zakona svoj glas in ga uzakoniti, iz njega norčujejo, če smešijo in kritizirajo sami svoje delo ter čez njega zabavljajo. Razume se, da je za nas priproste ljudi celokupna kritika nemogoča in popolnoma izključena že glede na materijal sam brez ozira na njegovo neurejenost. Zato se hočem tudi jaz omejiti samo na nekatere največje krivice, ki se godijo našemu kmečkemu narodu vseh treh imen, posebno pa še mojim ožjim rojakom Slovencem. Boj za vseučilišče. V prvi knjigi in deloma tudi še v drugi, imamo nekatere paragrafe, ki so bili upostav-Ijeni z velikanskim pompom, ali sedaj jih tukaj ni več. Omenim naj predvsem § 44 in § 69. Ta dva paragrafa sta prišla v finančni zakon po prizadevanju, trudu in predlogu sedanje vlade. § 44 se je tikal okrnitve naše univerze. Ta paragraf je strašil po naši lepi domovini dolge štiri mesece. Koliko protestnih shodov in koliko sestankov se je vršilo proti temu paragrafu! Koliko so potovali akademični mladeniči med narodom, ga organizirali, ga klicali na odpor in ga poživljali na protest, da se ta člen črta, da ostane ljubljansko vseučilišče neokrnjeno. Mogotci in oblastniki, ki so ta zakon predložili, ki so ta paragraf spisali, so se pričeli skrivati in so v Sloveniji šli z drugim obrazom med protestnike in med prošnjike, da se ta paragraf odpravi. Gospod dr. Gosar, ki je sopodpisal finančni zakon in obenem tudi osovraženi paragraf 44, je bil v Sloveniji tudi med tistimi, ki so bili proti temu. Z njim vred je bila vsa njegova stranka. Vsi njegovi kolegi, predvsem pa g. dr. Korošec so dvignili največji vihar in protest proti temu paragrafu. Hinavščina, ki jo uganjajo ti gospodje, se mora na vsak način maščevati. Gospodje, da ste videli okrožnice, 2 _ Nismo stranka enega stanu, temveč vsega naroda slovenskega. ki so jih pošiljala klerikalna prosvetna društva vsem poslanskim klubom v Beogradu! Brošuro, v kateri se protestira proti temu paragrafu, je podpisala Leonova družba, glavna znanstvena organizacija stranke gospoda dr. Korošca. Podpisana je tudi Zveza katoliških izobraževalnih društev, kratko rečeno, vse slovenske katoliške organizacije so med pro-testujočimi, tukaj je pa gospod dr. Gosar med predlagači visoke vlade! Med onimi, ki so tako lepo aranžirali in vodili to gibanje, je bil tudi predsednik ljubljanske oblastne skupščine in ljubljanskega oblastnega odbora g. dr. Marko Natlačen, prvi zaupnik gospoda dr. Korošca. Tudi ta gospod je na javnem protestnem shodu obsojal sedanjo vlado, proklel ta člen in zahteval, da se črta v finančnem zakonu. V »Slovencu« se je pozneje namigavalo, da je ta paragraf res nepotreben, ali da je iz drugih razlogov — ne vem iz kakih, morda proti Zagrebu — potreben in da poslanci SLS nimajo moči, da bi vlado prisilili, da ga umakne. Boj za zemljo. Paragraf 69. je pa še strašnejši. Ta je določal, da morajo kupne pogodbe v obmejnih krajih, oddaljenih do 50 km od meje oziroma od morja, sklenjene ne samo med tujci, ampak med domačini, stopiti v veljavo in biti izvedene v zemljiški knjigi samo v tem slučaju, če jih odobrita minister notranjih zadev in vojni minister. Ta paragraf je posebno hudo zadeval Slovenijo. Naša Slovenija je majhna okrnjena pokrajina. Polovico so vzeli Italijani, polovico pa Nemci. Znano je, kako teče meja v Sloveniji. Izmed vseh političnih okrajev bi po tem paragrafu ne bil prizadet brežiški okraj in deloma novomeški. Vsi drugi okraji bi pa bili pri tem zelo prizadeti. En del bi pogoltnila Italija, drugi pa Nemška Avstrija oziroma Madžarska. Ta paragraf reže kakor britev v živo meso slovenskega naroda. Tudi proti temu paragrafu so se vršili številni protestni shodi. Tak protestni shod se je vršil tudi v mojem okraju med dobrimi Kočevarji. V mojem okraju prebivajo namreč Kočevarji, ki pravijo, da so Nemci, čeprav nimajo čistega nemškega jezika. Ker pa spoštujem vsako prepričanje, imam rad tudi Kočevarje in to zlasti, ker so gospodarsko pametni ljudje in žive ves čas z nami Slovenci lepo v miru in slogi. Toda, četudi so gospodarsko pametni, so imeli zadnji čas to smolo, da so politično strašno neumni. Navezali so svoj čolnič na vlado g. dr. Korošca in dali vse politično vodstvo v rake nekaterim župnikom. Toda pri čitanju § 69. so pa postali vseeno vznemirjeni. Če bi ta paragraf ostal, oziroma če bi postal zakon, bi vrednost našega narodnega premoženja strašno padla. Kajti če naše premoženje nima prodajne vrednosti, tudi nima nikake cene. Sklicali so protestni shod in odpovedali ljubezen SLS. Prišel je gospod Škulj, ki je, kakor je že njegova navada, da ne govori neumnosti samo na shodih, ampak jih piše tudi v časopisju, napisal v »Slovencu«, da je Slovenska ljudska stranka vse storila, kar je mogla in da se je skoro raztrgala, da bi odpravila ta paragraf iz finančnega zakona, da pa njeni poslanci tega niso mogli doseči radi »državnih interesov«, ki so ogrožani po Italiji. Vrli Kočevarji so se s tem tudi potolažili. Danes tega paragrafa ni več. Danes ni niti paragrafa 44., niti § 69. V »Slovencu« je bilo na prvi strani natisnjeno z velikimi črkami, kakor na kakih cirkuških reklamah, da je to zasluga in uspeh gospoda dr. Korošca! Na prizadevanje gospoda dr. Korošca, tako je bilo natisnjeno v »Slovencu«, se je posrečilo črtati § 44., ki je ogrožal neokrnjenost slovenske univerze, posrečilo se je črtati tudi § 69., ki je pomenjal preteče breme za slovensko obmejno prebivalstvo. Ne vem, ali bo tudi gospod Stankovič ali kdo drugi dal natisniti v svojih listih, da je to njegova zasluga. Dobro bi bilo in hvaležni bi bili mi, če bi dali to natisniti tudi drugi gospodje, da vidimo dvo- ličnost naših slovenskih zastopnikov. Toda smešno je, bahati se s takimi zaslugami. Najprej se spiše zakon in se preti ž njim kakor s korobačem, kadar pa gospodje vidijo, da javnost tega ne bo prenesla, pa dotične paragrafe črtajo, češ, glejte, kako vas imamo radi. Klerikalci za Trboveljsko družbo. Ko smo čitali, da je g. dr. Korošec v sedanji vladi uspel, da nas reši teh dveh pretečih bičev, smo pričakovali, kako bo g. dr. Korošec uporabil svoje sile še vnaprej. Vsi veste, da je § 82. lanskega finančnega zakona prišel zopet v letošnji finančni zakon kot § 71. S tem paragrafom smo mi Slovenci strašno prizadeti. Na naših tleh imamo Trboveljsko premogokopno družbo, imamo svinčeno družbo v Mežici, ki je milijonsko podjetje in ki je v lasti angleških kapitalistov, ki gulijo in gnjavijo naše delavstvo, kolikor jim drago ter uživajo silno zaščito pri g. finančnem ministru. Mislil sem, da bo g. dr. Korošec, če se je že lansko leto blamiral, ker ni mogel spraviti čl. 82. iz finančnega zakona, vsaj po tej moji interpelaciji zastavil vso svojo moč in odpravil ta člen, ki povzroča toliko gnjeva v Sloveniji. Če je odpravil § 44. in § 69., potem bi pač lahko odpravil tudi sedanji § 71. Toda to se ni zgodilo. Nagrade za davčne uradnike. § 71., ki zlasti v 3. točki favorizira milijonska podjetja, nas Slovence zelo boli. Boli nas pa še bolj § 66., ki je tako umetno skrit, da ga ne najdete, če ga tudi trikrat prečitate. To je pravzaprav § 179. finančnega zakona za leto 1926/27. Člen 179. se glasi tako-le: »Ovlašcuje se Ministar Finansija, da može činovnicima po-reske struke davati specijalne nagrade za uspješan razrez i maplatu poreza, koje če se isplacivati iz sume naplacenih poreza. No nagrade za uspješnu naplatu poreza mogu se isplacivati samo u onim slučajevima, kada je naplačeno preko 90% ukupnog zaduženja duž-nog i tekučeg poreza. Bliže odredbe o ovim nagradama propisače Ministar Finansija pravilnikom.« Vidite, gospodje, tale pravilnik nam ni znan, toda zakon sam je nemoralen. Nemoralen je zato, ker daje neki posebni honorar davčnim uradnikom za to, da so še hujši in da še bolj pritiskajo na naše davkoplačevalce. Nemoralen je zlasti za naše kraje, kjer je bila davčna morala vedno na višku in je bila tudi uradniška morala zelo visoka. Pri nas je imel uradnik dobro vzgojo. Ko je dobil dekret in je nastopil svojo službo, je zaprisegel, da se hoče držati zakonskih predpisov in službene prag-matike. Tega se je res tudi držal in je vestno vršil svoje dolžnosti. Za svoje delo je dobival primerno plačo, toda nikdar se ni vzgajal na to, da bi dobival napitnino. V naši državi je pa vlada sama prišla s tem, da to moralo ubije, uradniški kader pokvari in ga zapelje. Kajti, če mu država sama daje podkupnino in ga uči, da jo sprejema, potem se pač ni čuditi, če bo podlegel skušnjavi in bo sprejel podkupnino tudi z druge strani. Toda pri tem paragrafu, ki se je, kakor pravi g. dr. Korošec, utihotapil, je še nekaj hujšega, namreč to, da prepušča več kot polovico moči pravilniku. O tem pravilniku ne vemo nič, ga ne poznamo. Vemo pa nekaj drugega, kar boste, kakor sem rekel, vsi razumeli. Če bi bil g. finančni minister tukaj, bi nam moral povedati, katere finančne delegacije so tako pridno pobirale davek, da so zaslužile ta honorar. Slovenija je vedno do zadnjega vinarja plačala svoje davke. Za lansko leto je Slovenija po tem paragrafu plačala toliko daVka, da je prišlo tega honorarja okrog 700.000 dinarjev. Ta vsota, ki se je v Sloveniji zaslužila na podlagi tega paragrafa, nam kaže, da naši davčni uradniki v Sloveniji niso izterjali samo 100%, nego celo 110, 115 in tudi 120% predvidenega davka, da so dobili vsoto 700.000 dinarjev nagrade. Od te vsote je prišlo na posamezne uradnike jako malo, samo po kakih 300—400 dinarjev. Te vsotice davčnim uradnikom pač ne zavidam. Ne zavidajo jim je niti naši siromašni kmetje, ki so si morali od ust pritrgati, da so plačali le davke. Toda od te vsote 700.000 dinarjev je šlo dne 3. marca z večernim vlakom 280.000 dinarjev v finančno ministrstvo. Najbrže je pravilnik sestavljen tako, da morajo dobiti honorar tudi gospodje v finančnem ministrstvu, če so naši uradniki tako pridni, da izterjajo toliko davka. 280.000 dinarjev je šlo torej 3. marca v Beograd ia jaz sem prepričan, da danes o tem denarju ni več ne duha ne sluha. Dne 4. ali 5. marca se je že razdelil med posamezne gospode v finančnem ministrstvu, ki so danes prav dobre volje. Gospodje, vprašam vas vse, brez razlike stranke, ali je to moralno? Vprašam vas, ali ni to škandal, da se kaj takega trpi? Neenakopravnost pri trošarini. Poleg teh navedenih krivic, ki vse prečanske kmete zelo bolijo, je pa še posebno velika krivica neenakopravnost v pogledu trošarine. V letošnjem finančnem zakonu se je skoro iz temelja spremenil zakon o taksah in o trošarini. Celih 4 ali 5 strani obsegajo in govorijo o spremembi tega zakona. Toda nikjer ne zapazimo, da se je spremenila in izenačila tudi trošarina. V Srbiji je vse prosto, v prečanskih krajih pa moramo plačevati iz naslova trošarine ogromne vsote. Statistika nam dokazuje, da se je v prečanskih krajih samo na trošarini, ki se v Srbiji ne plačuje, plačalo lansko leto 48 milijonov dinarjev. Naši vaški gostilničarji morajo plačevati danes tako velike takse, da jih to naravnost ubija. Naši gostilničarji v Sloveniji so prave čebelice, ki nosijo med in plačujejo davke za državo, so kakor kokoške, ki nesejo jajca, da more državna blagajna od tega živeti. Koliko intervencij, koliko poskusov je bilo, da bi se razmere spremenile in izboljšale, seveda brez uspeha, breiz duha in sluha. Koliko se je govorilo o novem ministru za notranje zadeve od strani SLS, češ, da imajo sedaj merodajen vpliv. Dali so mu sicer pendrek, toda on misli, da ima žezlo v rokah in se ponaša tako kakor se ponašajo kralji v bajkah. To so razlogi, zaradi katerih ne morem glasovati za tak finančni zakon. Klerikalci in slovenstvo. Naslednjega dne po svojem govoru se je znova priglasil k besedi posl. Pucelj z zahtevo, da se zabeleži v zapisnik, da je on zahteval, da mora biti navzoč vsaj eden izmed ministrov, ki razumejo slovensko, če govori slovenski poslanec. Dalje je zahteval posl. Pucelj, da se njegov govor napiše v zapisniku v slovenskem jeziku, ker je tudi slovenski jezik državni jezik. Končno je predlagal, da se vodijo zapisniki tako, da se napravi en zapisnik v cirilici, eden v latinici, eden pa slovenski. Na te zahteve posl. Puclja je odgovarjal posl. SLS g. Bedjanič, ki je skupščinski tajnik. Posl. Bedjanič je rekel: »Ker nikdar ni bilo običajno, da bi morali biti navzoči pri sejah ravno tisti ministri, ki znajo slovenski... Pucelj: »Ki razumejo slovenski!« Bedjanič: ... se ne strinjam z zahtevo g. Puclja! Pucelj: »A kaj je z mojo pripombo, da se naj napiše drugi zapisnik v slovenskem jeziku?« Bedjanič: »Ker je bilo običajno, da se je vodil zapisnik v enem jeziku, te pripombe ne morem sprejeti!« Pucelj: »Kaj? Ali ne sprejmete? Slovenska ljudska stranka! Slovenska ljudska stranka! Slovenska ljudska stranka! Sramota! Cincarski hlapci! Izdajalci! Pameten predlog. Predlog posl. Puclja za povzdig® našega mlekarstva. — Zakaj ne služijo slovenski vojaki doma? — Slabo meso za vojake. Med razpravo o državnem proračunu je stavil tov. poslanec Pucelj v parlamentu nujni predlog, naj bi vojaki dobivali kot dopolnilo svoje hrane dvakrat dnevno mleko , — dvakrat ali vsaj enkrat na teden pa porcijo sira. Svoj predlog je utemeljeval posl. Pucelj kakor sledi: »Najprej bi opozoril g. vojnega ministra na njegove izjave od pretekle jeseni, da bo letošnje rekrute razdelil tako, da bo od slovenskih rekrutov najmanj 40 odstotkov ostalo v Sloveniji. To bi bilo v interesu armade same. V Ljubljani imamo namreč 40. polk, ki se imenuje »Triglavski polk«. Ta polk je namenjen zlasti za hribovite kraje in zato se morajo vojaki tega polka na hribe navaditi. Ko pa sem bil te dni v Ljubljani, sem zvedel, da je ostalo v Ljubljani komaj 16 Slovencev-re-krutov, vsi drugi pa so morali v Dalmacijo. Še peki in vozniki so morali iz Ljubljane! Jaz bi jako rad slišal, g. minister, iz Vaših ust, kaj je temu vzrok! Slabo meso za vojake. Iz lastne izkušnje moram dalje povedati, da ne uživajo v naših krajih vojaki takega mesa kakor bi ga morali. — Zakaj to? Tu je neki podjetnik, nekaka organizacija, neki Markovič, ki licitira dobavo mesa, moke in krme skoraj v vseh garnizijah. Jaz pa vem od svojih zagrebških prijateljev-mesarjev in vem iNa odličnem mestu v odboru je vodja svobodnih zidarjev Vajfert.« Predsednik odbora je g. Matušek, direktor Vaj-fertove pivovarne ... IZ STRANKE. Seja okrožnega odbora in sestanek zaupnikov SKS se vrsi na Belo nedeljo dne 15. aprila 1.1. v Ljutomeru. Čas, prostore in dnevni red objavimo prihodnjič. — Rajšp, predsednik okrožnega odbora SKS za mariborsko okrožje. V Trbonjah se vrši v nedeljo dne 1. aprila t. 1. ob pol il. uri dopoldne v gostilni tov. Brajnika shod SKS. Na shodu poroča predsednik okrožnega odbora tov. Rajšp in drugi; Vabijo še vsi prijatelji našega gibanja. Sv. Vid niže Ptuja. Občni zbor krajevne organizacije slovenske kmetske stranke se vrši na Veliki ponedeljek, dne 9. aprila t. 1. Na zborovanju poroča zastopnik načelstva stranke. Polenšak. Dne 18. marca smo imeli na Polenšaku v Gor. Šari zaupni sestanek Slov. kmetske stranke, na katerem sta nam orisala tov. Kirbiš in dr. Rozina današnji položaj. Sestanek je bil dobro obiskan. Govornikoma se pa prav lepo zahvaljujemo za njun trud. Ponikva. V nedeljo 25. marca je imela naša krajevna organizacija svoj letni občni zbor. Udeležilo se ga je okoli 40 do 50 pristašev. Otvoril ga je s pozdravom predsednik krajevne organizacije tov. A. Štor, ki je vse lepo pozdravil in takoj predal besedo tov. A. Prepeluhu. Ta je v več ko enournem stvarnem govoru podal poročilo o političnem položaju v državi in v Sloveniji ter o gospodarskem stanju kmečko-delavskega ljudstva ter Slovencev v obče. Zlasti so bile zanimive njegove davčne številke in izgledi našega narodnega gospodarstva na splošno. Njegovo stro-kovnjaško poročilo so vzeli navzoči ob živahnem odobravanju na znanje. Nato je poročal tajnik krajevne organizacije tov. Ant. Zdolšek o delu organizacije v preteklem letu, ki je bilo zanimivo zlasti glede doseženih uspehov. Pri oblastnih volitvah je dobila Slovenska kmečka stranka v tej občini samo 12 glasov. Pri skupščinskih pa že 64. Pri občinskih volitvah, ki so se vršile dne 28. novembra 1927, je postavila organizacija svojo kmečko-delav-sko kandidatno listo, ki je dobila 180 glasov in 10 odbornikov. Uspeh je očividen. Nato se je izvolil nov odbor, ki je pravzaprav stari, in sicer: predsednik Anton Štor, podpredsednik Martin Zdolšek, tajnik Anton Zdolšek, blagajnik Maks Drobnjak. Odborniki so pa: Franc Metličar, Milko Podgoršek, Ivan Gobec, Ivan Bekuš in Franc Vovk. Na shod je prišel tudi zastopnik organizacije iz Dramelj. Končno je tov. Prepeluh pojasnil še pomen mladinske organizacije in »Kmetijske Matice«. Poverje-ništvo poslednje za prihodnje leto je prevzel Maks Drobnak iz Ponikve. Predsednik A. Štor je končno pozval tovariše na nadaljno delo za naš pokret, ki stoji pred novimi boji in nalogami. b STERMECKI, CELJE. Želim, da je vsakdo v Jugoslaviji deležen ugodnega nakupa v moji veletrgovini, radi tega razpošiljam naročila čez 500 Din poštnine prosto, pri osebnem nakupu pa povrnem vožnjo v primeru nakupa. Ne sledim konkurenci ter ne vodim cenega in slabega -blaga, katero še te nizke cene ni vredno. Prodajam zajamčeno dobro blago iz najboljših svetovnih tovarn, ker imam samo direktne zveze s tovarnarji iz vseh industrijskih držav v Evropi.. Več milijonsko zalogo, katera se nahaja v pritličju, prvem nadstropju in podstrešju cele ogelne hiše, si vsakdo lahko ogleda in vpraša za cene, brez da bi bil primoran kaj kupiti. Na razpolago je vedno 40 do 50 strokovno naobraženih in prijaznih uslužbencev, kateri dajejo radevolje vsakemu obiskovalcu točna pojasnila in slednje cene od vseh predmetov. Zaloga sestoji iz sledečih oddelkov in predmetov: Manulaktur ni oddelek: sukno, volna, platno, tiskanine in razne tkanine iz bombaža in lanu. Modni oddelek: perilo, pletenine, torbarski, nožarski jekleni in kosmetični izdelki, traki, čipke, vezenine in muizikalije. Konfekcijski oddelek: gotove obleke za dame, gospode in otroke in klobuki. Čeveljski oddelek: galanterijski, luksuzni in štrapacni čevlji za dame, gospode in otroke. Poštoraipošiljalni oddelek in engros oddelek. STERMECKI« CELJE. Iz revnih Haloz. Halozam prenesemo marsikaj dobrega, pa tudi slabega. Vendar se tri tedne nismo oglasili v »Kmetskem listu«. Poglavitni vzrok ilašega molčanja je bila glasovita beograjska »Glavnjača«! Opisali smo sicer pred kratkim zloglasno inkvizicijo v srednjem veku, toda oprostite nam, g. urednik, pošteno smo se zmotili: inkvizicija je že stara stvar ali to, kar se danes, v 20. stoletju, dogaja v beograjski glavnjači, pa res vpije do nebes! Ne bi verjeli vestem, ali ker so se poslanci v skupščini stepli do krvavega radi glavnjače, bo že rbs! Cela Evropa ima svoje kulturne oči uprte v Beograd in njegovo glavnjačo, njene strahote in sramote, ki so nevredne kraljevine Jugoslavije. Mislimo, da med kulturnimi Slovenci ni niti žive duše, niti enega, ki bi mu padlo na um to moderno Sodomo zagovarjati in hvaliti. Na nase Veliko za-prepaščenje se je pa Vendar našel nekdo med nami, kateri si upa igrati pokrovitelja glavnjačePo naziranju nekega gospoda je torej glavnjača nedolžna stvarca! Dobro. Če je tako, potem pa — otvorimo po vseh slovenskih mestih glavnjače in jih napolnim s — klerikalnimi agitatorji, da poskusijo na lastnem telesu slične dobrote, kakor so jih prenašali trpini beograjske glavnjače. * O onem. čudnem ptiču (noju), ki požre vse in se da skubiti, smo že zadnjič pisali par vrstic. Postavili smo tudi primero med tem ptičem in pristaši neke stranke. Drži do pičice, ali če hočete, do zadnjega oskubljenega peresca! Da je kaj takega med živimi dobesedno mogoče, smo doživeli Haložani lansko leto zanimiv slučaj, ko je kmečki fant pred pričami za stavo pohru-stal petrolejske svetiljke cilinder št. 5 (steklen seveda!), ga žalil z litrom vina ter veselo popeval. Po-bahal se je povrhu, da je storil to že večkrat brez škode in ne igra pri stavi nobene vloge, ako je cilinder mogoče malo sajast! Ali, to še ni nič, g. urednik. — Vzemite v roke samo »Slov. Gospodarja« št. 6 z dne 9. februarja 1928, stran 4, nataknite čvrsto očala, da Vam od zaprepaščenja ne skočijo z nosa ter berite tam črno na belem o mehi-kanskih mučenikih sledeče: »Mehi-kanski nadškof pokrajine Guada-lafara Francesco Orosco de Fi-menec se že nad eno leto nahaja v prostovoljnem pregnanstvu, čeprav je mehikanski predsednik Calles poslal proti njemu preko 10 tisoč ljudi, da ga privlečejo iz planinskega skrivališča, ker podpihuje ljudstvo, da bi se spuntalo zooer vlado.«--- Poglejmo si malce od bližje to »katoliško« čtivo. ki je namenjeno predvsem — volilcem SLS. »Gospodar« je prvič nehote priznal, da se nahaja nadškof v — prostovoljnem prognanstvu in da punta ljudi zoper posvetno oblast. V urejeni, pravni državi se tega ne sme in obstoje za puntarja razne kazni. »Gospodar« seveda, ki pozna toliko Mehika in njene notranje homa- DAhi mw v mrzli vodirdstapili v RAZUMNA UPORABA. Če želite „RADION" popolnoma izkoristiti, pazite, kako ga uporabljate. Ne pozabite na prvo pravilo: „RADIOM" je treba v mrzli vodi raztopiti. Le tako razvija „RADION" vso svojo moč in pere zares „sam". To pravilo je sicer enostavno, toda ravno zato ne smete pozabiti. „RADIONi o mrzli vodi raztopi! tije, kakor koklja pisalni stroj, pa jemlje te mehikanske puntarje, ki bi samo radi komandirali in dobro živeli na račun izmozganega naroda, v — zaščito, češ, glejte jih glejte, mehikanske — »mučenike«! (Torej izstradani narod je treba podpihovati, potem pa prostovoljno izginiti v planine — tako postaneš lahko mučenik!) In glejte nadalje, brihtni pripadniki slovenskega naroda, zlasti pa volilci SLS, nad tega »mučenika« je poslal Calles 10.000 ljudi! Ne mogoče 1 bataljon, kar 3 regimente jih je »šturmalo« na mehikanskega mučenika Guadalarafara, ali jok, brate! Vsi trije regimenti so napravili »curukmarširt«, kajti jih je prostovoljni mučenik pošteno naučil kozjih molitvic!--- Sedaj pa pride tista primera z nojem in fantom, ki je pojedel za priboljšek sajasti cilinder št. 5! Naj se skrijeta v šivankino uho s svojimi sposobnostmi! Namreč pred volilci SLS! Le-ti dan na dan požirajo in brez škode prebavljajo podobno čtivo, kojega primer smo zgoraj navedli iz »Slovenskega Gospodarja!« Mi pa pravimo samo: dober tek, komur diši! Bolna noga se da ozdraviti, ni pa mogoče masirati -»plantavih« možganov. Ravno tako ni mogoče ne na tem, še manj na onem svetu pomagati tistim, ki jih je klerikalizem otroval do kosti in mozga in kateri so prisiljeni se zadovoljiti s tako duševno tolažbo v »Slov. Gospodarju«! Vsaki slovenski in krščanski kmet pa, ki razpolaga čez od Boga in narave podarjeni bistri mu um, bode pokazal hrbet SLS, katera vleče svoje pristaše samo za nos, in se bode čvrsto oklenil Slovenske kmečke stranke in zdravega kmečkega čti- va v »Kmetskem listu«.--- * Pred kratkim se je grešnemu Haložanu v spovednici potožil dušni pastir, češ, za občinske volitve bi bil skoraj »proč«! Ker pa ni naletel na pravega, je prejel sledeči odgovor: »Zakaj se pa častivredni gospod toliko vtikajo in vmešavajo v vsake volitve! Saj njim ni tega JLOVAC" r | Tvornica glinastih strešnikov in opeke Fili i BltHLER Karlovac. Dnevna produkcija 100.000 komadov strešnikov in opeke. Proizvajanje vseh vrst opeke in strešnikov ter vseh glinastih predmetov. — Posebno se priporočajo Falcovani in dvakrat faloovani strešniki v dovršeni obliki ter po zelo ugodnih cenah. Dobavijo se franko na vsako postajo. — Glavno zastopstvo za Slovenijo: | »Ekonom', Ljubljana, Kolodvorska 7 treba in mi farani bi jih dosti bolj spoštovali in »obrajtali«, ako bi se oni pečali samo s svojim poklicem!« — Predstoječa resnična dogodbica osvetljuje ostro celi problem slovenskega preprostega kmečkega naroda. Ne vemo, če je že dospel na vrhunec svoje Kalvarije, čutimo pa, da rešitev in vstajenje nista več daleč! Bratje, delajmo torej vztrajno za, idejo kmečkega pokreta! Sv. Barbara v Halozah. V nedeljo, dne 26. februarja t. 1. se je vršil tukaj po rani sv. maši pri tov. Korenjaku zelo lep in sijajno obiskan javen shod Slovenske kmetske stranke. Tako polnih lokalov in tolikega zanimanja niti prireditelji niso pričakovali. Iz Maribora je prispel delegat okrožnega odbora tov. dr. Kukovec ter nam v izčrpnem govoru podal jasno sliko naše notranje državne politike s posebnim ozirom na mačehovsko zapostavljeno Slovenijo. Iz sosednjega Sv. Andraža v Halozah je pa bil navzoč tajnik tamošnje krajevne organizacije tov. E. Stoklas, kateri je v temperamentnem govoru na podlagi člankov v »Slov. Gospodarju« itd. do dna razgalil lOletno nesposobno politiko SLS, ki nas je pritirala na rob propada tje, kjer se sedaj nahajamo. Podal je tudi razne gospodarske informacije. K besedi se je nadalje oglasil domačin tov. Ivo Debelak s tehtnimi izvajanji. Vsi govorniki so bili nagrajeni z burnim odobravanjem. Po shodu je tov. Stoklas ostal v prijateljskem razgovoru z zaupniki in pristaši SKS in se je ustanovila krepka krajevna organizacija SKS za Sv. Barbaro v Halozah in okolico s tov. Debelakom na čelu. — NOVICE IN RAZNO. Koruza za prebivalce najbolj potrebnih srezov, m sicer 19 vagonov, je najavljena iz Beograda mariborskemu oblastnemu odboru. Koruza bo v kratkem dospela in upamo, da se bo razdelila med res najpotrebnejše. To bo šlo tem lažje, ker gospoda ne mara koruznega kruha. Smrt radikalskega ministra. V nedeljo, dne 25. t. m. je umrl v Beogradu poštni minister dr. Vlajko Kocič. Pokojnik se je podvrgel operaciji na slepem črevesu in je na posledicah te operacije umrl. Velik dar ameriškega rojaka. Ministrstvo prosvete je prejelo te dni pol milijona dinarjev, ki jih je poslal g. Lazar Gjukovič, veliki prosvetni dobrotnik, rodom iz Risnja v Boki Kotorski, ki živi v Koloradu v Severni Ameriki. Denar se vloži v fond, ki ga je on ustanovil za šolanje siromašnih otrok v Risnju. Ta fond je sedaj narasel na vsoto 2,000.000 dinarjev. Občni zbor Kmetskega hranilnega in posojilnega doma v Ljubljani, r. z. z n. z. Dne 21. t. m. se je vršil v zadružnih prostorih redni občni zbor Kmetskega hranilnega in posojilnega doma v Ljubljani, ki je odobril računski zaključek za drugo poslovno leto 1927. Iz bilance razvidimo, da se je zavod v tej kratki dobi močno razvil in da mora vsakega gospodarja ta napredek zelo razveseliti in vsakemu utrditi do zavoda popolno zaupanje. Promet je znašal v lanskem letu Din 213,121.931-44. Vloge so se zvišale za okroglo 5 milijonov in so narasle na okroglo 15 milijonov dinarjev. Posojila so se zvišala za okroglo 4 milijone in so narasla s koncem lanskega leta na okroglo 13 milijonov. Čisti dobiček znaša za to poslovno leto Din 113.12940, ki se vsled sklepa občnega zbora odkaže rezervnim zakladom, ki s tem narastejo na Din 172.527-11. Izredni občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani se vrši 16. aprila z dnevnim redom: a) načrt novega zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, b) spremembe statuta. PODLISTEK. V odvisnosti od gospode. Poveri. Napisal Franc Tovornik, kmet. (Nadaljevanje.) Gallu je bilo brati neko zadovoljnost z oči. Bil je eden tistih, ki je hitro zadovoljen. Prej je strašno hlepel po maščevanju nad Pavletom in Gašparjem. Že sram ga je bilo, da je bil od kmetov tepen. Zdaj se je za tisto maščeval. Pokazal bo tudi gospodu Laškemu, da ni tak strahopetec, kakor mu je Laški zvečar očital. Z veseljem pa ga je navdajala misel, da mu najslajše maščevanje še pride. Vedel je, da je Julčka nevesta Pavletova. Vedel je tudi, da je prior dovoljenje za ženitev že dal. Zaradi teh dogodkov ga tudi ne bo preklical. Dalje, da mora po pravicah in navadah nevesta priti prvi večer po poroki v grad, oziroma tukaj v samostan. Gospod prior se gotovo ne bo zanimal za stvar, kar je že večkrat dokazal. Zato pa pride vse to Gallu v dobro in Pavle pa bo, kakor sv. Jožef ha-ha-ha! Na glas mu je ušel smeh, da so se vsi ozrli. Pri kamnolomu v Mišjem dolu so pustili prej konje in zraven dva hlapca. Ko so prišli nazaj, so hlapci in kamnoseki še kurili in se živahno pomenkovali. Gallovi ljudje so ostali, da se malo pogrejejo. Tudi Pavle in Gašpar sta šla k ognju, toda sta morala takoj proč, tako so ju zaskelele rane na toplem. Sejem v Dramljah pri Celju. Kakor vsako leto, se vrši tudi letos 2. aprila veliki živinski in kramarski sejem v Dramljah pri Celju. Potres na Hrvatskem. V večih krajih na Hrvatskem so pretekli teden čutili precej močne potresne sunke. Na mnogih hišah so se podrli dimniki, razpokalo je zidovje in popokale šipe. Potresni sunki so se ponavljali več dni zaporedoma. Najstarejši mož v Hercegovini. V Hercegovini živi v vasi Olovo kmet Tadija Musta-fič, ki je te dni dopolnil 150 let. Kljub izredno visoki starosti je ohranil še svež spomin in dobro zdravje. Bolan ni bil nikoli in pil je vedno zmerno in največ vodo in črno kavo. Nedavno mu je umrl najmlajši sin, ki je bil star 105 let. V Ameriki so umrli. Jurij Pintar, doma iz Črnega Loga na Hrvaškem, je umrl dne 17. februarja t. 1. — Ivan Pašič, rojen v Semiču v Belikrajni, je umrl dne 21. februarja 1928. V Ameriki je bival nad 25 let. — Ivan Naglič, doma iz Dobračevega, občina Žiri, je umrl dne 24. februarja t. 1. v Kayn Pa. Zapušča ženo in štiri otroke. — V Montani je umrl 67-letni Martin Gasvoda. Zapušča ženo in osem otrok. Nenavadna nesreča v Sarajevu. V petek, dne 23. marca 1.1. se je na hribu Trebevic nad Sarajevom odtrgala ogromna, več tisoč kilogramov težka skala ter s strašno silo zdrvela v Sarajevo. Z velikim truščem je priletela v ulico Gjeko, razbila in porušila eno hišo in hlev, ubila dva konja ter se nato na več kosov razletela. Slučajno se v hiši ni nikdo nahajal in tako ni bilo človeških žrtev. flKCSJN^HOCETE «ITI ZDRHVI IN DEBELI. KRKOR. SMO MI.TER VEDNO DOBRE VODE.PROSITE GOSPODINJO.D* VBM vsnuo J£D OSLRDI S J ~* K CELJSKA POSOJILNICA D. D. V CELJU Stanje hranilnih vlog nad Din 65,000.000'- v lastni palači Narodni Dom Stanje glavnica In rezenr Din 8,000.000'— Sprejema hranilne vloge. Izvršuje vse denarne, kreditne In posojilne posle. Kupuje In prodaja devize in valute. Podružnici: MARIBOR — ŠOŠTANJ. - J.-V ' . :• ' ""'* - :. '".. " •!• . Sedaj vidim, ko sem enkrat kupil, da je veletrgovina R.STER-MECKI v Celju naj-n&jboljši vir (a nakup sukna in knm-garna za moške obleke, volne, svile, cefirja in delena za ženske obleke, platna, oksforda, modrotiska, evilha ter sploh vse manulakture, ker je vse prvovrstne kakovosti.iz najboljših svetovnih tovarn in mnogo nižje cene, kakor povsod drugod. Pišite takoj po vzorce na veletrgovino 1. STERMECKI, Celje M jI i Naročila čez 500 Din prosto. poštnine J Vodne turbine autom. regulatorje, zatvornice, opreme za žage in mline izdeluje in dobavlja 6. F. SCHNEITER, Skofja Leka podjetje za zgradbo vodnih turbin Konkurenčne cene! Prvovrstne reference! Zahtevajte ponudbe! % % V 4 , S 1% Kmetje! Živinorejci! Posestniki! Obvarujte se nesreče! L«to sa letom nničnjejo bolezni na tisoče goveje živine, konj m prašičev. Ves Vaš trud in napor dolgih mesecev in let propada. Stotisoči in milijoni denarja gredo v nič. Vseh teh nesreč se lahko obvarujete, ako zdravite Vašo živino i ALMAFLGROM najboljšim, najhitrejšim in najzanesljivejšim sodobnim in t stotisočerih primerih preizkušenim zdravilom. „A£MAFE.09t" proti konjski koliki. .AtMAHOR" proti napenjanja pri goveji ilrlni. FLEUH- proti vnetju prcba-rU pri gcreda tal prod lodrieraaja mlaka pri molznih kravah. .HAtF" proti tTinjikl Tročlci In varovalno sredstvo proti rdečici. .MBIJIOT- proti krro»«mu močenju (acaajn) pri goveda in pri konjih. Noben pameten tivinorejec ln posestnik »Ivine n« sme biti lire« teh zdravil. Kakor ne bo prevdaren gospodar Čakal, da mu hiSa najprej pogori, da s« komaj potem zavaruje, tako tudi ne bo Čakal, da mu ilvlna oboli, temveč H bo dajal tudi Se poprej naSa zdravila zato, da mu sploh ne oboli. Almaflor dobite v vsaki trgovini Cena ikalVI * navodilom za uporabo Din -40-—. Pristno samo s plombo. Naia idravUa aporabljajo danes ie tsI iirinorejct v E Tropi. Na tlsoie j« priporočil bi lahvaL Edina zaloga za Jugoslavijo: „QOVEDOMEDSKAw jugoslovanska razpošiljalnica zdravil za govedo, konje in prašiče iz lekarne „Pri sv. Antonu". Maribor, ICo&aiiška ulica štev. 11. Patent „Bohn" Stev. 233 Odlikovana z zlato diplomo I Prihranili bodete 40% na stavbnemu lesu, imeli pa cenen, lahek in dober krov, ako pokrijete hišo z glasovito dvojno zarezno opeko Zahtevajte vzorce in ponudbe od parne opekarne „B0HN"-VINK0.VCI Pazite na znamko .BOH1V"! Samo iz domačega platna se perilo ne trga! Zalo pa dajte v tkanje laneno prejo, da jo stke v domače platno tkalnica »Krosna« v Ljubljani, Zrinskega c. 6. Tkanje najcenejše! Najstarejša in vodilna tvrdka Alfa - Separator d. o. (A. Penič) Zagreb, Gunduličeva ul.63 Telefon št. 24-13. JT Priznana najbollša tovarna mlekarskih strojev in potrebščin kakor: Originalnih fllfa-Separa-torjev. Alfa kant za transport mleka. Alfa brzoparilnih kotlov ter vseh mlekarskih potrebščin. Zahtevajte cenike I Zastopstvo za Slovenijo: Mlekarna Krištof Ljubljana, Sv. Petra cesta 60. Fabiani & Jurjovec Ljubljana, Stritarjeva ul. 5 Velika zaloga SUKNENEGA BLAGA za moške in ženske obleke. — Lepa izbira svilenih rut in šerp. — Krojači in šivilje, pišite po vzorce! Najboljše in najcenejše si nabavite vsa moška, fantovska in dečja oblačila v detajlni trgovini konfekcijske industrije JOSIP IVANČIČ Ljubljana, Dunajska cesta št. 7 Največja zaloga češkega in angleškega sukna. Svoji k svojim l Kadar kupujete v mestu svoje potrebščine, podpirajte v prvi vrsti trgovce, ki v našem listu nudijo svoje blago. Telefon f t. 2149, 2968 Prešernova ulica 4 Pošt. ček. raž. 13.853 (2iro-raIun pri Narodni banki) sprejema hranilne vloge In Izdaja trg. kredite pod najugodnejšimi pogoji; eskompt in inkaso menic ter trg. cesij. - Nakup vsakovrstnih predvojnih papirjev, prodaja valut In deviz po najugodnejših tečajih.