4BM na** aedeU ¡j prašnih*"» ^ y MOtpt Sa tarda JS. sad Holidays. 4, PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški ta apravnliki prostori: 8697 South Uwndala Ata. Offtea of Publication! 1667 South Uwndala Ava. Tsiaphona, Rockwall 4604 .TEAR XX*1- Cena Uata j« $6.00 m cat-—, uiiM*. Mttar Jtum I«. INS. M Um »—t »m— ta« AM mt Co*rnrm. at Ku«k «. II T». CHICAGO, ILL., TOREK. 22. AVGUSTA (AUGUST 22). 1139 Suh^rlpUon 96.00 Yaartj $TKV.—*NUMBKk 16,1 Accaptancs for aylling at ipactal mU of poaUga proridad for Id oaoUon 1101, Act of Oct 9, 1617, authorised on Juoa 14, 1919. centracija nemškega vojaštva slovaško-poljski meji Nemške čete zasedle strategične pozicije ob prelazih, kjer se odpira pot na Poljsko. Na-ajiki tisk napada poljske avtoritete in iim očita, da preganjajo inmučijo Nemce v Sle-¿ji. Varšava se zanaša na pomoč s strani Velike Britanije Slovaki ja, 21. avg. — 250,000 nemških vojakov, Jjenih z orožjem in boj-uiterialom, je koncentrira-250 milj dolgi meji med jjo in Poljsko. Večina vo-je zbrana pri štirih glav-I prelazih ob gori Tatri, kjer pira pot na Poljsko, me koncentracijske točke mestih Cadca, Trstena, i in Mezilaborca, centralni i j« v 2ilini. Vse ceste v teh mest so natrpane z vom. Vojaško gibanje je na cesti, ki spaja Morav-travo s Cadcom. Na zase-ozemlju so nemške čete e sole, bolnišnice in hiše in jih spremenilo v barake, med vasmi pa zgrajena skladišča za o-in municijo. Vojaki so zalili vse mostove in več tisoč v je uposienih pri grad-popravljanju cest. je mirno mesto kljub osti velikega števila vojakov, ki so se nasta-v hotelih in privatnih hišah, ropotajo težki topovi, pa ni tankov. Ti so ostali lju. tz, Nemčija, 21. avg.— na poljske avtoritet« v ikem tisku so edini, ki irjijo to mesto v Šleziji, ki ob nemško-poljski meji. riliiti in vojaki posečajo cer-iv tem katoliškem mestu, doli flasila nacijske stranke sr-i bičajo poljske uradnike in i očitajo, da zatirajo in mu-» Nemce v poljski Sleziji. •dni ligt Wanderer piše, da »*'ija postaja čedalje bolj krito. Wilhelm Matzel, urednik k Volkstimme, pravi, da polj-»avtoritete posnemajo Bene-(bivšega predsednika češko-w«ike republike) v zatiranju aicev. VtrAava, Poljaka, 21. avg. — Mi vladni krogi upajo, da 1 poljsko-angleSki pakt vza-J* vojaSke pomoči formalno JjMn v bližnji. bodočnosti. ■M» «e je s tem paktom ob- fa- d« bo priskočMa na po-* Poljski, če bo njena neod-Nt v nevarnosti. [Jj»ka je pričela pošiljati *** tete na mejo, da se poji« I» robu nemškim, ki so ■»ntnrane ob meji Slovaki-,B p«lj»ke. Vlada je istočas-aaznanila, da se ne lo poga-Nemčijo, dokler ji bo sled-1 Jfctila z invazijo. ■a. 21. avg. — Poučeni kro-■apovedujejo, da bo napetost " *«mčijo in Poljsko zaradi Japonska zavrnila angle^pH&logii •• Tt.nl) Diskusija o ekonomskih problemih \ Tokio, 21. avg. — Japonski za-nanji urad je danes podal izjavo, v kateri nagla&a, da so ekonomska vprašanja v Tientsinu zadeva Japonske in Velike Britanije, zaeno pa je zavrnil angleški predlog, da se druge države udeleže diskuzij o teh vprašanjih. Izjava ne omenja v Toki ju vršeče «e konference glede poravnave konflikta, ki ga je izzvala japonska blokada angleške koncesije v Tientsinu. Deklaracij« zunanjega urada je odgovor Veliki Britaniji, ki je formalno zavrnila japonsko trdi-tev, dajnora Japonska dobiti kitajsko «rebro, naloženo v bankah v tujihvkoncesijah, in da mora Velika Britanija preklicati podporo kitajskemu denarstvu. Velika Britanija pravi, da se ekonomaka vprašanja tičejo tudi drugih držav jn da bi morale vat strdke, ki so podpisale pogodbo davetoriee in druge pakte, dobiti priliko, da pojasnijo «voja stališča. London, 21. avg. — Angleška vlada je sinoči sugestirala sklicanje mednarodne konference, na kateri naj bi «e vršila razpra va o japonskih političnih in ekonomskih pritožbah, istočasno pa je povabila Ameriko in Francijo, naj se udeležita diskuzij o japonski zahtevi o vzpostavitvi "novega reda" na Kitajskem. Zunanji urad je podal tudi izjavo, v kateri omenja spor, kateremu je sledil prelom angle&ko-japonskih razgovorov v Tientsinu. Angleška vlada je pripravljen« obnoviti razgovore pod pogojem, da se teh udeleže tudi druge države. Oungking, Kitajska, 21. apr — Japonski vojaški letalci so včeraj napadli z bombami Kia ting, mesto v provinci Sečevan, kjer so tovarne svile. Bombe so zanetile ogenj v več krajih ter ubile in ranile okrog dvesto oseb Japonci s*Tt*|ktni tudi <9lklkng in nekatera druga mesta (v tej provinci. f odi tel ji ogrskih nacijev aretirani tisk molči o razgovorih z Italijani in Nemci Budimpešta, Ogrska. 21. avg. — List Magyanorsag, glasilo nacijske stranke, poroča, da je bilo 21 voditeljev nacijske mladinske grupe aretiranih, ker so vojaško vsibali člane te grupe v hribih pri Budimpešti. Dalje poroča, da e bilo 81 članov te organizacije aretiranih 16. avgusta. Tisk ni doslej objavil še nobenega komentarja o razgovorih med zunanjim ministrom Csakyjem ter talijanskimi in nemškimi voditelji. Samo eden list je objavil vest iz zunanjega vira, "da se je nemški pritisk na Ogrsko pove-Sal." Druga poročila naglašajo, da toče Ogrska ostati nevtralna, če bo izbruhnila vojna med Nemčijo in Poljsko. Neki tukajšnji list odločno zanika govorice, da je erlin vprašal Ogrsko za voja ško pomoč proti Poljski. i delavci odprli nogavičarsko zadrugo Philadelphia, Pa., 21. avg. — (Osemdeset * tle le ve ev j« ustanovi- o kooperativno tovarno za izde-avanje nogavic in ta teden začnejo z de/lom. Nova kooperativa dobila kontrakt za leto dni. Delavci so vložili po $300 vsak zadružno tovarno in nameravajo producirati 1500 parov nogavic tedensko. Oljni magnat izvršil samomor New Orleans, La., 21. avg. — it? viÄekjv nekaj Dr-Jame* A shHW- Cftr oljne " "a bo svobodno mesto industrije v Louisiani, si je kon- ««« n«n*ka last. Ti tu- Čal življenje s kroglo iz revol- ] oljski, naj sprejme verja. On je dobil kontrolo nad biub l Tt rešitve1 industrijo kot direktor državne Udr kl w j€ objÄvn K» rudniškega departmenU L - i,,nlu- i" « tem od-jshaw se je ustrelil v kopalni so- tl* bi svojega stanovanje, kjer Je L^»". ¿1. avg. — Visoki vlad- žena našla njegovo truplo. On rt' vedno uverjeni.1 je imel nastopiti kot glavna pri P^'pa lahko izogne vojni ča na obravnavi pred federalnim sodiščem proti bivšemu gover- nerju Richardu W. Lecheju in Sey morju Weissu, hotelirju in prominentnemu politiku v Loui siani. / ' Odanska. na drugi strani »i« je odločitev lato,? oWun».t» Poljsko, ^"Ja nemAke zahteve, pri- "i «»hod« svojih K . 'Usv.l, "da se bliža ur» ki bo prinesla ^ J* tudi udrihal po ker j« »vrnila na/rt rešitve 11 Pfobkma. 'J' Minister Joachim von "P Je vferaj, konferiral na hi r k m * 17,7; í'"In,,J•, pa ja go-isMlanikom. «avartlB, ni znano. ar • •• • _f • Nactjt tzgnalt angleškega poročevalca Gdansk, 21. avg. — Nacijske avtoritete so nastopile proti 8cott-Wataonu, dopisniku lan-donakega lista Dailr Herald, in odredile, da mora takoj zapustit mesto. Reporterja so obdolžil* da js pošiljal za vaj al na poročila o situaciji v Gdansku svojemu listu, j Srbi in Hrvati v novem sporazumu Knez Pavi* dobil nov načrt avtonomije Belgrad, 21. avgt — Ministrski predsednik Dragiša Cvet kov ič je naznanil, da je bil dosežen nov sporazum s hrvatskimi avtono-misti in nadaljnja pogajanja niso več potrebna. Načrt avtonomije za Hrvatsko, ki sta ga sestavila Cvetkov ič In dr. Maček s sodelovanjem več juristov, je zdaj v rokah kneza Pavla, regenta, in čim bo odobren, se začne reorganiziranje (jugoslovanske vlade. Pričakuje ae, da bo dr. Maček podpredsednik nove vlade. ' ; - i ROOSEVELT PLE-D1RA ZA MIR MED DELAVCI Mir je potreben v i nt ere* sif napredka in lastne protekcije GREEN NAPADEL LEWISA New York. (FP) — Pred- sednik Root^vult ponovno urgi-ra ameriško organizirano delavstvo, naj napravi mir v svojih vrstah. To željo in potrebo je izrazil v svoji poslanici konvenciji Newyorške delavske federacije v svrho, da se "prepreči reakcija, ki bo najbolj prizadela delavce same." Njegova poslanica je bila tiskana v konvenčnem programu in razdeljena vsem delegatom, po številu 881, ki zastopajo 1,-100,000 članov v New Vorku. "Ako se voditeljem organiziranega delavstva posreči napraviti mir med raznimi frakcijami v vrstah delavstva, tedaj bo delavstvo po vsej deželi veliko pridobilo na ugledu, kakor bo to tudi preprečilo reakcijo, ki bi najbolj prizadela delavce same," je rekel Roosevelt. New(yorški župan LaGuardia mu je takoj sekundiral v svojem govoru pred konvencijo. "V politiki potrebujemo opozicijsko stranko," je rekel on. "Potrebujemo razne šole mišljenja v svrho reševanja naših ekonomskih in socialnih problemov. Je pa eno |K>dročje, kjer potrebujemo enotnost in jat tipam, da čas ni več daleč, ko bo ameriško delavstvo zopet združeno v eni veliki družini." O tem vprašanju je govoril tudi Bill Green, predsednik A. D. F„ toda on ni ničesar prispeval k zbližanju obeh unijrfkih frakcij. Zopet je ponovil svojo staro in že precej oglodano pesem, namreč, da so vrata ADF še vodno odprta vsaki uniji CIO, ki se hoče vrniti v federacijo, toda je obenem vitriolično napadel John Lewisa. O njem je rekel, da ga prišteva v isto kategorijo kakor "sovražne delodajalce." O liewisovi sugestiji, naj AI>F iu CIO kreirata novo skupno delavsko organizacijo, (l)slj« ns ». strsnl.) Kitajski distrikt poplavljen Veliko storilo ljudi utonilo Tlentain, Kitajska. 21. avg.— Voda je zalila tukajšnji distrikt, ko je reka Haj po silnih deževnih nalivih prestopila bregove. Povo-denj je največja v ggodovini tega distrikta i« voda še vedno narašča. Poplava je napravila največjo škodo v okolici Tientsina, kjer pečino prebivalce^ tvorijo Kitajci. Več sto oseb Je utonilo, toda natančno število irtev ni znano. Nekateri kraji so popolnoma pod vodo, ki je podrla tudi veliko število hiš in poslopij. Železniški promet je bi) ustavljen, ko je voda obnesla mostove in uničil« progo. y Tientsin je pobegnilo več tisoč oseU domačinov in tujcev, da dobijo tam zavetje. Voda ograža tudi urad ameriškega konzula Johna K. Caldwella. On in člani njegovega Štaba eo se morali umakniti v angleško koncesijo. irtalijanski vojaki dezertujejo v Francijo Nice, Francija, 21. avg.—Dva Moskovska Pravda kritizira versko toleranco Moskva, 21. avg. — Pravda, italijanska vojaka, ki sta dezer- osrednje glasilo komunistične stranke, je včeraj ostro pokarala delavske unije, šolske oblasti in druge organizacije, ki zadnje tirala in pobegnila v Francijo, sta bila včeraj gosta Italijanske egije v Franciji. Vojaka sta po- vedala, da sta se naveličala stra-,čase popuščajo v protiverski dati v italijanski armadi. i propagandi. Domače vesti Novice is Pennsvlvanije Bon Air, Pa—John Jakobe, član društva 254 SNPJ, se je 14. avgusta težko ponesrečil pri delu v jami. Zlomilo mu je nogo nad kolenom in zdaj se nahuja Memorial bolnišnici, soba št. 201.—Joe Stražišar, vozeč se na biciklu, je po nesreči zadel nekega štiriletnega poljskega otroka, ki je po treh dneh za poškodbami umrl v bolnišnici.—Svetovno razstavo v New Yorku In svoje starše oziroma sestre tamkaj sta obiskali Elsie in Sally Medle.— V Detroltu pri svojih starših se nahajata na obisku Nick in Vincent Przybylo, oba člana društva 254 SNPJ. H , Wi , Nenreča Olkatana aa vabodu »Hartford, Conn. — John Turk iz Chicaga, član društva 86 HN-PJ, se js 16. avgusta težko ponesrečil pri delu. Samokolniča je padla nanj in mu zlomila desno roko na dveh meatih in tudi notranja je poškodovan. Nahaja se v bolnišnici St. Francis v Hart-fordu. Umor Hrvatice v Detroltu Detroit, Mich. — Pred dnevi je 42-letni fttjepan Matoš z britvijo prerezal vrat svoji ženi Ani v prepiru zaradi denarja. Zena mu Je očitala, da Je zapravil deset dolarjev od svoje plače In to je Matoša tako razkačllo, da je planil nanjo. Obležala je na mestu mrtva, nakar se je mož sam javil policiji. Oba sta hrvaške narodnosti. ClevelandtA* vesti Cleveland. ~ Dna 17. avgusta Je umrl Frank Valenčič, star 47 lat In doma iz Hrušice pri No-vsm gradu na Primorskem. Tu js bil 97 1st in zapušča leno, sina, štiri brate In sestro. Bil ja član društva 812 SNPJ.—Iz starega kraja, iz Velike vasi pri Krškem, se je priselil Frank Koplna k svoji materi. NEMČUA IN RUSIJA SKLENILI TRGOVINSKI PAKT Belgijska vlada apelira za mir Bruselj/ Belgija, 21. avg. Vlada Je po kralju I*opoldu, ki je že večkrat |H>segel v zamotane evropske afere, pozvala ministre šestih državic, naj pridejo v Bruselj z letalom in se pridružijo Belgiji v apelu na velesile za ohranitev miru v Evropi. Ministri so se odzvali povabilu in konferenca se bo pričela v sredo. TI bodo predstavljali Belgijo, Holandsko, Lubsemburg, Švedsko, Norveško, Dansko in Finsko. Akcija glede sklicanja Je bila pod v zel a na zl>orovartju Mi*dparlamentarnega linijskega kongresa, ki je bilo lakljtfcetto zadnjo soboto v Oslu. ^ ,! iUi- * Pomanjkanje mleka v New Yorku ' ^ M? Utica, N. Y„ 21. avg. — Pomanjkanje mleku v New Yorku je postalo občutno zaradi »*av-ke mlekarskih farmarjev, ko se je pričela konferenca, katero Je sklical župan LaGuardia z namenom, da konča konflikt. Poroči-la o bitkah med farmarji in poli c i jo, v katerih Je bilo več ranje nih, prihajajo sem, Stavka Je znižala zalogo mleka v New Yorku za iioiovico. Nacijski krogi pozdrav* Ijajo pogodbo VELIKO RAZOČARA. NJE V LONDONU Berlin, 21. avg. — Nemčija In Rusija sta sklenili in podpisali važno trgovinsko pogodbo, ki je odprla nacijem pot do bogatih naravnih virov in to v čaau resne mednarodne napetonti In vojne nevarnosti. Na podlagi te pogodbe je dala Nemčija sovjetski vladi osemdeset milijonov dolarjev kredita, slednja pa bo prodala v prihodnjih dveh letih Nemčiji za $72,000,000 surovin, ki jih potrebuje za vojno. To pomeni, da bo Nemčija uvažala iz Rualje več mangana in drugih rud, lesa, gaaollna, olja. žvepla in kemikalij, Rusija pa bo dobivala stroje in druge produkte iz Nemčije. Naznanilo o podpisu pogodbe js prišlo v teku pogajanj med sovjetl, Veliko Britanijo in Francijo glede sklenitve vojaška svsss, kl so invala nove poteft-koče. Ali bo podpis pogodbe vplival na pogajanja, v tem momentu šs ni znano. Nemški ekonomski In politični krogi so navdušeno poadravlll podpis pogodbe g Rusijo. V tej vidijo snamsnje izboljšanja od-nošajsv med državama. Trgovinski promst msd Nemčijo in Rusijo js padel preteklo leto, toda 9 sklenitvijo pogodbs as lo psvečal. Nadjl trdijo, da J6 pakt ftov dokaz, da hoče Nemčija ko» operirati z vsako državo, ki Je pripravljena na to. ^ Podpis nemško-ruske pogodbe je sledil sklonitvl dogovora med Nemčijo in Jušno Afriko. Gospodarski krogi naglašajo, da bo Nemčija prejemala surov material ic Južne Afrike kot posledica sklenitve pakta. Moiikva, 21. svg, — Naznanilo o |»odpisu pogodbe msd Nemčijo In Rusijo Je bila bomba, vržena v posvetovanja mad generali Rusije, Anglije In Francija glede sklenitve vojaške zveze med temi državami. Kakšne posledice bo imela pogodba, ne vs določno nihče, toda mnogi pravijo, da Im> ta preprečila vojaško zVezo med Rusijo, Anglijo in Francijo. IjHtdon. 21. avg. — Sklenitev trgovinske |N>godbe med sovjst-sko Rusijo in nacijsko Nemčijo Je silno isitenadila angleško vlado. Zunanji urad je podal izjavo, v kateri pravi, da Je Vekoelav Molotov, ruski zunanji komisar, pojasnil reprezentantom Anglije in Francije pred začetkom pogajanj glede sklenitve vojaške zveze, da trgovinski «dno-#ajl t Nemčijo ne morejo biti predmet pogajanj. Japonci zapretili z blokado Hongkonga Hongkong, 21. avg. — Vest iz Kantona, Kitajska, se glasi, da *<> Japonci zapretili t blokado Honkongs, ' angleške kolonije. "Velika Britanija lahko še nadalje podpira generala Kaišeka, če hoče, toda Japonska Im» Izolirala Hongkong," pravi poročilo. fta/diralri Angle ti prodajajo nacijem bojni material! lx»ndon, 21. avg — je zadnji teden kupila na donakem trgu K'MMl Um bakra in JKKIO ton kavčuka. Oboja Je ! velike važnosti kot bojni rial. Nemike podmornice odrinile proti Venezueli London, 21. avg — fttlrl nemške podmornlae plujejo po Atlantiku proti Venezueli, Južna Amerika, da zasežejo francoski otok Martinlque v slučaju izbruha vojne v Evropi. Tako se glani porodilo, kl Je bilo objavljeno tu danes zjutraj. Ta poskus, ki ga podpira Hitler v veri, da Is» dal Američanom drugačno sliko o pomorski «Hi Velike Britanije In Francije, naj bi dokazal možn«»et nemške-gn napada na tuje brodovje. Poročilo dostavlja, da Hitlerjevi agentje mobilizirajo Nemce v Venerueli in drugih republikah Južne Amerika Nemčija Js poalala tudi ladjo, natrpano z Nemčija I orožjem, proti Južni Ameriki in Ion-1 tej bodo -ledlle druge. Ts bodo vzele na svoj krov v Venezueli rek nun rane Nemce In napadle fraiHoski otok. če bo izbruhnila vojna v Kvropl. ms te- *fcfcSVÄfI PROSVETA THF, ENLIGHTENMENT G1.ASILO IM LASTNIMA NMIVBNMUI NABODNB rOOPOBMK JSDNOTB Orna af aad rTttfrfrnf By lb Mhw NiIímmI Baaafll BmMi . aa IBMm Ate«« a"»d ky wtf Hlrmil and atoa»*ad «avalaaa. , Naaéa* aa *aa. kw lat dB • Bato» PROSVETA MITA* Ba. LaaadaU Ata.. < kUaga. MKMBBB Of TMB KKDEBATED Datan* v okUpaia aa »ri«~r lAuaaat II. INI) poUa »aiaaa Iwa, M naalwva »aeeeel, da vam ía a ta* datuiaoa. aetokU aa-rodaiaa. faaavlto U *ra«a*a«no. da «a va» Hat aa aatovl. 1» Socializem v Tennessee ju! Ameriški kapitalistični tiak je zadnje dni v dolgih vesteh, člankih in plačanih oglasih (!) naznanil, da je v državi Tennessee na jugu zavladal socializem. Kako se je to zgodilo? Tennessee Valley Authority (TVA), federalna to je vladina korporacija, je zadnji teden pre-kupila zadnje privatne elektrarne In odslej bo vlada edini producent in razpečevalec na debelo električnega toka v tej državi. In to je zdaj socializem. Kapitalistični listi to poudarjajo na dolgo in široko in za prito kličejo Normana Thomasa, ki je nekje zapisal sli rekel, da je TVA "čista socialistična institucija." Ali je to res socializem? Ali je to res tisti socializem, za katerega se je na tiaoče In tisoče ameriških delavcev borilo čez 40 let? Ako ja naš odgovor: da. to je socializem — tedaj ja vsako federalno, državno in občinako podjetja socializem! Tedaj je ameriška pošta tudi čista socialistična institucija, ameriška bojne ladje, orožarne in vojašnice so socialistična uatanove, vse javne elektrarne, vodovodne naprave, bolnišnice, univerze, parki, vse javna šole in vae ječe so socialiatična ustanova! In vse ceste po Ameriki so naravnost komuni-stična! Ce ja vse to socialistično, tedaj so bili ameriški socialisti največji — bedaki, ker so tolika lata trošili čas, denar in energijo za laatno stranko In lastna sredstva propaganda, med tam so pa demokratje In republikanci gradili — socializem I äaj ne morejo socialisti rati, razen v primeru redkih izjem, da so oni sami zgradili našteta javna podjetja v Ameriki; vsa to so zgradili voditelji in pristaši dominantnih kapitalističnih strank. V tem oziru Imajo Browderjevl komunisti prav, ko se zadnjo čaaa oklepajo Rooseveltove stranke menda v veri, da je Rooseveltova socializacija prav tako dobra, kakor je njihova! 8 tega stališča — če priznamo, da je vae javno imetje socializem, kakršnega mi hočemo — je Roosevelt bolj I socialist kot je Norman Thomas, kajti Rooaevelt je le nekaj doaegel, jo že nekaj socializiral, Thomas pa še ni soci-aliziral ničesar. Čemu torej ne gremo vsi od prvega do zadnjega v Rooseveltovo stranko in mu pomagamo do tretjega termina, da bo lahko razširil socialistično TVA in druge socialistične ustanove |h» vsej Ameriki? Vsa Javna (federalna, državna in občinaka) |HMljetja so teoretično naša skupna last, so kolektivna last vseh državljanov. To je pribito. '(MfflNie more biti nobeneica spora. Mi vsi smo lastniki pošte, bojnih lafllj, ječ in cest! Prav tako smo lastniki, kakor so ruski delavci lastniki sovjetske pošte, sovjetskih bojnih ladij, sovjetskih ječ in sovjetskih cest. Teoretično ni nobene razlike; prav za prav smo mi veliko na Irnljem. ker imamo veliko več tog« kot imajo v Ruaijl. In v nacijski Nemčiji, fašiatični Italiji in Španiji ter v demokratični Angliji in Franciji j«» skoro isto; tudi Um je veliko javne lastnine (železnice, brzojav, telefon, radio itd.), precej več kot v Združenih državah. Ali je vsa U lastnina v svojem bistvu socialistična? Teoretično je kolektivna, skupna last vseh v državi. Kako je torej s to rečjo? Fakt je, da se danes |x»ci boljši vsaki dan. Mislim, da aem, amoak ne vem ali sem ali nisem. In tako spijem še eden btsgov čaj! In kaj še? Zdravnika ne plačam, prihranim denar, pa tudi podpore ne vzamem, da jo bo več za one, ki se ne marajo zdraviti z beagovim čajem, marveč le z zdravili, ki so patentirana, in poleg adravil mora biti še zdravnik. Lahko, da me bo drugo sejo doktor Zavertnik kritiziral, da hočem delati konkurenco $ mojim beagovim čajem zdravnikom. Dejal bom, da ga ne pro dajam, jaz ga le pijem! Mi in naša metro|H>la gremo počaai naprej, od dne do dne o- stane pri nas vse po starem. In tudi v politiki se staramo, novo smo likvidirali. Se celo naši pri nepolitični ligi, ki zajemajo avo-jo vedo o delavskih položajih iz pittsburškega lista s Spolarjem na čelu. Oni nam priporočajo Franklina D. Rooeevelta za tretji termin, ali vsaj pravijo v svoji prošnji na naše društvo, da ao zanj in za new deal. Mi tukaj bomo imeli mestne voKtve v jeseni in skoro ne vem, komu bo Naprej tukaj dal podporo. Med našimi kandidati za mestno zbornico sta tudi Vatro Grill, urednik Napredka SSPZ, in Rudy Lokar od velepoznane družine in brat Lindyja Lokarja. Imamo še veliko drugih, ampak to bi mene najbolj zanimalo, pod katero marelo spadata ta dvs. Zadaj za tema dvema so veliki podporniki lista, ki mu aicer pravijo Naprej, ki pa leze rakovo pot—nazaj. Pred leti sem čital v Enakopravnosti na angleški strani, da je Rudy Lokar tudi član Kranjsko slovenske katoliške jednote, in to društva sv. Jožefa. Ce je, mu bo to v veliko pomoč, ker bodo za njegovo izvolitev lahko molili in še dali za par maš. Drugi Lokarji so veliki dopisovalci in podpirale! Napreja, ki je z Witkovichem za združenje s katoliško sekto. In če se jim pridruži še Dečman? Ali si morete misliti boljšo kombinacijo? Ni čudno, da starejši Lokar tako hrepeni, da bi društvo 53 SNPJ dalo podporo listu Napre-ju! In strašno hudo mu je bilo, ko ne gre. In tako jih je bilo na zadnji seji le devet, ki verujejo, da je Roosevelt delavski kandidat in Naprej delavski list. -Mi bomo imeli tukaj enkrat otvoritev kegljišča, ki nam ga je pomagala postaviti mati jed-nota. In tako je bilo naše društvo povabljeno na otvoritev. Nastalo je eno najbolj kočljivih vprašanj, kdo naj zastopa in nese nekaj podpore? Veliko naa je bilo, ki smo znali, Čigava Je ta naloga. So pa drugi, ki jim td ne gre v glavo, kako naj oni, ki ni hotel velike večine poljubiti, zastopa društvo. Pa se dobe Solomon!, dasiravno ni bilo po godu onim, ki nimajo preveč ljubezni do gotovega predsednika. In ti Solomoni so odločili, da po pravilih je dolžnost predsednika, in ako on ne more, imamo podpredsednika in zadeva je rešena. Predsednik je bil vprašan, koliko korajže poseduje. Odgovor, da dovolj za nastop, in tudi če pride onih petdeset s tuljenjem, da se bo zopet slišalo preko Erijskega jezera v Toronto, Canada. Mislil sem tudi, da bo kdo stavil predlog, da s «obratom Petrovichem prva igrava na kegljišču, ko bo otvorjeno. Ker ni bilo predloga, se to ne bo vršilo. In tako končam to naše pisemce iz metropole, t Frank Harblč, 58. Kkopina "mladih demokratov", ki ao nedavno zborovali v Pitts* burghu in se izrekli za tretji Rooeeveltov termin. VMai m pota Washington, D. C. — Prvega julija smo se podali na pot proti Chicagu na obisk k sinu in bratu. Vzejo nas je 19 ur. letovali smo skozi Maryland, Pen-no, West Vlrginljo, Ohio, Indi-ano in končno še po fllinoiau. Potovanje je bilo vse skozi zanimivo. Maryland in Penna sta zanimivi državi radi visokih hribov. Ko pogledaš s hriba v dolino, se ti nudi krasen razgled; v dolini se v jutranji rosi blišči jo krasna polja. Hipno so me obišle misli na mojo rojstno domovino, ki leži tam daleč, daleč za gorami . . . Skozi West Virginijo smo se vozili samo štiri milje in ni bilo ničesar zanimivega. Od tam smo prišli v Ohio. Ta država je lepa ip ravna. Polja so krasna in farmarji morajo biti premožni, kajti njih poslopja so v dobrem stanju. Ob času našega potovanja so nekateri že mlatili žito. Tudi Indiana je lepa. Tam sem videla največ koruze. Videti je bilo, da so imeli mnogo dežja. V mnogih krajih je stala voda po njivah in tam je bila koruza slaba. ' ' Končno smo dospeli v Chicago. Nastanili smo se pri moji hčeri Marie Peters. 4. julija smo obiskali moja prijatelja mr. in mrs. Louisa Prežel, zvečer smo šli pa na Proietarčev piknik, ki se je vršil na Keglovem vrtu v Willow Springsu. Obiskala sem tudi mojo bolno prijateljico Ci-lijo Jurco. Bolezen jo je zelo spremenila, toda zdravje se jI obrača na bolje. Iz Chicaga smo se napotili v Eveleth, Minn., k mojih sestram. Do tam nas je vzelo 13 ur. Vozili smo se največ skozi Wiscon sin, ki je tudi lepa in rodovitna dežela. Ko se bližaš Superiorju, je tam že velika goščava, zemlja še ne obdelana. Pot je bila vse skozi lepa. Po DGluthu je bolj raztrgano, menda radi velikega prometa. Ko smo prišli vrh Du-lutha, smo po gladki cesti hitro drčali proti 60 milj oddaljene mu Evelethu. Bila sem vesela svidenja s sestrami po šestih letih, kakor tudi s teto in sorodniki. V Evelethu smo se mudili 11 dni, kar pa je bilo vse premalo za obisk toliko prijateljev in znancev. Cas je pretekel in morali smo se vrniti. Pred našim odhodom so nam moji nekdanji sosedi, prijatelji, sestre in sestrične priredili "surprise" piknik na farmi Franka Cerarja. V znak prijateljstva so mi podarili kras* no sliko, ki me bo vedno spominjala nanje, ravno tako skodelica za bombon* Hvala vam vsem! PosamemOi imen ito bom naštevala, ker bi vzelo preveč prostora. Paro oe more ropi sati, kar sem čutila oh trenotku, ko ste mi izročili dar. Niaem našla zadostnih besed, da bi se vatf bila na mestu dostojno zahtali- Sllka Is vojnih k tal. la. Se enkrat vam prisrčna hvala! Zabavi na tem prijateljskem pikniku je bilo veliko. Bile so tudi tekme z nagradami. Kdor je največ fižola prinesel na nožu do cilja, je dobil nagrado. Za vse tiste je poskrbela naša dobro znana mrs. J. Zobec iz Chis-holma. Tudi jedače in pijače ni manjkalo in tudi za srbeče pete je bilo preskrbljeno. Igrala sta moja nečaka William Belril in Anthony Kavcich -t- prvi kitaro, drugi harmoniko, kar je popolnoma odgovarjalo za našo slav-nost. Iz proste narave smo se morali umakniti v kempo, ker so zunaj pričeli komarji svojo vin-gorajo. Okrog U. zvečer smo peljali mrs. Zobec domov v Chis-holm, par ur pozneje pa smo že bili doma v postelji. Komaj ,smo se malo odpočili, pa pride zfcodaj zjutraj moj sin John Kovach iz Chicaga. On je bil spotoma peljal nekega prijatelja in družino na oddih k nekemu jezeru v Wisconsin. V Eveleth je prišel truden in za span. Ko se je malo odpočil, smo šli zopet malo okrog in k Ambroziju na obed. Ogledali smo si njegovo moderno urejeno trgovino z likerji, kakor tudi njegovo prijazno letovišče pji jezeru Long. Med tistimi brezami se res lepo živi. V torek zjutraj smo se pa morali posloviti od sester in sorodnikov ter smo se ponovno podali na pot. Johnny, moj sin, je spotoma peljal mr*. Lenich (prej Smoltz), ki je šla v Chicago po opravkih. Do Madisona smo vozili drug za drugim, tam smo se pa razšli, ker smo mi obrnili proti Milwaukeeju na obisk k prijateljici Kristini Moseley, katere nisem videla že šest let. Pri njej smo ostali čez noč. Marsikaj sva ^povedali. V sredo popoldne smo se odpeljali proti Chicagu na večerjo k sinu — jedil smo narodne testenine — makarone. V četrtek zvečer sem šla na sejo društva Nade 102 SN-PJ. Radi vročine seja nt bik dobro obiskana, toda je potekla v lepem redu, kakor običajno. Po seji smo šle pa v Delavski center, Proie tarée v dom. Tam sem bila prvič. Sestra Angela Zaitz mi je razkazala prostore, kateri so se mi dopadli in upam, da od-«lovarjajo Proletarčevi potrebi. Zunaj na vrtu je balinišče, kjer so rojaki vneto balinali. Vse izgleda, da imajo tam mnogo zabave. V Chicagu je menda res Jfo najlepše, toda človek se mora privaditi tudi drugje. Kjer je kVuh'in delo, tam je tvoj dom, čeprav imaš pogosto domotožje. V nedeljo smo šli na piknik pevskega zbora Prešerna, kjer sem mislila, da bom dobila naj-vei zaancev. Toda ni bilo vseh, kateri sem želela videti, posamezne obiskati pa ni bilo časa. V tosek zjutraj smo odpotovali proti domu. Spotoma smo se u-stavili v Lorainu, O., kjer sem obiskala moje daljne sorodnike. Od taai smo šli v Cleveland, kjer smo si ogledali tudi narodni dom na 31. Clairju. Mojemu molu sem hotela pokazati, kako veliko, dvorano imajo Slovenci. Dom nai& je razkazal oskrbnik Ve-h*r. Od tam smo šli k moji rojakinji Ani Znidarsic, katera ml je mnogo zanimivega povedala o na*ih sošolcih. Vprašali sem Jo, ča ima naslov Rose Svetine, ker bi jo rada obiskala, ker sem le tukaj. Pa mi odgovori, da ml njen naslov ne bo nič pomagat Jjer Vrlinškova Roza je le od jasen t v grobu. Novica me je silno pretresla in to tem bolj, ker sm**bile prijateljice še it otroških let. Ces noč smo ostali v Cleve- (Daljs BS I. strasL) Tedenski pogovor Anton Garden KAKŠNA JE RUSIJA — ODGOVOR KORSIČV • dn» «m prečital brošuro "K » Zgodtlo z rusko revolucijo" (What Ha^lL of the Russian Revolution - , S tional Review, P. 0. Box 44 sÎÎ * H Y^Çity.eana^.s ski delavec, po isnaim M. Yvo. k ,!/ ? •iji deset let. On v preprog ' ^ popolnoma drugačno Rusijo, kakor mer Jože Korsič iz Detroit* V^ Prosveti zadnji petek. °Jem do« Mislim, da Joie ne bo ugovarjal, da ki ae je z navdušenjem podal v deželo ¡B! delal deset let, ne bi poznal Sovje^ Ri Toda o tisti idealistični Rusiji o kL mislili dolga leta, da gradi socializem i» neprimernih žrtvah in zaprekah - 0 tej I m nobenega sledu v tem spisu francoske« lavca, ki riše razmere take, kakršne so sprotno: v tem opisu je podana slikal strozne države totalitarnega državne« talizma, napram kateri je vsaka kapitalu država pravi paradiž. Ta država zna délai mnogo bolj izkoriščati, jih ustrahovati i držati v sužnosti kot jih je na primer J rizem. Na mestu carske buržvazije je i nova sovjetska buržvazija, ki v primeri lavsko bedo živi v največjem razkošju T tem drugič. iia splošno naj omenim to, da smo za pojme o Rusiji odvisni v glavnem od i vrste virov: od stalinističnih, med katere dajo tudi sopotniški pisuni, in na kritične ki skušajo biti objektivni. Do zadnjih p smo bili odvisni — in dostopni — le od p vira, ker se je kritična delavaku literati Sovjetski Rusiji pojavila v Ameriki šel« njih par let. Med tragedijami ruske n cije je tudi ta, da je preteklo skoraj di let, predno se je pojavila kritična ocena velikega — in tragičnega — "eksperime« • Iz Korsičevega dopisa je razvidno, da svoje informacije o Sovjetski Rusiji izid iz stalinističnih in sopotniških virov, ki » slikajo sovjetski režim kot najidealnejši, pravičnejši in najčlovekoljubnejši. Stal sploh gredo tako daleč, da pravijo, da ji sija "najbolj demokratična dežela na »i Perverznost pri njih — niti pri sopotnik ne pozna nobene meje. Najbolj tragični so sopotniki, med njii di prijatelj Korsič. Za vse kriminalnost linovega režima — in teh nima ne Hiti« Mussolini toliko na vesti, kar se notranje j ve tiče — imajo opravičbo, sto opravičb. j za prav teh kriminalnosti sploh nočejo v marveč jih enostavno proglase za neko -j volucionarno čednost! In ker trdijo, da komunisti, se mi zde še večji perverzneij nice kot stalinisti sami. Vsaj pa jim porai bolj efektivno kot pa najbolje plačani novi agent je. Tudi Korsič to imenitno demonstrira vsako stvar ima pojasnilo in 100^ opri! Mar niso "kapitalistični poročevalci in i pisatelji" spisali knjigo o moskovskih i sih? Seveda so jo — na POBUDO rrïm PRILOG reiimu, ne pa kritične ocene, ZAHTEVAJO ti "izdajniški" procesi. Korsiču ima to sopotniško pranje gorod Stalinovih zločinov več merodajnosti ki kritična ocena, ki pokaže na velike konti cije v izsiljenih "izpovedih". Toda Jote bi, da je bilo teh "izpovednikov" le malo. pa ignorira tisoče drugih "fašističnih W — včerajšnjih revolucionarjev - «K jev", "diverzionistov" itd. — ki se ni» vedali, marveč so bili enostavno postavi)« zid brez kakšnih farsnih obravnav M nepristranske politične obravnave to v socialistični" državi izključene. O moskovskih procesih je Jože gotov, so bili farsa - bili so v resnici tragikom za vsakega, ki zna kritično in logično m Prepričan je, da so bile resnične tiste m di" - po tajni policiji sestavljena in od izsiljena gorostasns klobasa največjih dikcij, potvorb, laži in nemogočnortl.J argumentiranje o tem bi bilo z njim * no; ako je človek prepričan, da jo ^ belo črno, je vsaka stvarna beseda boboo Rečem le toliko, ako bi moral K^ir brezvestnimi in bruUlnim.jnkv.ziW na eni nogi po 10, 12. 15. 20 ur d močno, vid jemajočo električno tartkjj dnevom, teden za tednom, mes« » ako bi moral živeti v samot n. jetnik ali pa v zaduhli celici, natrpan. škatlji, mesec za mesecem, let" » ^ polnoma odrezan od v^ga sveta, » se je vse življenje izredno zanimsl.^l (Dalje na 3. »tr«»' > • _ - Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete, 22. avgusta ! Domače veetu Ekaekutlvi ^ nov apel za denarna sredstvs i j jj akciji AmericanJugoslav KHieis Viji. 11 Delavke Wti. VJ1 delavci na splošno izrekli m I, inozemstva. V ^'^v M- do demokratje in *oaal» zgoraj ■■»6 metrov in bo v širino 5 ™ tlakovana. Vaa cestna i bodo stala nad milijon di-*v nasip, ki je skoro 4 me-?>«ok in stoji pravokotno na Vf**- ob |K)vodnjih kot Pregrada oviral odtok z»to M» morali zgraditi v 5 I """pustov, akozi kate-• '»odtekala voda. Prvi pro-1 takoj |tod Petanjako ™ <"/ staro strugo Mure. ; metrov, most, ki bo ' : r hi. pa |,o nioncl podpornih stebrih in bo JT Z'1 bilijona. Drugi . » dolr 25 metrov, tretji »»sla imela komaj 10 ^^«ne.peti pa bo spet ' r«\ dolg Vaoh 5 manjših F"-k« bodo nevede v normalno Vlli v več v rutah 4 J' l"Me ip aele na nje I ^ "tonski temelj, ki so '-avarovali z le--lenami. Dno boka propustov so zavarovali, pred iz-podjedanjem vode z debelimi betonskimi ploščami, prav tako pa tudi odtoke in ves teren na obeh straneh nasipa. Da bi voda ne mogla izpodkopati zemlje pod betonskimi ploščami, so jih povsod zavarovali z močnimi za-gatnimi stenami. Tako bo delo trajno in solidno, da mu voda ae bo mogal do živega. To previdnost so na vsak način morali vzeti v obzir. V Nemčiji i^odo namreč izvedli popolno regulacijo Mure, ki tudi onstran meje s poplavami povzroča precejšnjo škodo. Voda, ki se je prej zadržala na poplavljenem ozemlju v Nemčiji, bo potem vsa privalila na našo stran in se razlila pred petanjskim mostom. Mura navadno narašča naglo in v sunkih, zato bi bil most tako ogrožen, če bi voda pričela izpodjedati nasipe. Tako pa je sdaj nad 10,000 kr. m struge tlakovane z betonskimi ^loščanpi in je izključeno, da bi poplava ogrozila varen promet po novi cesti. Zadnja spomladanska poplava je potrdila, dp je bila taka obzirnost popolnoma na mestu in je s tem dala tucfi Murski terenski sekciji za regulacijo Mure smernice, ki se naj jih drži pri proučevanju poplav. Glavni most čez Muro bo dolg 104 metre i rt bo slonel na dveh podpornih stebrih. Postavljen bo pravokotno na strugo, ki je bila prav na tem mestu že pred vojno regulirana. Ker se bo po končani regulaciji dno struge znatno poglobilo, so morali oporne stebre sredi reke zgraditi posebno globoko. Za gradnjo stebrov So zabili 8 m dolge železne plošče, s katerimi so sestavili trdno zagatno steno. Izkopani material kaže, da je na dnu struge 3 metre debela plast naplavljene-ga gramoza, nato pa plasti gline in mivke. V globini 8 metrov pa je debela plast trdno vležane gline, ki so jo morali razbijati z orodjem In lomiti s klini, tako da tvori trdo podlago za oporne stebre. To je menda dno Panonskega morja, ki se je v davnini razprostiralo tja do vinorodne Kapele, ki kraljuje nad Radenci. Podjetje Slograd je v ugodnem vremenu delalo skozi celo zimo noč in dan, da je izkopalo temelje in jih zabetoniralo. Se pred nastopom spomladanskih poplav so bili gotovi vsi stebri in oporniki za manjše mostove, prav tako pa tudi oba opornika v strugi. Oba podporna stebra v reki sta zdaj že dograjena. Obložena sta z debelimi granitnimi klesancl, ki ju bodo varovali pred okrušenjem. V kratkem bodo začeli polagati glavno mo-stovno konstrukcijo, tako da bo most še pred zimo gotov in sposoben za lažji promet. Mostovno cestišče bo tlakovano z granitnimi kockami iz kamnolomov v Ribnici'na Pohorju, klesane! za stebre iz granita, oziroma kremenastega porfirita, pa so iz Vu-zenice. Zdraviliški gosti v Radencih se ne motejo nttčuditi, kako veliko delo je bilo Izvršeno v tako kratkem času. Ko so jeseni zapustili Radence, še nihče ni nič vedel o mostu, zdaj pa zavzeti gledajo, kako pod pridnimi rokami 200 delavcev nastaja visok nasip s petimi mostovi in se iz reke dvigata dva mogočna stebra, ki bosta spre jelš nase teto novega mosta. Podjetje je zgradilo za prevoz materiala po reki F108V1TX lasten brod in postavilo laatno električno centralo, ker v okolici ni zanesljivega toka. Tako so mogli delati tudi ponoči in izkoristiti ugodno vreme, tako da je delo potekalo brez prestanka in motenj in je bilo izvršeno trdno in solidno, kakor ga zahtevajo izredno kočljive prilike težkega terena. Novi petanjski most bojjred-no velikega pomena za Sloven-sko Krajino, ker jo bo po najkrajši poti zvezal z Mariborom. Metropola Prekmurja Murska Sobota je po dobri, 12 km dolgi pesti skozi Tišino zvezana z Radenci. Takoj po izvršeni mo-stovni zvezi bo uvedena avtobusna zveza Maribor-Murska Sobota, ki bo za 2 uri krajša kot vlakovna skozi Ptuj in Prager-sko. Gradbeno podjetje Slograd iz Ljubljane gradi most po načrtih inž. arh. Lavoslava Viher-ja. Delo vodita inženerja podjetja inž. Živko Sumer in inž. Leon Skaberne, s strani banovine pa ga nadzira inž. Kari Ko-blar. Stroški za novi most z vsemi regulacijskimi deli bodo znašali okrog 6 milijonov dinarjev. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje t 2. strani.) landu —- bilo je silno vroče — drugi dan smo jo udarili pa naravnost domov. Pred seboj smo imeli "še precej velik kos ceste, in to zelo hribovite. Delavske razmere po deželi so menda povsod enake. Razlika je le ta, da v nekaterih krajih mladina ne dobi nobenega dela, v drugih pa starejši možje ne. Mladi gredo po svetu, kjer tudi ostanejo, če jim je sreča mila, ako ne, se vrnejo pa domov. Starejši z družinami morajo o-stati pa tam, kjer so. Morda I-majo dva dni dela v tednu, s tem pa naj žive ali pa poginejo, kakor je rekel moj sorodnik. Ravno, ko pišem te vrstice, sem prejela pismo od sestre. Piše mi, koliko žalosti sem pustila za seboj. Od kar sem odšla iz Eveletha, je že štirikrat korakala po Main Streetu za sprevodom. Umrle so Kata Lovšin, članica društva 130 SNPJ, ki je bila dolgo bolna. Nagloma so pa umrle Mary Majdič, doma iz Klopca pri Sv. Heleni. Njena svakinja Mary Perčin je šla k sosedom v vas in kar tam umrla. Za četrto pa imena ne vem. Vsem prizadetim moje sožalje. Mojim sorodnikom in drugim prijateljem v Minnesoti in Chl-cagu kličem: da ste mi zdravi! Vas se bom spominjala in družina. ' Mary Suglich. Jeklarska kompanija vložila priziv ^ Chicago, 21. avg. — Odvetniki Inland Steel Co. so vložili pri federalnem apelatnem sodišču priziv proti delavskemu odboru, ki je spoznal kom penijo za krivo kršenja VVagnerjevega zakona. V prizivu pravijo, da je bilo zaslišanje, katerega je v imenu delavskega odbora vodil Charles N. Wood, pristransko in v prilog jeklarski uniji CIO. Dva delavca ubita v čikaskem subwayu Chicago, 21. avg. — Dva delavca, menda Poljaka, sta bila včeraj ubita pri delu v rovih, ki jih kopljejo pod ulicami za podzemsko železnico. Prišla sta v do-tiko z električnim tokom. Osem drugih delavcev je bilo ranjenih. Naročite Mladlnekt Hat, naj boljši mesečnik sa aloveneko mla dlne! Tedenski pogovor (Nadaljevanja s 2. strani.) poleg tega še grozili s peraeku-cijo žene, otrok, svojcev, ako se ne "izpove" in prizna svojih "zločinov" — ako bi ae Jože Korsič nahajal v takem položaju, šel akozi meeece takega mučenja, bi gotovo poatal fizično in duševno tako ubit. da bi skoraj gotovo storil vse, kar bi od njega zahtevali njegovi mučiteljl. In Stalinova tajna policija JE MOJSTER v mučenju in brutalnosti! Čudno je le. da je od tisočev in tisočev aretiranih "fašističnih agentov", "sabo-terjev", "imperialističnih Špio-nov", "kontrarevolucionarne golazni" Stalin Isprešal tako malo "izpovedi", le nekaj nad 60. Jože postavlja neko umetno razliko med Hitlerjevo ln Stalinovo diktaturo — to delajo mnogi. Pravi, da v Nemčiji pridejo v koncentracijska taborišča "tisti, ki zahtevajo večji kos kruha, v Rusiji pa tisti, ki si nočejo služiti kruha poštenim potom." Tako enostavna je ta stvar! Na tak, povsem netočen in skrajno nepošten način se da pečat pravičnosti Stalinovi diktaturi ! Vse tisoče aretiranih delavcev, kmetov — oprostite: "kulakov" — inženirjev, tehnikov, tovarniških direktorjev, znanstvenikov, med njimi nekateri najod-ličnejši, ki so si v laboratorijih in eksperimentacijah iztekli neprecenljive zasluge pri gradnji nove Rusije — vse te tisoče u-stvarjajočlh ljudi, ki so si hoteli na POSTEN NAClN služiti kruh, toda so bili vrženi v ječe in koncentracijska taborišča, ker se niso strinjali s Stalinovo — "demokracijo", se enostavno pokaže za parazite, lenuhe ln človeške izrodke!!! In to v svr-ho, da se opraviči Stalinovo "demokracijo" srednjeveške brutalnosti, terorizma in izkoriščanja!!! Uboga zofistika, kako priročna dekla s! hekaterim ljudem, ki hočejo iz Črnega napraviti belo In belo lz črnega! Prav tako ima Jože tudi enostavno **pojasnl)o" za prisilno (Jetnlško) delo v Sovjetski Rusiji. O Belomorskem kanalu v Moskovski provinci, največjim konstrukcijskim delom v Rusiji, JE GOTOV, da so ga gradili "ujetniki iz najbolj degeneriranih slojev carske Rusije — tatovi, švindlerjl, carski generali, kulaki, ministri, popje in prostitutke: po domače rečeno: mrčes vseh barv." Jože to ve, ker je prečital — stalinistično knjigo o tem projektu — knjigo, s katero je Stalin uvidel potrebo zagovarjati svojo suženjsko In kriminalno antlde-delavsko politiko. Diktator, ki lovi tudi čisto navadne delavce ln "kulake", med katerimi so bi-II tudi bajtarji z eno kravo, par kozami ali kokoši — v atotisočlh, Jih aretira pod vsakršno pretvezo in pošlje v koncentracijska taborišča na prisilno delo — režim, ki je v tem izkoriščanju delavcev moral iti v šolo k egiptovskim tiranom, ki so pred tisočletji s svojimi sužnji zgradili velikanske piramide za "vso večnost", bo tudi toliko "uvideven", da bo izdal knjigo, v kateri se bo skušal oprati in svoje sužne in tlačane opisal na način kot jih je Korsič. In če je bil med temi sužnji in tlačanl res "mrčes vseh barv", sami kriminalci in izmečki, kako to, da Jih Je ob skončanju Belomorskega prekopa Stalin pomilostll okrog 56,000 "radi dobrega rekorda", še večjemu številu pa je reduciral kazen? — kot piše Vvon. Mar je bilo tisto suženjsko delo tako vzgojevalno _ssss In plemenito, da so ae po Isgo-tovltv! tistega projekta tiaočl in tisoči tlačanov spremenili "iz največjih degenerirancev" v dobre državljane? Jože, ne bodi tako naiven l Sllčno je tudi z "argumentom", da je bila velika suša odgovorna, da je umrlo od lakote nad 3,000,000 ljudi v najbogatejšem poljedeljskem delu Rusije, ne pa prisilna kolektiviza-cija. (Ta argument sem že prej ališa! — in mu tudi verjel, ker sem bil slične mentalitete kot je Koraič Še danes: nedostopen do resnice.) Resnica je, da je bila v tistem delu Rusije že prej in tudi pozneje velika suša, toda ni bilo masnega umiranja za lakoto. Res je tudi, da Je tista suša veliko pripomogla, da je umrlo toliko ljudi, toda glavni faktor je bil prisilna kolekti-vizacija, s katero je Stalin pognal ruake kmete na — pasivno stavko, da par let sploh niso hoteli obdelavatl polju oziroma ao ga le toliko, kolikor so bili v to prisiljeni pod boljševiško na-gajko in od strahu pred Sibirijo in jetniškimi taborišči. Na Jožetov argument, da ao "za pogin milijonov glav živine največ krivi tisti očetje revolucije, ki so se izpovedali," pa sploh ne bom odgovoril, ker je preveč absurden in niti od daleč vreden Jožeta Korslča. Povem pa mu, da jaz nikogar ne obožujem v Rusiji niti izven Rusije, najmanj pa Trockega, dasi ga smatram za velikega teoretika, mednarodnega revolucionarja in — absolutista. On je bil izgnan iz Rusije leta 1027, torej veliko prej kot pa je Oarden prenehal oboževati sovjetski režim. Glede Korslčeve opazke, naj v zvezi s Španijo "ne posablm omeniti mojega kolega Bluma, kajti on je poleg Chamberlaina največ pripomogel, da je šla španaka republika po . gobe. Morda mi Blum lahko da natančna poročila, koliko sovjetskih Šifov, naloženih z življenjskimi potrebščinami, je šlo v morje.,, ker so jih potapljale nemške in italijanske podmornice." / Kar se Bluma tiče, ga nisem še nikoli zagovarjal, to je njegove vloge kot načelnika francoske vlade v zadevi., Španije. Priznanje pa je treba dati tudi vragu, ako jo zasluži. In Blum, ko je sprevidel, kam vodi politika "nevtralnostnega" londonskega odbora, v katerem je od prvega do zadnjega trenutka liodelovala tudi Stalinova vlado, je ¿kušal to svojo zmoto popraviti, toda je prej zletel iz vlade. Ves čas pa je bil naklonjen lo-jallstom in jih na primer še danes podpira in deluje v njih interesu. Kar se Španije in Stalinovega režima tiče, se mi vidi, da bi stalinisti in njih sopotniki storili sami sebi uslugo, ako bi o tem poglavju ne črhnlll niti besedice. Tisto: "ako bi bila lega Sovjetske Rusije tam, kjer je francoska," so prasne besede. Dejstvo je, da nima glede tega vprašanja Stalinov režim pič manjših grehov na glavi kot Mussolinijev ali Hitlerjev. Koliko sovjetskih ladij Je bilo |>o-topljenih, ne vem —- zdi se mi, da par. Vem pa, da so španske (lojalističnen) ladje — In tudi angleške in škandlnavske — !*>• tapljale Mussollnljeve podmor niče, katere je poganjalo — in jih 4« poganja — RUSKO QUK Prav tako bo tudi eijtaU bombe na Utjaliete iz tistih fatiMtitnih Utal, katere je gonilo KVSKO OLJK ali ga solin! Toda Jože Korsič tega ne vidi — ali pe noče videti. Prav tako tudi nima nobene kritične besede o sovjetskem sodelovanju v farsnem londonskem "ne-intervenčnem" odboru, le Bluma vidi kot glavnega krivca za nesrečno usodo Španije. Kakšna objektivnost, da ne govorim o poštenosti, Je to, Joža? Mar Je sovjetske vlada pomagala lojaliatom s sodelovanjem j v tej kriminalni farai? Mar | jim Je pomagala s Um, ko je v lojalistično Španijo poslala celo armado tajne policije, da j« atrmoglaviia Cabailerovo vla« . Frederick Grlmm. ki je bil is-ključen is unije kafeterljaklh delavcev (Ai>F) v New Yorku radi širjenja fašistične propagande pri delu. i je Ogpu enostavno ugrabila In pomorila stotine vodilnih revolucionarjev, ki so se borili proti fašizmu? Mar jim je pomagala s tem, da je razdvajala delavstvo in poslala znano Liaterjevo brigado nad španske kmete, v Cataloniji in jim s silo razbila njih koloktivne kmetije, da se zemljo lahko zopet dobili prejšnji lastniki, ki so se "spreobrnili" in postali "dobri lojalisti?" Da ne bo Jože ali kdo drugi rekel, da Stalinov režim ni imel ničesar opraviti s terorizmom med lf*jfli»M* naj o|tir^m moskovsko Pravdo, ki Je w "čistki" v Španiji dne 17. decembra 1036 pisala tolei "Kar se tiče Kata-lonije, so se pričele čistke trockl-stov In anarho-sindlkallstov; Izvajane bodo prav tako energično kot so v USSR (Rusiji)." K temu naj dostavim Še to, da je lojallstlčna Španija pošteno plačala sleherni košček materiala ali potrebščin, katere je prejela is Rusije. Aratjuistain, bivši španski poslanik v Parizu, je nedavno celo zapisal, da je Rusija prejela Is Španije veliko več zlata kot pa je poslala materiala lojaliatom. Enako je zapisal tudi bivši sovjetski general Krlvitsky v svojem člairim o Stalinov) vlogi v Španiji. H koncu Še beaedo o navidezno zdravem, toda v tem primeru naivnem In zavajalnem argumentu, "da moramo gledati obe strani Rusije." Zakaj tega ne zahtevate od Stalina In atall-noycev? Mar njihov režim gleda "na obe strani"? Ce bi, po-tem bi bila 3ovJeUka Rusija danes povsem nekaj drugega kakor je, takšna, da bi bila res lahko inspiracija delavstvu po vsem svetu, kakor je bila prva leta revolucije, ne pa monstroz, ki zopet oživlja caristlčne razmere, kolikor Jih Že ni prekosil. In to Je tista druga stran, ka tere se nekateri sicer dobro misleči in v Rusijo zatelebanl ljudje tako branijo in sploh ne ma rajo videti. Imajo pa "nerve" da kritikom očitajo, da vidijo "le eno stran," Popolnoma so oslepljeni od velikega industrij skegu razvoju Sovjetske Rusije, ki je sicer važen faktor za deže lo in brez katerega Je tudi razvoj socializma utopija. Toda mar niso vsaj toliko, ako ne še mnogo bolj važne tudi delavske pravice, civilne svoboščine, pravičnost In svoboda? Toda teh "poznavalci" Rusije ne marajo nič slišati. Se večf Stalinu še ploakajo, ko tepta po teh pravicah in svobodščinah stokrat bolj tiransko kakor je teptal ruski oar. In to tiranstvo in barbariasm ti ljudjestalinisti in sopotniki — smatrajo za — "delavsko diktaturo"! Monstroz-nost in perverznost, kako sta veliki in ogabni! da bom ostal v tem boju, dokler ne zmagamo." Senator Wagner je ožigosal tiste, ki so odgovorni za poraz dodatnih apropriacij za gradnjo stanovanj iti napovedal, da bo ta osnutek sprejet na prihodnjem zasedanju kongresa, kakor tudi program za zvezno zdravstveno zaščito, katerega on sponsorira v kongresu. "Vpražanje, kl je danes pred nami, ni nič drugega kot ohranitev demokracije. V starem, svetu je prišlo do uničenja civilnih svobodščin, ustanovitve diktatur in vojnega ogražanja samo zato, ker so delavskim masam zanikali ekonomsko pravičnost," je dejal senator Wagner, Green je v svojem govoru napovedal, da bo Ameriška delavska federacija štela ob prihodnji konvenciji, ki bo v oktobru v Cincinnatlju, O., 5,000,000 člaao?! od katerih jih štiri mili-jone plačuje asesment. Rooaevelt pledirt zsl mir med delavci (Nadaljevanje a 1. stmnl) je rekel, da Je bila inapirirana v — Sovjetski Rusiji. Boljše stališče Je zavzel glede pravice delavstva do stavke. lUkel je, da ae bo federacija odločno borila za restavriranje o-bičaj ne (unijske) plače pri W. P. A. Clanl federacije laido "re-belirali", dokler ni doeeften ta objekt. Senator Wagner pa Je ožigo-*al reakcionarno koalicijo, ki Je v zadnjem zaaodaiiju kongreaa vrgla akozi okno newdealakl do? ~ tistega I J* r ga Caballera.i program Konvencijo In druge katerega ao stailnieti še nekaj progresivne skupke j« tednov prej proglašali M "épan "» M< skega Lenina T Mar jim je po. reakcionarni val. magala s Um, da fe U armada "Hedaj ni čaa Ogpu usUnovlU r Špttriifi trof§\reakcijo ali za liozval zajezi v Slik. železattke neerrfe v Colorade. kjer -ta skopaj trčila dva vlaka nad 50 pa ranjenih. - ba )e bila ubita. N ¡tie, v katere je |Mim«Ule tis „ — Kar norel sem za njo, sveti oče. Zdaj se mi ne zdi, da je bila prekrasna. Takrat pa se mi je zdela najlepša na svetu. Ljubezen do nje mi je razvnela kri in možgane. Zaradi nje sem postal suženj, sama pa je ponoči pobegnila in nikoli več je nisem videl. v Peon je klečal pred slepim sodnikom in Čakal s povešeno glavo obsodbe, ln vsi so se začudili, ko je Slepi Bandit globoko vzdihnil in se zamislil. Bilo je, kakor da je pozabil, kje In kaj mora delati. Njegova roka se je nehote dotaknila mladenklne glave, rahlo je pogladila njene črne lase ln starec je spregovoril. — Ženska —- je dejal tako mehko, da se je njegov čisti glas komaj slišal — ženska je vedno prekrasna. Vae ženske so prekrasne — v moških očeh. One ljubijo naše očete; dajejo nam življenje in mi jih ljubimo; rode nam sinove da bi slednji ljubili njihove hčerke ter jih smatrali za najlepše na svetu. Tako je bilo in tako ostane dotlej, dokler bo na zemlji človek in človeška ljubezen. Globoka tišina je nastala v votlini. Kruti sodnik je razmišljal. Naposled se ga je prekrasna mestiza dotaknila ter ga opozorila na peona, ki je še vedno klečal pred njim. — Izrekam obsodbo — je dejal sodnik. — Mnogo udarcev ai dobil. Vsak udarec bi lahko odtehtal tvoj dolg plemiču. Svoboden ai. Toda ostani v gorah in če te moraš ljubiti žensko, če je ženska neizogibna in večna v Življenju moškega, se zaljubi prihodnjič v žensko iz višav. Svoboden si. Tvoj oče je iz plemena Maya, praviš? — Da — je tamrmral peon. — Moj oče je Čistokrvni Maya. —• Vstani in pojdi. In ostani v gorah skupaj s avojim očetom iz plemena Maya. Nižave niso za tiste, ki ao bili rojeni v Kordlllerih. Plemiča ni tu in zato ga tudi ne morem soditi. In naposled je samo farmar. Drugi farmarji, njegovi sosedi in prijatelji, so tudi svobodni. Nastala je pavza in tedaj je stopil naprej Henry. — Jaz sem tisti —■ je dejal pogumno — ki so me po krivici obsodili na smrt zaradi umora, ki ga nikoli niaem izvršil. Umorjeni je bil atric devojke, ki jo ljubim in s katero se tudi poročim, če je tu v Kordlllerih pravičnost. Toda (Higlavar ga je prekinil. (Dalja prihodnjič.) peto tkivo je delo zelo olajšalo. Potlej je a previdnimi in zanesljivimi zarezami odrezal kožo, ki je pokrivala trebuh. Pri tem je posebno pazil na to, da se je čim manj dotaknil mišičevja. Potlej je krpice hitro umil v mlačnem umetnem serumu in jih položil na rane mladega moža. To je ponavljal celi dve uri, kajti za to je potreboval nič manj ko ato petdeset krpic kože. Bolnikova prsa so naposled postala podobna šahovnici. Rdeče meso se je menjavalo z bolj ali manj temnimi krpami žabje kože. Potlej so vse skupaj pokrili s stanjolnim papirjem, kajti ta kovinski papir se je zdel do takrat še najbolj prikladen za to, ker se tesno prileže obrisom ran. Povrh vsega so dali še razkuženo stiskalnico, in sicer prav previdno, da se krpice ne bi premaknile. Cez tri dni so obvezo vzeli stran. In glej čudo! Na desni strani je žabja koža že kar trdno prirasla, bila je že bele barve in na njenih robovih in oglih ao zdravniki videli odraatke, ki ao se približevali drug drugemu. Tuja koža je začela rasti, živela je iz lastne moči in je na bolno pacientovo meso prenesla svojo zdravo življenjsko moč. Mesec dni pozneje je bolnik ozdravel. Prvič je transplantiacUja živalske kože rešila človeško življenje. Bilo je v Chamonixu februarja leta 1987. Neka mlada Skandi-navka in dva Angleža so s Fran-chinom, enim najboljših vodnikov v deželi, za dva dni odrinili gore. Ko se nadaljnih 24 ur niso vrnili, jim je šlo rešilno moštvo na pomoč. Rešili so jih z zamrznjenimi udi; mraz je te judi, izmed katerih je bil najr starejši komaj štirideset let star, pohabil za vse življenje. I Velika dvorana, hladna in be-a operacijska miza, ki je nanjo metala svojo žarko luč močna obločnica. Pet belih plaščev je tekalo sem In tja. Zdravnik je dal pacientu masko na obraz. Kirurg že tiplje meso, ki ga bo rezal. Nenadnemu bolnikovemu sproščen ju sledi globoka omotica, ki ga uspava. Potlej se po nekaj zarezah pokaže meso; prva plast, druga, tretja. Kirurg potiska hembstatične kleščice v krvavo vdolbino, od koder ae kmalu pokaže alonovinasta kost: golenica. To se godi v ženevski bolnišnici, kjer ae bo pripetil čudež moderne operacijske umetnosti: Boas je ftel h koailu. Vrne ae čez 20 ur/ ga na neki kliniki, kjer so mi dovolili, da smem prisostvovati takšni operaciji. Pripovedoval mi je, da je na Japonskem neki na smrt obsojeni kaznjenec iz hvaležnosti podaril svoje oči v svrho transplantacije nekemu slepcu, ker so ga pomilostili, da so ga ustrelili namesto obesili. Naj navedem dva primera iz Francije, kjer so nekemu Človeku s pomočjo transplantacije vrnili lepoto, drugemu pa podarili razum: .. Vsak dan je hodila v kletko, kjer so njeni trije levi, Princ, Pamal in Jocrisse tulil kakor za stavo. To so bile prekrasne živali v moči svojih najlepših let. Neki večer se je pripetila nesreča. Enega izmed levov je zbesnela električna luč, planil je nanjo in le s težavo so njeno telo iztrgali besnečim zverem. Njen obraz je bil raztrgan, prsi razmesarjene, to je bilo vse, kar je ostalo od lepe krotilke, ki bi odgovarjala okusu je — da ljudi — prav tako potrebovala aerne operacijsae umeinwu . (lepoto kakor pogum. Rane niso heteroplastifcia transplantacija bile smrtne in ozdravela je; a pomočjo ^mrtvih" kosti, ki morala Je opustiti svoj poklic. naj bi Franchinu spet omogočila hojo. Zdaj so ravno na tem, da bodo 12 cm njegove goleni-ce, ki odgovarja dolžini zmrznjene noge, odžagali. Zraven kirurga stoje na premični mizi posode, ki v njih alkoholu leže kosti — iz klavnice. Z dolgotrajno kopeljo v neki alkalični raztopini so jim odvzeli beljakovinaste sestavine, medtem ko so tiste snovi, ki so v kosteh samih, ločili v pepeljugi, masti pa v acetonu. Eden izmed asistentov izbere tisto kost, ki je najbolj podobna odžaganemu delu in je natanko toliko odreže. Kirurg jo položi med dela kosti in takoj jo zalije curek krvi. Zdaj je treba le še meso zašiti z majhnimi vbodi, ki vsakega izmed njih zs ključi močnn vozel. Noga mora še nekaj tednov v miru počivati in .. . "Hodim, hodim, gospod doktor. Spet hodim!' Franchino se trudi, da bi šel brez palice in jo od veselja ves trepetajoč dviga. "Človeška transplantacija o-pravlčuje najlepše upe." mi je dejal neki zdravnik, asistent i mojstra v kirurgiji; srečal sem ubogo, slaboumno, tresoče se bitje, ki bo kljub lepim potezam vselej nosila j?ečat odvratne slaboumnosti. Različna zdravljenja so že u-spela, ko so starši slišali transplantaciji žlez, s pomočjo katere bi otrok morebiti posta normalen. Tako jo je februarja leta v Parizu neki kirurg operiral. Na otrokovo golšno žlezo je ho- tel presaditi zdravo t •zravnal njeno fizično^ Zdravnik «am je ^ * uapehom končal pod«*? cije, vendar bi različne videne težkoče utegnU. čiti pomisleke. Otn>b * način hoteli dati več ko nje: razum, to boij* in darilo, ki da človeku u vse dojeti, spoznati in rs Mesec dni pozneje j« „, popolnoma zdravo zapust niko. Po letu dni je fe nadomestila izgubljena le vahno je kramljala, hitro la presoditi in je od mes meseca rasla. V šoli je b jiva in pridna in starši, gli v njenih očeh naposl« ti tisti pomenljivi lesk kor vsi starši, ki pri BVvjl kih opazijo prebujajočega veselili: "Kako je intelig« Za zdaj je človeška plantacija še v povojih, zujemo bolezni in zlor jih z njeno pomočjo ... si lahko predstavljamo, upanje in zdravljenje bo če omogočila v primerih., veljajo za neozdravljive. Strokovnjak Ko se je komponist Ksaver ljal v Ameriko na turnejo, je sedel lepega vožnjo v skrit kotiček jedilnice, da bi nekoliko niral. Neki sopotnik, maslom na debelo iz ga je z zanimanjem Naposled ga je vprašal, za prav dela. "Note pišem," je venka. Njen zmečkan nos, njena razri-ta lica, vse je bilo samo še kepa mesa brez oblike. Prišla je v pariz. Pripovedovali so ji o zdravljenju, ki bi bilo v njenem primeru pravi čudež. Brez oklevanja, kakor tisti, ki se hoče u-smrtiti, se je odločila poskusiti. Leto dni pozneje je slavila v prestolnici bližnje province svojo pozornost zbujajoči povratek. Še drznejša, bolj ko kdaj poprej se zavedajoča sama sebe, lepša ko kdaj poprej, s prav tako lepim profilom in ravnim nosom, brazgotine zakrite s šminko, se je krotiteljica iznova lotila svojega groznega in razburljivega poklica. Dekletce je bilo edinka svojih staršev, ki so več let hrepeneli po njej. Veliko je bilo veselje, ko se je. rodila in gledali so jo, kako se razvija v ljubko, inteligentno deklico. Po dvajsetih mesecih, ko se jo zdela še kakor deset mesecev star otrok, so rekli: "Zaostala ie." Ta zadsta-lost je bila od dne do dne bolj očitna in s šestimi leti so morali priznati grozno resnico: dekletce bo ostalo zmerom pohabljeno, Knjige Cankarjeve družbe Cankarjeva družba v Sloveniji je za leto 1939 sledeče »tiri knjige: 1. Koledar, z bogato vsebino in krasno ilustriran. 2. Pomlad človeštva. Spisal dr. Živko Topalovii. 3. Taki so ljudje. Roman a francoskega podeželja, sal Roger Martin du Gard. 4. Španski testament. Knjiga o civilni vojni v Span Spisal Arthur Koestler. Vae te štiri knjige dobite po pošti za $1.25. Naročila poiljite na naslov: PROLETAREC 2301 So. Lawndale Avenue - Chicago, TISKARNA Transplantacija Napbtal André l-amberl 25. decembre 1KM6 zjutrsj so stali štirje zdravniki okrou postelje pet in dvajsetletnega mladeniča, čigar prisad ae Je večal In večal. Prejšnjo noč ae je po-javilo še zastrupi Jen je, ki Je bolj strupeno in l»olJ razdrjalno ko vae oatalo. 'To je najhujše, kar amo mogli pričakovati," je rekel eden izmed zdravnikov. "Zaradi obupnega bolnikovega atanja ga najbrž* ne bo m<»glo nič rešiti." "Nič?" je zamrmral dr. X. Iz Chateau-Gonthierja. "Vse moramo poakuaitl." Kden izmed njegovih tovarišev je dejal: "Mislite na . . "Uganili ate," je odgovoril dr. X. "Mislim na čudež, ki ga v takšnih primerih utegne poviro-člti transplantacija živalske kote." "Na uspeh takšnega zdravljenja gledam še precej skeptično," Je odgovoril zdravnik, ki je mladeniča doslej zdravil. "Nikar al ne uatvarjajmo iluzij. Za zdaj še ti|iemo v temi," "Dobro. A koliko dni še prisodite svojemu bolniku T" "Morebiti niti štiri in dvaj-eet ur, ne več." "Ali se vam ne zdK da je vredno po«kuaiti?" Bili so edini v tem, da ne kaše izgubljati časa. Dr. X. se je odpeljal v Chateau-Gonthier, da bi priskrbel potreben material. V dveh urah ae je vrnil in s seboj prinesel tri tucate žab. Bolnik je a svojimi odprtimi ranami iztegnjen ležal na postelji. 7. zasilne operacijske mize je vae I asidtent doktorja X žabo, jo prijel za krake in jo položil na hrbet. S kleščicami je dr. X. dvignil gubo na žabjem vratu, ki je od strahu kar zatekla. Nato je kirurg tudi čakal, kajti na- tPBBJEllA VSA tiskarska obrt spadajoča dela Tlaka vabile ta veaelice ln obode, vizitnice. čaonike, knjige koledarje, letake itd. v alovenskem. hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARN K APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa pojasnila áajs asijako ssts prvo —- SNPJ PRINTER Y W57-5» SO. LAWNDALE AVENU« Tat Rorkwoll «004 CHICAGO, ILLINOIS U Citer s Is CklcM* " 1 Izsili Is.......... 2 trdnih« Is......... t trd sik* Is......... I tednik» Is......... t tedaikov Is........ ...saw Zs Zdmž. drlir« ln gsssds.St.Sa T tednik in.............. 4.80 S tednika in ........... 1M . S tednik» is............ Z 40 I tednika in............ I-it S tednikov la........... sW Zs Ev»op* le.... ^^ Izpolnite spodnji kupon, priložite patrelma vaata dooarl«Ji« Order v pi.mu is al aarstit. Proaveto. list. ki |a ~ ^ Pajaanlls:—VmIsJ kakor hitro katari Uk «snov prj"*M ^ u SNPJ, ali ča aa prsssll proč od drožint iribo »al»U»a. ^ tednik, boda moral dati Član la dottfa« družina, »i ^ m naročena na dnevnik Proaveto, to takoj nainaniti upr» ^ ^ in obenam doplačati dotKno vaoto H«ta Pro«veU s« toda j mora apravništvo «nižati datosi «a ta "" Ckkafa. a' PROSVKTA. SNPJ. Stt7 Sa. LswndsU Ava, Priloženo potfl|aai aar.tnina sa Ust Praevia raais S-it , drsšt»« » 11 I• » e e e e #e e e e e e e e e e e e e • e ee#o e e ae e e NmIéV •seeeoeeeeeeeeeeeeoo" Uatavtte tednik la ga pripišite k «*!• «srofslsl U a»o)e dražtne: * .......Ci dre*" *........ •/ aeae»aoee»eao»eeeeeeee«eeeeeeeeee»a ,V ........(t draštvs ........ «* ........Ci šraštva ........ ..........................................ft M vata mm • e saaaeaaasaaaasaaasa Nav narota tk..............