Ali se človek zamore tudi zoper žival pregrešiti ?
Po spisu fajmoštra K. Fišer-ja.
Naravnost rečeni: da! Veliko je za kmetijstvo na tem ležeče, da človek ve, da greši, ako ne ravna s živino, kakor se spodobi, škoda! da vse premalo se otrokom v šoli in odrašenim na pri-žnici priporoča obnašanje do živine. In vendar je omečenje človeškega serca in omikanje ljudstva v tako ozki zavezi z miloserčnostjo do žival! Ni ne še divjosti slekel in terdega serca tudi do svojega bližnjega je, kdor nima serca do žival. Dokler človek misli „živina naj se pretepa, saj je živina", pričuje očitno, da je še on sam živina. Otrok vidi očeta tako, in kakor vidi^ tako sam dela.
Že Mojzes je dal Izraelcom postave, ki so ukazovale miloserčnost do žival, in v sv. pismu stoji razločno: ^pravičnemu se smili njegova živina".
Če že pri p a ganili (ajdih) so bile postave, ki so velele milo ravnanje s živino, je to očitno znamnje, da so spoznali potrebo, lepo ravnati ž njo. Arabljan glešta in opravlja in kermi svojega konjiča, da je ljubo viditi. Zato je pa tudi arabski konj naj lepši, naj bolji, naj krotkeji, naj zvesteji.
Poslednje leta se je vstanovilo po svetu več družb zoper terpinčenje žival — al te družbe niso popolnoma segle do jedra; one le svarijo: nikar terpinčiti žival! — na tistih sto in sto napak pa, ki se gode s živino kmetijsko, se vse premalo ozirajo.
Živina je stvar božja, in čuti, kakor mi, veselje in bolečine; gotovo je tedaj milost božja tudi nji nekoliko veselja odločila; gotovo tedaj ni na svetu le, da jo tepemo, psujemo in mučimo..
Živina je stvar božja, določena v službo in v prid človeku; pa Bog je človeku dal um, da obrača vse v svoj pravi prid, ne pa da kakor brezumna stvar ravna z neumno živino.
Ne bom dokazoval, da le sirov človek ravna sirovo s živino, ampak le škodo hočem popisati, ktera zadeva gospodarja samega, ako gerdo ravna s živino svojo.
Ljubi kmetovavci! vem, da marsikteri se bo posmehoval, ako vam bom razlagal pregreške do živine, — pa na zadnje boste vendar spoznali, da le govorim vam v dobiček.
Poslušajte me! Pregrešek je, ako svojo živino imate v gerdih, nezdravih, blatnih,pre-s op ar ni h ali premer zlih hlevih; — pregrešek je,  ako živine ne cedite  in pustite, da jo  uši
jedo; ~- pregrešek je, ako živina strada, vi pa zapravljate seno in otavo po kerčmah ali druzih potih; — pregrešek je, ako pustite, da žejo terpi, jo napajate iz mlakuž in ji ne privošite čiste zdrave vode; — pregrešek je, ako ji čez njeno moč nakladate in jo terpinčite po gerdih potih, ktere bi lahko popravili; — pregrešek je, ako jo gonite na gmajne stradat, ktere po krivem spašnike imenujete; — pregrešek je, ako živino pretepate, kadar terjate od nje, kar storiti ne more.
To in še več druzega je že za tega voljo pregrešek, ker si sebi samim škodo delate, zakaj živina drug a č gleštana in opravljena bi vam do-našala dobiček, kterega v tako zanemarjenem in revnem stanu donašati ne more.
Kako bo krava dobro molzla, če nima prave postrežbe? če se pari v soparnem ali mrazi v merz-iem hlevu? če se ne cedi? če namest z lepo ravnate le gerdo ž njo, da je vsa plaha, če vas le vidi? — Kako bo konj ali vol vlekel, če ga je le kost in koža? Al ni živina že dostikrat za-vergla le zato, ker ste jo pretegnili, jahali,tepli, suvali? Ali ni po slabih hlevih in sprideni piči se že dostikrat kuga vtepla v hleve, ktera se je razširila potem čez celo vas in čez celo deželo?
Prijatli, nikar sami sebe ne goljufajte! Spoznajte vzrok stoterne škode, in vse drugač bote ravnali s živinico svojo.
Marsikdo se čudi nad lepo živino svojega soseda, pa ne vidi, da njegov sosedje umen gospodar, kteri spozna, da živina je kmetijstva naj veči bogastvo in za tega voljo lepo ravna z blagom svojim. Zato dobra dekla, dober hlapec, dobra gospodinja, dober gospodar oskerbijo poprej svojo živino, potem še le mislijo na-se.
Tako gospodarstvo je pravo gospodarstvo. Z lepim ravnanjem s svojo živino si množi kmeto-vavec svoje premoženje in spolnuje Gospodovo zapoved: ^pravičnemu se smili njegova živina!"