ZA IZBOLJŠANJE LISTA
Vait	*«U* Vsak, hI
"OI»iN>r«d i"illt» Vmm hm
(Ote. ::	i: *X
GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki«
*
CITATELJE
da pravočasno no. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — A ko še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskušajo.
TELEPHONE: CHeisea 3—124J	Kutrretf m »erend Cbus AlMler September »st, 1 m it the PMt Offlcc U Sfm N. Y* and«r Aet of Cougk^M of March 3rd. 187«.	ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
No. 301.—Stev. 301	NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 29, 19 36—ČETRTEK, 29. DECEMBRA, 1938	Volume XLVI — Letnik XLV1.
V	V	V
CEHOSLOVASKA POVSEM POD VPLIVOM NEMČIJE
Panameriska konferenca končana
PRASKI ŽUPAN VRBENSKI, KI JE PO POLITIČNEM PREPRIČANJU KOMUNIST, BO ODSTAVLJEN
Češka vlada je razpustila komunistično stranko na zahtevo Nemčije. — Komunistični poslanci odstavljeni. — Madžarska policija ustrelila dva slovaška kmeta.
PRAGA, Cehoslovaska, 28. decembra. — Uradni list čehoslovaške vlade je naznanil razpust komunistične stranke, ki je bila vstanovljena pred I 8 leti. Vsled razpusta, ki izpolnuje zehteve Nemčije, so tudi preklicana mesta komunstičnih poslancev in senatorjev.
Pri zadnjih volitvah leta 1935 so bili komunisti četrta najmočnejša strenka, ki je imela 30 poslancev in 16 senatorjev. V Pragi so druga najmočnejša stranka in imajo enega svojega zastopnika v mestni upravi — župana Vrbenskega.
Vsled razveljavljenja komunističnih sedežev v parlamentu in razveljavljenja zastopniških mest zaradi razdelitve republike se je število poslancev od 300 znižalo na 200 in čtevilo senatorjev od 1 5C na 99. Tudi Vrbensky bo odstavljen kot župan.
Policija je včeraj zaplenila vso lastnino komunistične stranke ter zaprla njene urade.
PRAGA, Cehoslovaska, 28. decembra. — Poljski poslanik v Pragi je vložil nov protest proti pro tipoljski agitaciji ob poljsko-češki meji in v Moravski Ostra vi.
Češki listi prinašajo senzacijonalna poročila o krutem postopanju s Cehi v ozemlju, ki ga je Cehoslovaska odstopila Poljski. Listi zatrjujejo, da je bilo izmed 1 30,000 Cehov izgnanih 30,000 in da je vsled policijske brutalnosti »moralo v bolnišnici v Rychwalu iskati zdravniške pomoči 29 Cehov.
Poljska meja je za begunce zaprta že od petka.
Med onimi, katere je napadlo poljsko vojaštvo, je tudi knez Starhemberg. brat bivšega avstrijske podkanclerja kneza Ernsta Ruedigerja Starhem-berga. V Tješinu je teroristična vlada proti Cehom.
BUDIMPEŠTA, Madžarska, 28. dec. — En slovaški kmet je bil ubit in več drugih je bilo ranjenih, ko so madžarski orožniki streljali na »množico Slovakov, ki so priredili velike demonstracije, ker je bilo Cehoslovaški zopet vrnjeno obmejno mesto Nagysurany.
Nagysurany, ki se nahaja 55 milj vzhodno od Bratislave, je bil vključen v 4,875 kvadratnih milj velikem ozemlju, ki ga je Cehoslovaska v novembru odstopila Madžarski.
Kot pravi uradno madžarsko poročilo, so Slovaki v Nagysuranyju, ki ima velike tovarne za pridelovanje sladkorja iz pese, že več dni demonstrirali pred madžarsko orožniško postajo. Demonstracije so se posebno ponavljale po vsaki maši božični dan.
Orožniki so naznanili, da so postali demonstranti že tako nasilni, da je bilo treba streljati, ker bi drugače napadli orožniško postajo. Madžarsko u-radno poročilo pravi:
"Ta obžalovanja vreden dogodek je bil posledica slovaške agitacije, ki ima svoj izvor v slovaškem mestu Nitri. Pozivi, ki se nahajajo v rokah madžarskih oblasti, jasno kažejo, da je iz te smeri prišla agitacija za nezadovoljstvo v obmejnih madžarskih občinah.**
PRAGA, Cehoslovaska, 28. decembra. — Češko poročilo pravi, da so se nemiri v Nagysuranyju pričeli svet večer, ko so slovaški verniki zahtevali, da je ob polnočnici sv. maša brana v slovaškem jeziku in so postali besni, ko jim je bila ta zahteva odklonjena.. Nato so madžarski orožniki
VANDERVELDE JE UMRL
POLOŽAJ NA SPANSKEM
NEMČIJA IN
UKRAJINA
Bil je voditelj belgijskih Fašisti imajo samo še 10 Nemško časopisje ne pri-socijalistov. — Imel je več ministrskih mest. Podpisa!! je versaillsko in locarnsko pogodbo.
BRUSELJ, Belgija, 28. dec. — Emile Vandervelde, ki se
milj do strategičnega mesta Artese. — Do sedaj je na obeh straneh padlo 10*000 vojakov.
HENDAYE, Francija, 28.
je nati 50 let vdejstvoval v po- tiec. — Republikanci, ki brani-litičnem življenju Belgije kot jo Katalonijo, se umikajo na voditelj -ocijalistov in več- fcf> milj dolgi fronti, da se u-kratni minister, je po kratki maknejo obkolitvi v okolci bolezni včeraj zjutraj umil. Cervere, ki se nahaja samo 4b' Htar je bil 72 let.	milj od Barcelone.
O Vanderveldeju bi se aio- j Španska republikanska vla-glo reči, da je bil socijalist da že razmišlja o tem, da pre- n&kovski sporazum, je za njo srednjega razreda. Po poki-- oe?e svoj sedež iz Barcelone v (največja težkoča Ukrajina. Na r u je bil odvetnik in je iinel kot kako drugo inesto, ki bi bilo tem kraju se nahaja čehoslo-
kriva, da hoče Nemčija "osvoboditi" Ukrajino. — Cehoslovaska se je hotela sama hraniti.
PRAGA, Cehoslovaska, 26. decembra. — V .-led poljskega protesta proti ukrajinski agitaciji pri cehoslovaški vladi je stopilo v ospredje ukrajinsko vprašanje.
Med vsemi težkočami, ki jih je Čehoš slovaški povzročil nirs-
C0RDELL HULL SVARI PRED AGRESIVNOSTJO DIKTATORJEV
vaška med Nemčijo, in Madžarsko.
Poljsko
. - . \
j teoretični socijalist velik vpliv bolj varno pred fašističnim • po celem svetu. Kot politični prodiranjem, j vodja in državnik je imel ve i Associated Press pravi, da J liki ugled pri pokojnem kralju je na obeh straneh, odkar se je (Albertu in pri sedanjem kra- 23. decembra pričela velika o ju Leopoldu, kakor tudi pri fonziva generala Franca, pa-\>eli svojih tovarišev v parla- d;o 10,000 vojakov. V teh bo- Cehoslovaškeoi, ki so prišli pod mentu, odkar je bil prvič iz- jih .si na obeh straneh stoji ivneijski vpliv,-odkrito razprav-voljen za poslanca leta 1894. nasproti 500,000 vojakov. Fa- Jjajo o neiriških namerah.
Ob pričetku svetovne vojne šisti pravijo, da so že za\zo-| Nemški list na Slovaškem je kralj APbert Vanderveldeja li 230 kvadranili milj katalon- j"I)er Bote" v uredniškem imenoval za državnega mini- skega ozemlja.	članku pravi, da .je treba U-
stra in je tekom vojne imel več Fašisti se nahajajo samo še krajino osvoboditi. List odkri-ministrstev. Bil je med belgij- »0 milj od važnega republl- tr. pravi, da je jedro Ukrajine, skimi delegati na versaillski kan kega pristanišča Tarra- ki jo hoče Nemčija " osvobodi -mirovni konferenci ter je pod- gone, mesto pa da bi udarili ti *% oni del Ukrajine, ki je še pis-al mirovno pogodbo, ki je proti obrežju, so se obrnili oko- ostal pri Cehoslovaški. končala svetovne vojno, in rav- li Borjas Blancas in prodirajo Nemška vlada sedaj š
LIMA, Peru, 28. decembra. — Ameriški državni tajnik Cordell Hull je svaril ameriške republike in jih opozarjal, da morajo biti na straži, da se upro proti razširjenju vojaškega sistema, ki grozi, da Lo uničil svet.
Hull je govoril na poslovil -'spočetka. In celo na sejah so nem banketu, ki je bil prire- pokazali svojo nevolja. jen v počast zastopnikom 21 Časnikarji totalitarnih dr-ameriških republik na oKmi žav so mnenja, da je nji-panameriški konferenci.	jhova naloga, da mahajo z za-
<' Vemo, da vlada veliko so- stavami totalitarnih načel in vraštvo med narodi," je rekel naukov. Toda konferenca je Hull. 4'Vemo, da je pri večini navzlic temu potekla v zname-narodov popolnoma izginila cju solidarnosti, ne zaradi republik samih, temveč zaradi nevarnosti, ki jim preti od totalitarnih držav.
vera v vsako obliko pogodbe.
Vemo, da je moč izjavila, da Nemčija nič več ne prikriva bo ^^ svojQ pot in da ne ho
vojih načrtov glede Ukraji- j pr}zIlala ničesar enakega, ra
zun ena'ko moč. In tak je svet, s kakoršnim imamo opraviti."
li«;. Ne samo časopisi v Nemčiji, temveč tudi nemški listi na
Ko so govorniki na konferenci napadali totalitarne nauke in so izjavljali, da se bodo Konferenca, ki je imela za ameriške republike borile pro
KI-T.L	; ..	,	_____t_____
posledico močan blok proti vsakemu tujemu vpadu, ko je
ti vsakemu nauku, M bi ogrožal demokratične vlade, so
predsednik konference peril- |liemški in italijanski časnikar-vanski vnanji minister dr. ^ giasno odkorakali iz dvora-Carlos Concha naznanil, da je
no tako locarnsko pogodbo.
Zadnji njegov politični čin je bil protest proti priznanju španske fašistične vlade v Bur-Božični dan se je udeležil delavskega božičnega banketa, nato pa je šel s svojo ženo v gledališče. Ponoči pa je zbolel in se je onesvestil; proti jutru je umrl.
EMBARGO NA MEHIŠKO ŽIVINO
EL PASO, Texas, 1:7. dec.— V Juraez je prišlo naznanilo, oa je mehiška vlada prepove-da Ja izvažati govejo živino v Združene države. Mehiška vlada pravi, da je v Mehiki pričelo primanjkovati govejega mesa in da cene v glavnem mesta zelo naraščajo.
proti Cerveri.
General Franco v tej ofenzi-\i rabi največ topov v celi državljanski vojni. 500 topov neprestano bruha smrt na republikanske vrste. Fašisti pravijo, da so vjeli najmanj 7000 le-publ?kancev in zaplenili velikansko množino vojnega mu terjala.
OTROKA STA VZELA
še deln-
je za zagrinjaloni in ni mogoče izvedeti, kako daleč je prišla v ovojem prizadevanju, da bi v Ukrajini vstvarila narodnostno irrendento.
Celioslovaška vlada odločno zanikuje, da bi bila postavila 'v Hustu,
konferenca v obilni meri izpolnila pričakovanja.
Dr. Concha je rekel, da je dosegla svoj največji usp^h s tem, da je vseh 21 ameriških republik soglasno sprejelo izjavo solidarnosti v obrambo proti tujemu vpadu.
LIMA, Peru, 28. decembra. — Ves čas osme panameriške Nemčija i konference je okoli 12 nacij-srlavnein škili in fašističnih časnikarskih
poročevalcev kazalo sovražno t-tališče proti konferenci.
mestu karpatske Ukrajine, svojo vojaško misijo. Znano pa je. da je nemški vojaški atašej v Pragi natančno preiskal raz-mere v Ukrajini. Nemški geoio-gisti, geografi, trgovci in ča-SAN FRANCISCO, Cal., 27>nikarji -v velikem številu pri-	\»nfer7nwlakoj
lec. — Zakonca Brady imataJia.iajo v majhno avtonomno,
Ameriške in svoje domače liste so preplavljali z napačnimi poročili o konferenci in se ostro napadali cilj, katerega si
VOLKOVI NA^ ROMUNSKEM
BUKAREŠTA, Romunska, 28. decembra. — Cela čreda volkov je napadla va« Brustu-ro v Karpatih. Oboroženi kmetje so se borili ž njimi dve u-ri, da so jih slednjič prepodili. Pri tem pa so volkovi raztrgali 4 kmete, mnogo več pa so jih ogrizli. Ubitih je bilo 14 volkov.
čudovito lepega, dve leti starega sinčka. V hiši je pomanjkanje. Kajti Brady dela za W. P. A. Dan pred božičem sta prišla k njima moški in žen-1
državo. Iz Nemčije je tudi prišlo mnogo ukrajinskih begun -cev iz.poljske in ruske Ukrajine, da pripravijo propagando.
glede odstopa čehoslovaškega ozemlja Madžarski.
( Poljska je ob razdelitvi Če
ska ter rekla, da bi otroku ra-' Cehoslovaska, ki iskreno že- iio^lovaške želela dobiti del U-da kupila nekaj za praznike. V li prijateljske odnošaje s Polj- krajine, da bi imela skupno
razkošni kari sta odpeljala o-' >ko in Madžarsko, je v zelo te-jmejo z Madžarsko in da bi za- $ i. januarjem bo trveljavlje-troka in se nista več vrnila ž žavnern stališču, da bi vstre- fdržala nemško prodiranje pro- nu v newyorški državi važna
;;rla zahtevam Poljske in Ma- 'ti vzho^
Po končani Konferenci je pe-ruavnski predsednik Oscar R. Bcnavides povabil vse ameriške časnikarje na svoj krasni dom, da se jim zahvalil za njihovo delovanje na konferenci. Nemški in italijanski časnikarji niso bili povabljeni na ta sestanek in ko so o tem izvedeli, tedaj so se pritožili pri predsedniku, ki jim je pa odgovoril, da je povabil cam o časnikarje onih držav, ki so bile zastopane na panameriški konferenci. Nato pa so se pri tožili pri peruvanskem vna-njem ministru ter mu sporočili, da «o o tem brzojavili nemškemu in italijanskemu vnanjemu uradu zaradi nepravičnega postopanja, ki «o ga bili deležni v Limi.
VAŽNA ODREDBA
ALBANY, N. Y., 27. dec.
njim.
100 JAPONCEV ŽRTEV KATASTROFE
iti vzhodu v rusko Ukrajino, odredba. Vsaka noseča mati si tižarske, ako jej nasprotuje Vsled tega pa sedaj preti nem- bo morala dati preiskati kri, j njena nova -pokroviteljica' (gka nevarnost tudi Poljski, ker ni v nji sledov sifilisa. Na — Nemčija.	& je poljski vnanji minister rojstn?h listih o.trok> rojenih
vse, posluževal napačne politike |iG i. januarju, bo opomba, ke proti Cehoslovaški. Po mona- t|ai se je dala mati zdravniško
Cehoslovaska pa stori tla vzdrži mir.
TOKIO Janonsko >7 dec K K&k° napeti so odnošaii med kovskem dogovoru je bila Ce- preiskati. Izid preiskave na - V Tovarna nrrfektnri ip hi' ehosla'vaško in Madžarsko, je-hoslovaška, četudi ste jo zapu- rojstnem listu ne bo označen, i „.mJL:u\L n*f>h	riiZVlfl»° iz 'lelovanja madžar- i-tili Francija in Anglija, pri- pils bo pa v zapiskih zdra%-
in iiže^ezniškela nredora Kai kih teroristoV» ki so Pred ne- pravi jena se ,ama boriti proti lenega urada, aiiji železniškega predora. Kaj ka<j dnevi g p0m0Čj0 raad?ar-'Nemčiji. Tedaj pa je prišla
je .povzročilo nesrečo, se za- ske redne armade zaPedli slo. PoIjska s svojimi zahtevami in -r-;------
enkrat se m dalo dognati.	va§ko va. Slanec. Siovaška ker se je Čehoslovaška bala, aM'HKrggS^lK^SSaiM'KSSSSW^SSSW'
vlada je takoj prekinila poga- jda boste v njeno ozemlje sku-'
^	-	janja zaradi ureditve meje z pno z Nemčijo vpadli tudi Polj POZOR!
Slovake razgnali z bajoneti. Ranjeni so bili trije Madžarsko in pogajanja bodo Eka in Madžarska, tedaj se je
Slovaki, aretiranih pa jih je bilo mnogo več < zopet obnovljena v Četrtek. | morala vkloniti monakovski Rojake opozarjamo, da lah--	Madžarska se je opravičila pri j odločitvi. Vsled tega je Polj- ko, ko naročijo posamezne ko-
zopet obnovljena v
p • .	vi i.i v	J	o v.v Madžarska se je opra
I8tenJ P°rocil"Je PUo »popadov na Bozic, Cehoslovaški in k temu je naj-'pka dobila Tješen in se nekaj made Slovensko-Amerikanske-ko so cerkvene oblasti zavrnile ponovne slovaške' več pripomogel italijanski vna-1 več, toda Nemčija ima sedaj ga Koledarja za 1939, narnc-7eJiteve. Tedaj so orožniki ustrelili naravnost v Tli minister grof Ciano, ki .je proste roke v Ukrajini, da po- sto, da pošljejo svoto — 50c v
Tedaj	__ __ _____ _______
množico. Ubit je bil en kmet in neka mlada dAU-fe^ ^tobe^ »ttn osebe pa so bile nevarno ranjene.	* podpisal- danajsko odločitev
stavi neodvisno ukrajinsko re-| gotovini-ali Money Odru — publiko na §ko£o Poljske, Ru- 'priložijo 4c naročila znamke po sije in Bo&njagke. _	3 oziroma po 2 centa.
"G LAS »A R O D A"—New York
T
Thursday, December 29, 1938
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
66
GLAS NARODA
4VOIOE UP T H* PKOI'LK)
99
Ow»«i mik! t'ahlisbed by blAlVKNIC PUBLISHING COMPANY
(A C(irpvr»»!cn}
K muk HuIikCT. l'r?a) tiral	j. Lupflh«,
l*la<t» «f IhjmIucm «>f »bo corporation	»ddreatrs of above officer«:
lit WEST I8U1 NTKKKT	NEW YORK. N. V.
45th Year
imUKU KVKKS DA* FXCKFT bCNDAYS AND HOLIDAYS
Afivort izmeni »Ml Aj;r«vtt,fnl
/* i t'lo W to vrlja IUt ca Ameriki*
Id &ana«!c ..............f3.o»;
Za po« i el h ................fa.'io
/j* Net* York M ••c'o leto . . $7 mi
'Ah |M;I !*M» ................j:j.r-0
Ym iii.>zt>uis(to sa celo leto .. S7..M
A* leu.................. jc 'Z* it.u ..... ...... ..*.*.
Subscriptian Yearly U__
CLAfl NARODA- IZHAJA VSAKI DAN lZVZKMfil NEDELJ 'N
PRAZNIKOV
NARODA", 216 WEST 181 h 8TRKET, NEW YORK, N Y TELEPHONE: CHeiata 3-ltfi;
POLJSKA
i V»ij>k«i, ki leži meu Ncnuijo 111 Sovjetsko li asi jo, je zaenkrat mgboij zanesljiv barometer evropske politike.
Današnjo Poljsko so ustvarile razne povojne pogodbe, ki so v >plošncm preosnovale večji tlel Evrope.
Kdinolc skandinavske d»žave »o lake kot so bile pre I \ojno terHolaiulska, Danska, Portugalska in Švica. Vse dru H«' so pa izgubile ali pridobile.
»»oljska je bila od leta 17!»o do 1919 izročena na milost »■ nemilost Rusiji, Avstriji in Nemčiji. Trikrat je bila razko ana in sieer leta 177l\ 1892 i ji 1795.
Celo po svetovni vojni se je skušala Rusija polastiti Poljski'.
Boljše viška vlada danes svečano izjavlja, da noče no briiega ozemlja. Toda leta 1920 so boljševiki napadli Poljsko. I.Mečn armada je dos|H«la prav do V aršave. Francoski vojaški izvedenci so svetovali Poljakom, kako naj se iznebe napariul-• a. In res se je rdeča armada umaknila.
Izza tistega časa je pa poljrka vrnuija politika šviga-švi:-;ur«k». Ko začne >4ezati Nemčija svoje prste po pol jskem o /< ■ 1111 j n, se Poljaki blatijo z Rusi. Ko pa hoče Rusija pobasa-i' ko- |»oljske zemlje, so vse simpatije poljske vlade na nemški strani.
Poljska meri 1 .So,IXM) kvadratnih milj in ima 35,1)00,000 preluvaleev. To pa ne pomeni dosti, ker ima na vZbodu ogroni mo Rusijo, na zapadli pa močno Nemčijo. '
< V -i- bosta Nemčija iti Rusija spopadli, bo poljska zemlja i spremenjena v'bojišče, in vojna bo izvojevana na poljski y.e:nr ji.
Kraiieija prizadeva prikleniti Poljsko popolnoma nn->e in .-i v ta namen [>osoja ogromne vsote denarja.
Tudi Stalin bi jo rad dobil na svojo stran, ker bi ji prav prišla kot zaveznica v slučaju skupnega nemško-japonskegr, napada.	,
\*aj se zjj« h i i tako ali tako, kmalu l»o Poljska na vrsli.
N jena usoda ne bo nič ugodnejša kot je bila usoda Ceho->1 o vaške.
-T ^
Pod vaško lipo.
Piše kakor misli ČRA&K KEItŽE
A kil NAMKIIAV ATK OBISKATI SV KT O V Mri KAZSTAVO, VA M IK TA ZKMUFAin \ FPU HO DNO POTppnp^_
OGROMNOST SVHOVNE RAZSTAVE V NEW TORKU BO SLEHERNEGA PRESENETILA
Izšel
. . • i, Slovensko- Amerikanski
KOLEDAR
-=1939-—
POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMLJEPISJE GOSPODINJSTVO
NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA
50c.
Taki smo pa v New York*.
Večkrat si m že lulslil pisati kak članek, ki bi oil posvečen u-iširu ljudem v Mew Vodica. Pa vselej je prišlo kaj takega, da ni i zgledalo posebno dt brO. Menil sem tudi tako: čini del j od-lnišam, toliko bolj bom izpoznal -voj narod in tem boljša slika bo o njem.
Mislil bi kdo: naši ljudje so
bilo "iič čudnega, da je vstil neki član — če se ne motim, je bil prijatelj Štokel, ki je po navadi pred^jnik Vr*h konvencij, koder je zraven. Vstal je, pravim, in kritiziral, zakaj nisem prišel na prvo sejo po konvenciji in sporočil kaj in ki kc. Jaz .sem uvidel, da sem bil v napačnem. Ker pa vselej in povsod iščem izhoda
cviši Ijkfldje oa jih vzemi oil tu-	^ 'V?**
kaj ali od tam. Veste, pa ni ff	Sto-
res. Kaj, razmere, društveno Ula.' «'e f bl1 6,l..,naI t,s,Vv Prvi
in družabno življenje — vse to vpliva, da se ljudje premene, četudi -ami ne zapazijo tega. Saj .se že ljudje v eni naselbini ločijo dostikrat tako, da se mora človek čuditi. Postavim: v Clevelandu, oziroma tam na krncu Collinwooda je most, ki ne drži čez vodo. ampak čez tračnice. Spodaj se -premikajo vlaki največkrat s tako irostim dimom, da bi ga lahko na kose rezal in vagad. Torej ta most ni ne velik, ne poseben, a vendar po svoje slaven. Zakaj na eni strani -mosta so naši ljudje, r<i drugi pa tudi. In -ie morejo se nnid seboj. Most ie sveta meja. Povsod na svetu so mostovi v ta namen, da vežejo «ljudi med sabo, le v Olevelan->du ima vrh tega še večje pomene.
Živel sem vrsto let v Cliiea-gu, potem v Clevelandu in nazadnje tukaj. Bil sem seveda za krajšo dobo po različnih krajih in naselbinah, od katerih i-rna slednja svoje posebnosti.
New York sem pustil leta 1907, 'ko »sein bil izvoljen za glavT>ega tajnika pri SNP.T. Bil je to korak, katerega sem dostikrat obžaloval. Vem sicer, da som bil potreben, ker sem Reorganiziral in moderniziral eel-o organizacijo. K<lor dela, ima vselej vsepolno kritikov. Kakor pravijo, da ima najbolj .sabit kmljt najdebelejši krompir, prav tako bi lahko rekel: najbolj trapast gobec doseže največ ušes. In ne samo ušes — tudi tihih pritrjevanj.
Pa to le mimogrede. Omenjam zato, ker mi na misel hodi primera med našimi ljudmi v Chicagu, Clevelandu in New Yorkn.
Izmed teli treh mest mi uga-.H.jo daleč najbolj — nevsvorški Slovenci. Cft ise zastran tega kemu nos pobesi, pa naj se. Nič '/ato. Vzrok je pred vsem ta, ker je New York velikansko, svetovno .mesto, ki človeka dokaj hitro obrusi. Vsak trenutek zadeneš na ljudi vseh sort,' in vseh barv. Od kraja postajaš, oziraš se za njimi, opazuješ jih. Ugibaš, kdo so ali .kaj hočejo. Toda vse to te kmalu mine. Preveč, je materijala okoli tebe, tako preveč, da se človek nehote vpratšuje: kaj pa je pravzaprav namen nabrati toliko ljudi na enem kraju.
seji po konvenciji, da sliši poročilo društvenega delegata No—ni «a bilo. Zato sem -predlagal. da se oba kaznuje v priVl društvene blagajne: mene, ker me ni bilo, da bi poročal, in Stekla, ker ga mi bilo. da bi pcslušsl.
Kot predsednik sem prišel seveda v stik % mnogimi ljudmi. Videl sem, da so dober materijal, to se pravi: da bi se dalo nekaj napraviti, organizirati, živeti in sploh napredovati. Tla so bila ugodna predvsem zato, ker mi med nami v New Yorku noliene politične skupine, ki bi gledala in pazila, da podere \v>e, kar ne zgrade njihovi pristaši.
Prvi korak je bil ta, da sem poizkušal, kako bi se združilo tri druistva ene organrzaeije v eno. Bi bilo vse boljše. Zakaj vsa tri društva bi dala vsaj tako vdeležtoo, da bi se izplačalo sejo odpreti. Veste, New York se razprostira čez pet county-jev in če ni posebno važnega vzroka, se človek rad iznebi take /malenkosti, kot je društvena seja.
Uspelo ni. Včzrok! Tisti, kakor pri podpornih organizacijah, da se niso tnikdar združile. Ker ti vzroki nikdar ne pridejo v javnost, jih tudi .jaz ne bom vlačel za novo leto. Mislim, da jili bo vsak zase uganil.
Leto ali tako »kasneje sem <to-bil ]>isrno, v katerem je bilo rečeno, da bi se društva združila za skupno socijallilo, kulturno in zabaA-no deh\ Misel mi je ugajala in šli smo na delo. Dosegli smo združitev skoro vseh slovenskih društev in tudi nekaterih hrvaških. Po začetnih težavah sino šli na delo in najpoprej organizirali velik piknik, kakorsnega ni bilo dolgo ne prej ne kasneje. Bilo je nad tisoč ljudi, kljub pozni se-ziji in slabemu vremenu im čisti dobiček je anašafl okoli 700 dolarjev.
Sel som -a veseljem na delo in iz-kmšal dati skupni organizaciji ime in namen. No in že pri imenu <se je Kače ho razbijati. Ime: Zveza Jugoslovanskih Društev je tako razdražilo naše ljube Hrvate, da so jim kar žile pokale po čelih
To je bil začetek. Koiiec je priišel, ko sem čital točko, da je ta skupina strogo ločena od
Polagoma se navadhš sprem^VSalf.	verf 111
Ijati z očmi množice tako, da 'kar bl J« moglo razdvajati. Em
vidiš vse in nič. I,e koder je^Tf	a kl
res kaj posebnega, tam se č\o-\ n^arJ n? ^ mira.' da "l*1 vek ustavi za trenutek in-'^1111' kascek	P^itike
zopet hiti. Da, v New Yorfcuj^' kam°r ne SPada' ne more^ postajati po vogflih Društva so začela odstopati in čakati, kdo bo <prišel mimo. I in — kaj naj rečem? Da je bil Ko sem [>rišel leta 1933 v, konec? Ne, tega ;ne, ker je še New York, sem še takoj už: vel nekje neka kost od te skupne
v javno življenje. Prišel sem *pet k društvu , od kaiterega sem bil odšel pred toliko leti in pri drugi seji, ki je bila letna, so me izvolili za predsednika pri društvu. Malo čudno se mi .je zde'o, zakaj v Cleve-lamlu sem bii kakih trideset let in v vsem tem času sem foil menda dvakrat pri seji pri dru&tvu SNPJ. Malo boJj priden sem bil pri dru-stvu SDlZ. pa tu-di tam ne preveč. Spo-
minjam se nairfrec, da sem po wood o na ti in oni strani m o
neki konvenciji čakal menda	'' ----^	'
kafltih šes.t mesece^-, predno sem se o<i5k>čil, da poročam d k&tvvL, kaj in kako Zato ni
crgacizacije. Kako velika in koliko se je še drži, tega ne vein.
Tako smo bili skozi jz drugim poizkusom. Prišel je tretji. Tam od New Jerseya .je prišla misel, da bi se ustanovila federacija društev SNPJ, ki bi obsegala New York in pn New Jersey. Začeli >mo z dfelmn in rečeni vain, tda je bil to najslabši poizkus, kar jih je bilo. Vzrok je ta, kakor v Cofi i n-
sta. teti, ki žive v Brookivnu — na oni strani vode, se veliko težje odločijo ža New Jeteey kakor pa za stari kraj. In spet
/
oni, k'r so v New Jerseyu, imajo poleg vseh slavijemih zvez take ovire, da še jiiii bolj izplača iti .tristo milj daleč, kakor pa deset ali petnajst do Ne w Yof*ka.
V ti federaciji smo pešali, da je 'bilo neveni, kaj bi rekel: nli ve-olje ali žalost. Kazali sitno sicer junaka prsa — a vse ni nič pomaga-lo. Resnica ie bila lmjua od riašv korajže. Pa smo sklenili to i'evno pisanje in federacijo zabili
'Mislil sem že, da se v Mew Yorku -ne bo d?!o ri'č več iz-peljati. Ker sem pa večen eptinrst, ki ^edn • )H>izkuša. četudi največkrat propade ker ni-em ia<l na pourebšči-nali, sem na zadnji seji federacije izrazil željo, da bi človek še enkrat poizkušal z nečem drugim: z združenjem vseh slovenskih društev v New Yorku. O tem 'ste čitali. ko sem pvsal n tri/b setletniči pevskega dru^-št*va- Domovina. Ne veste pa še, kaj <e je doseglo. .
Nenavadno dosti — skoro vse. Pozftal sem naše ljudi in nisem se motil v njih Prva seje bila obiskana od zastopnikov dvanajstih društev. Razpravljali smo o več točkah, vendar pa je bila glavna in takorekcč edina: ali je potrebna združitev slovanskih društev v svrho skupnega dela, skupnih in kulturnih prireditev t Zastopnik za zastopnikom je vstal in povdarjal eno: če hočemo, da se kam pride in kaj doseže, moramo na skupno delo
Trrej: če boste tudi po dru-gili naselbinah posnemali nas, postavite si eno samo točko na program: ali je potrebno skup-injo delo? In vsaka naselbina bo priznala potrebo tega in vsak zastopnik bo pritrdil le eno: da je. Do-bro. Kar jih odglasuje za sk^ino <ielo, naj potem razpravljajo o drugem delu tega programa: kako bi se doseglo. S tem se ognete vsega. Če vaprejmete točko o skupnem delu, stremite za tem, da najdete pota in sredstva, kako bi se to doseglo ne pa iskali izgovorov in zaprek. K lor zajde na to polje, je boljše. da gre kar tiho ven, zakaj t is ti ni za sko pno del < r.
Po prvi seji smo imeli dru^o, to je bilo ria Štefan.ji dan. Rekel bi skoro, da so se odzvala vsa društva. Zastopniki so pokazali toliko razumevanja in navdušenja za s'kupno delo, da človek »prav z veseljem žrtvuje čas, denar in zmožnosti kolikor jih h na.
Koliko pomena je to za ves New York — slovenski namreč, V tem velikem mestu je vse tako drago, d:a je groza. Zato niso mo^la posamezn admštva nikamor. Ce je katero kaj priredilo, je bilo dosti dela in •stroškov, dobička pa (največkrat nobenega ne. človeku so -ie na vse zadnje smilili tisti požrtvovalni člani, ki so delali in delali, pa tako malo dosegli.
Zdaj bo drugače. Zakaj združeno nas je še precej. Koliko — tega ne vem, četudi se večkrat sliši od dveh do treh tisoč. Vem pa, da je mnogo naših ljudi, ki ne zahajajo med nas. -Mogoče so bili kdaj — kje na kaki bolj žal-ostmi veselici ali pikniku. Pa so pri sebi sklenili, da se ne izplača več priti.
Če pravim: zveza ali združenje vseh slovenskih društev v naselibini, pomenja to seveda vse, ki so zraven. Te ali one Jednote, tega ali onega prepričanja — vse to ostane tako, kakor je bilo. V skupnem delu razuniemo seveda izključitev vseh vprašanj, ki bi nas delila v< stranke ali skupine. Kd-cr čuti. slovensko, je vsak dobrodošel.
"Mjislini, da bi po Ameriki splošno danes razumevali, kaj se to ptavi. Dokler smo bili mfodr in toas jie bilo povsod dovolj, smo se šli lahko v stranke in hizrede, daEnes £a to nft gre več. dPired vsem: smo toliko starejši, cla srn mtsfoi vsi prišli toliko k pameti, da se ne
izplača kregat. Bili so časi ' ----:-
likih biased in še večjih obljubj^— — dartes vidimo, da je iz vse-j sra tcira velik — nu"	1
ga tega velik — nič. Konec! kenea je tako: krtgaj^ naj sel tisti, ki jim to nest1, ali ki jih to redi Z.a delavca — ponavljam, pa naj bo že umetnik, ročni delavec, pisatelj, slikar, pevec, trgovec ali kar že hoče. Kolikor jaz poznam naših ljudi, morajo vsi delati zavida tistega, ki se
V*
• •
lz Joliiistovviia mi piše J. L.: — Kot Staroločaiiu nli je
Zato n voji crngrobsko
Ce kdo ^■'ril8ro^	znan.
r žaljen protestiram, ker v ^ti. m av.- je mogoee . > •	.v
na svoje noše postavil al ka>°'.?m TT^ .. v l . terenu, K„- nmlo boljše. ,.a naj ™ ./'^vieo^ l . rkel
p, misli, rla .se je v.se to doseglo	,.S'a,v,m' v
-.....i niste imeli tako prostorne cer-
z iarmarsko uimjo m nic aru- , , . •	1 , ,	.
gače r.e. To pomen je. osem ur kv° kot 10 ^ngrob^ka navzlie
dopoldne in osem popoldne 'ali	pa l>lses °
" . » »r	, j i i cerKvicali
pa se vre. Ko >o se enkrat ele-	„ ,, „ . r . ...
veland^ki —: Pa se neliaJ naiiurft v Tv'o
kili
možje pogovarjali,; kakšne začetke so imoli, sem kaj strmel. (M štirih zjutraj pa do polnoči — tedaj so prihajali domov, se-l'li in šele jedli v redu. Kdai so 'spali? To se njim sam;m čudno zdi in ne morejo ti povedati »'rugega, kakor da je naš človek nenavadno trden.
Kdo bo -pa imel koristi od skupnega dela? Vsi. Cim manj nas je in čim starejši po-
ji koloni z resnico v naskrižjn.
Kdo, misliš, da Ti bo verjel, da si v sveti noči kot dvajsetletni mladenič hodil sam iz Škofje loke čez Ferjulo mimo Povile, skozi Balantovo smrečje v Crngrob? In da si samo zvezde gledal
No, tega Ti pa že ne vel ja meni.
Bližje bo resnici, da si za to varišijo izbral • kakšno loško dekle in se zagledal v njene o
sta jamo, toliko bolj se rabimo 1 med sabo. Doha poznega živ- VS kar Te je tako omamilo, da Ijenja je najbolj neusmiljena inj*e ti je z<lelo, da v zvezde gie če si tedaj osamljen, potem vesicas. Ni čudno potem, da imaš kaj je gorje na svstn. Skupno, omenjeno noč v neizbrisnem delo bo marsikoga privabile i/J-pominu. Da, tudi jaz bi jo i-

zapečka. Neveretno dosti ljudi se je umaknilo iz javno-ti. ko so videli, da ni nikjer nič, da vse propada. Kdo bi jim zameril, če so ^e umaknili: Kdaj smo pa znali biti, recimo na eni sami seji, ne da bi s? kregali 1
Ce kje poizkušate tako združitev, ne delajte notbenith pravil, bo boljše tako. Kar pride zadev, jih rešujte sproti. Glavno na sknpni mesečni seji, ki je kakor nekaka konvencija vseh društev. Mi imamo tako sklenjeno, 'da 'pošlje vsako društvo po dva delegata, pa naj bo veliko ali majhno. Izmed teh delegatov volite odbor po potrebi in začnite z delani. .
Mi v New Yorku smt> postavim že sklenili, da priredimo družinski 'večer brez vstopnine v soboto dne 4. februarja 1939 v prostorih Narodnega Doma. Večja prireditev > kulturnim programom bo pa 30. .anrila 1939. Boste že zveden, .^aj in kako bo.
Da se je vse to doseglo, je bilo treba seveda precej dela in še ga bo. Am!pak oaši ljudje radi delajo, samo če vedo, za kaj. Brez te združitve slovenskih društev bi bil naroden propad kaj hiter. In to hi bila večna škoda. Zakaj kakor je New York raztresen in raztrgan, kar so naših ljudi tiče, imamo vsejedno dva dobra
pevska zbora, Domovino in Slovana, zraven tega tudi tam-buraški zbor. In veste, take zbore razviti in izobraziti do tiste stopnje 'kot so danes, je delo. bratje moji, delo in stroški. Vsak kultiirni delavec mora biti pripravljen na večne žrtve. In to ni, da bi čovek rekel: so delali mesece. Leta in leta je vzelo — trdega in težkega dela, pa da bi se zdaj razsulo, ko je vendar še toliko živega v nas ? Nak in zopet nak.
Resi samo ne pride nikdar — za vse je treba dela in žrtev. Kdo jih je pa še kdaj odrekel, če se je šlo za clobro stvar?
So^>*at Petrovich je zapisal
v	Pros veti, da je Public enemy No. 1 vsak, ki izkuša danes ustanavljati nekaj novega. V svojem dopisu priporoča združenje tega, kar že imamo, ne pa da bl gubili svoje sile z no-,
vi	m i poizkusi.
jaz bi si izposodil njegov stavek, ampak bi ga obrtiil dhigatce: Public enemy No 1] je tisti, ki ovira skupno delo. Je <tisti, ki brusi svoj jezik pori rajznimi pretvezami na seji in
mel,
at U.
•e bi bil na Tvojem mu-
Uganil si, John. Nisem bil sam.
Toda v božični številki n sem hotel povedati, da sem i niel kompanijo.
Veš, božična storija se vse bolje in lepše sliši, če ne poveš vsega, kaj in kako.
Danes bom pa pravičen in oekrit.
Domov grede sva pri Fige! eu v Stari loki použila za zaj trk krožnik kurje juhe, ob Kre-nerjevem mostu na Longtru >o naju pa Balantačeva mati s palico čakali.
Kot kaže, boilo rojaki svečano praznovali prihod novega leta.
No, saj je že skrajni čas, da je letošnje inizerije konec.
Mogoče bo prihodnje leto j kaj bolje.
V New Yorku bodo tri prir« ditve. Na Osini, v Slovenskem domu in v Križevih prostorih v Ridgewoodn. Vse bodo dobro obiskane.
Na Žiberšah v Little Fall*n bodo imeli veselico, in Jože Zelene je povabil vse svoje pri jatelje v Lake Villa pri \Vau-keganu.
Božičnih kart sem pa dobil skoro seilen voz. Sama voščila:
Ce se jih samo desetina uresniči, bom kmalu plesal in ho-peš na delo.
Pa naj se jih uresniči samo petina, da mi plesati ne bo treba.
Matija Golinšek mi je iz Little Fallsa poslal karto, predstavljajočo poliemana, kl osorno ukazuje: l4Be well or I pinch You!"
In v zahepki je bil dolar s poveljem:
—	Pa izpij enega na svoje in na moje zdravje.
Ko sem mečkal dolar med preti, vstopi rojakinja, ki Matijo prav dobro pozna.
—	Kaj pa mečkaš? — me vpraša.
—	I, IMatija mi je za pijačo poslal, — ji pravim. ?— Pa piti ne 'smem. •
—	Pa daj meni dOl&r, bo šel v dober naitaen.
—	V kiakšen namen?
—	V tem svelem času bom kupila deset svečk in bom prižgala: tri za Matijo, zate jia sedem.
zunaj seje. Public enemy No 2, — Ne, — sem protestiral, —
so pa vsi tisti, ki takega bedaka podpirajo.
advertise in
"GLAS NARODA"
prijatelja sva, — za vsakega enako: zahj pet in isaAte pet.
— Ne, — je odV-rnilh, — obfc sta jih potrebna, toda ti si jih bolj. Prižgala jib bom namreč V Vajint&i Mte^b sV'eti rini na čast.
"OLA8 NA ROD A"—New York
V
Thursday, December 29, 1 938
V
SLOVENE (YUGOSLAV) D AIL*
4'GRAF ZEPPELIN"
.V'**.
I'at j«* vzravnal. N'a nje W vifc letnicah se je rir>al zmagovit sjn; hljnj.
4 * Tako, p:i si šr mislil, da ni lu>.i lahko nš«'J'* je siknil proti t nnj, ii4 si i l>r* i ina^i, ki j«« levila ol> njegovih nO^ah. Nato je pri-ta vi J: "Priaejfel itein, da te bom zasledoval, <V bo treba, do s:»:iiHi iwkleiirfkih vrat."
Zdajci je tišino, ki je vladala v	prt«trjralo tiktakanje
pn«' ure. To je bila žepna tii ' Plitove irtve. Kakor blisk i«' šinilo morilcu skozi možgane: Treba je nekaj storiti. — Hitro! Bila je to «-«mialna mi-*el . . .
I*at »e je sklonil k mrtvecu "iti rim je potonil uro iz žepa. Kazala je lavuo osem. Pat je šel z roko ineko vela in malo poinbslil. Nato je premaknil kazalec. Ko je bilo to storjeno. je tiho dejal: "Dobro je!" Fii je bil s svojim delom oei-\ idno /mlovol
P< t«*m je i>h pohr/il ur»i na litin o tei- udaril z i*oeajem revi Iverja po ohišju. Ura se je natmili netivila. drobci otekla -«» -i vtisnili med kazalce in števileiiico.
w*Tako je. zdaj imam svoj alibi.** je rekel z radostnim glasom in vtaknil ur- nazaj v /c|» svoje žrtve.
Zdaj je veljalo dobro izko-li-titi vs'k trenutek. Po ^topli icali, ki xa privedle v hišo.
je splazil nazaj. Splezal je čez zid in planil v koruzno polj«*. N'a brey^u reke je vlekel gumaste rokavice in jiraloše in viye| oboje v vo<lo. Stvar je bila zanj opravljena.
Deset minut pozneje je bil v va-i. Priti vrati sosedne hiši-ce -ta sinlrla dedec Martin in nji« irova žena v večernem hladu. Vsonaokoli ej bilo tiho in mirno. Pat je vljudno jKJzdra-, vil in se nasmehnil ter »?e ustavil.
"Kaj ne bi hoteli malo pri--•e-iti sta «fa |»ov«bila «ose-if:i. I*a>t je sprejel ponudbo z v?tnim zadovoljstvom. Nato -o z Martinom in njegovo /•::<• pn-cej ea-a raz^ovarjali. Ko je bil pomenek pri kraju. j«» v ura Šal:
" Ali bi hoteli pogledati, koliko ura? Porabil sem uro doma in ne vem, kako pozno je že.'**
Marlin stopil v stanova-nj«' in se vrnil z novico, da se
BT ALI ste že naroČili Slovensko - Ameri-kanski Koledar za leto 1939?
ALIBI
k j zalce bliža deveti.
"Hvala," je dejal Pat, Vtslal in o<Tsel proti domu. iSpottwna je sli-šal, kako je začelo udarjati \v cerkvenim stolpu. Naštel je devet udarcev.
* :'Kako hitro'beži ča-!" je rekel, ko je koručll proti donru. "Kla ^ot« vo čaka v skrbeh name. Ko bi vedela, kako sem opiavil, bi bila čisto pomirjena.**	<
Kla je sprejela Pata vsa zank rbljena in z velikim nemirom. Ni si upala govoriti glasno, komaj šepetala je. Vprašala je. ne da bi izgovorila eel stavek.
"Ali M . . . !"
"Srni," je dejal Pat in za-ui lini I z roko po zraku.
"Tako?" se mu je boječe približala. "In si bil dovolj o-prezen? Si odstranil vse sumljive znake? Te ni nihče videl V
"Mene sprašuješ, ee sem bil oprezen!" se je o lrezal Pat z zaničljivim nasi ik ire ni: "Rečem ti. to stvar sem genialno napravil. Nobenega suma. nisem pustil za seboj. Preskr-bel »seni si nedvoumen alibi."
"Kakšen alibi pa?" je vprašala Ela.
";Ko isem »storil. kar sem nameraval. sem razbil .njegovo uro in jo položil nazaj na mesto, kjer je ležala prej. Toda premaknil sem še poprej kazalce za celo uro. To uro pa svm preživel pri sosedovih. Martin in njegova -dara -ta sedela ravno ored hišo in me povabila. naj se jima pridružim na pomenek. na sem posedel v njuni družbi.*'
Ela ni rrToglu prav razumeti-Kakšen alibi je bil to? Neizpodbiten alibi ali dvomljiv?
Šila sta v postel jo. Tedaj je Ela vprašala Pata:
"l>ra»u:i moi. prosim te, povej mi še to, ira katero stran >i o-brnil kazalec na uri? Na desno 7i 1 i na levo?"
"Na levo," se Je odrezal Pat. "Za eno uro nazaj."
Sred i noči je Kla zgrabi h Pata za roko in ga močno stresla. Pat se je zbudil in planil pokonci. Raskav glas mu je udarjal na uho.
"Pat oprosti, da te hudim in vzlieniirjdm, toda jaz nimam miru. Prosim te, povej mi we enkrat, v katero smer si premaknil kazalec na uri?"
"Prokleto Inidi — tak daj mi nu že mir!" je zarolniel Pat. "Tako imenitno fcein spal. Saj sem ti vse povedal. Kazalec sem ravnal nazaj, za celo uro."
TVdaj se je Ela nenadoma dvignila z ležišča. .Tela je dirkati kakor blazna po sobi. Pat
KNJIGE
Vodnikove Družbe
ZA LETO	w
V zalogi imamo knjige Vodnikove Družbe za
leto 1939. Kdor jifthoce harocite, naj pošlje:
* • '' . ■
UST06NJA ZB1KRA VSKBUJE BLEDRCB KNJIGE:. ?• ,
TRETJI ROD: Povest
Spisal LOJZE ZUVANC
VEČNE VEZI: Povest
Spisal DR. tVO ŠOftLl
KARAD20R2EVCI: Zgodovina. „
Spisal: J.
OROŽEN
VODNIKOVA PRATIKA
s i/.'1" . ■ C f™ ■*> - »»
'o M \ ; ~ ,, , t
' ' "Z	+ ,
■ £ s, < £
■Š!iZ&M % \ - :
•-e je zdrznil, zac.'l pobirati rVi je reči in jih luetati v kov-čeg. Ela pa se' je tresla po vsem životu in govofila:
"Ti tepec! Idiot! Saj sein si niisIiLi! Veš, kaj si storil? STa-pravi hitro! Vt-tani, ee nočeš, da le zasačijo v postelji. Zapomni si, da si kazalec na ravnal v napačno sdrier!"
Patu je stopil nrzel pot čelo. Ali je bilo mogoče, da je ravnal tako nepremišljeno, tako idiotsko? Saj je bil prepričan. da je opravil svojo stvai hladnokrvno kakor še nikol« doslej. Trudil se je, da 'bi se osredotočil in da bi si še trikrat predeči 1 situacijo od ken-ca do kraja — pa ni šlo. Ni se. pa se ni mogel domisliti vseh podrobnosti, ki so spremljale njegov čin.
Videl .se je zoj>et v sobi, v. uro svoje žrtve v rokah. Vrtel le kazalec, seveda naprej. Xe! Stoj! Vse je bilo v redu. X" se zmotil. Napravil je vse. kakor je treba. .
Ampak takoj naio je imel nekakšen drugi privid. Zopet je stal v sobi z mrličem, sredi preproge, z uro v roki. In tedaj je premikal kazalec v na sprotno smer, nazaj . . .
Vraga, ali je mogoče kaj takega ? Kaj je prav za prav storil?
Planil je pokonci in odprl okno. Zun.| j je bilo še temno. Še je imel čas, da zdirja ponovno tja. Urno se je oblačil.
"Ela, naj se zgodi kar hoče, jaz moram tja, moram pogledati, kaj sem prav -za prav storil," je govoril. "Moram napraviti red, da se izoarnem zasledovanju."
El i mu je prigovarjala:
"Pat, kar je, je. Ni? hodi tja, ne vračaj se!"
Toda Pat se ni dal pregovo riti- .
"'Moram, moram," je ponavljal venomer. "Veš — moram! Če ne grem, bom znorel. Nekaj ni prav v moji glavi. Dokler ne vidim ure in se ne prepričam na lastne oči, kako sem »naravnal kazalec, nimam miru."
Zunaj je bil gost somrak. Hiša «n*ed vrstami jablan je ležala. v temi. Soba z mrličem je čepela tiha in mirna.v svoji samoti. Na preprogi .je še vedno ležal mrtvec — njegova žrtev. Vse je šlo po sreči. Sklonil se je nadenj. Vzel je uro-v roko. Pogledal je na številčnico.
V tistem trenutku se je nekaj zganilo. Zdelo se je, da je nekdo dal signal. lin res, v naslednjem hipu se je nekaj posvetilo. Na pragu kuhinje sta stali dve močni moški postavi z revolverjema, naperjenima proti Patu.
"Mož, odložite predmet, ki ga držite v rokaili!" je dejal eden izmed njiju. "Saj sem vedel, da se bo vrnil. Ujel se fje v last-no past."
Pat je položil uro na mizo. Ko je ležala tam, je jasno in ["določno videl, da stojita kazalca pravokotno drug na drugem. Bilo je točno devet. Pat ee torej ni motil,pripravil s i je popolnima,zanesljiv alihi.
LISTNICA UREDNIŠTVA;
ROJ AKIN j I Z kOtfG IS LAlWXA naznanjamo, da nam posamezne mape mesta New Voi ka in panorame ni mogoče poslati, ker jih nimamo na pro-iaj. Tiskali smo jili istotoliko Kot Koledarjev v namenu, da jih uporabljamo v reklamno svrlio, da' razširimo Slovensko-Ainerikanski Koledar med Slovenci. Ako želite, pošljemo Koledar in mapo naravnost Vaši I p j ijateljiei na Zapadu in do-Ve'nenu) karto, na kateri .je o-značelio, da 'ste, ji Vi poslali Koledar in mapo v dar.
imenuje najnovejša nemška l>ojna ladja, ki jo grade v lad jedelnici v Kielu. Ladja bo
najmodernejše opremijo na.
Slovsurudi v JianadL
SE NI PRESLABO V OREIOHTON MINE, ONT.
j s člani delali in delili ž njimi i prijateljstvo.
________| Kiiklaml Lirike je prva mo-
jgočna naselbina Slovencev v Zgaigi, da bi še ne propal r svo-• Kamadi, zato Slovesnci v Kirk-jo kolom: in da ne bi stokal, dai| laud Lake, kateri še nistt ga noga boli. Le korajžo Peter! našem slovenskem društvu,
Joe Zakrajšek.
Posebnih novic ni. delamoi po navadi, še šest dni v tednu.
Ali k i iker vidim, nas stare bo-j -----
do izpodrinili mladi Kanadei. j VOLITVE S.K.P.D V K IRK i Seveda, ko staro propada, se LAND LAKE. ONT. ' mora z mladim nadomestiti. ,	|
Volitev, katere so se vršile, Sneg je tudi že pobeli! tu- dne 4. decembra t. 1 se je ude-! kajšnjo okolico. Samo par p*l-)ležilo štirideset članov. Novi I
pristopite.!
George Meitsh, tajnik S. K. P.
BEGUNEC V NOČNI SRAJCI.
cev je debel, bel je kakor ponavadi.
Povedati moram nukaj novega in veselega za mene. Sin Tony me .je prišel obiskat iz Clevelanda, Ohio. Ž njim se nisvai videla 12 let. Tukaj bo ostal le za kratek čas.
Skupno želiva vseiu Slovencem in Slovenkam širom Amerike in a* Kanadi srečno Novo loto 1939. Ravno tako Petru
odborniki za leto 1939 so.
Anton Turk, predsedni'k; Fr. Grebene, tajnik; Anton Hoee-ver, blagajnik. Bolniški nadzorniki: Frank Urbas, Dominik Ma-cek in Martin Novak. Nadzorni odbor: Ivan Lavrieli, Joe Vesel, Frank Mele. Peter «S'terk in Lou i* Zdravje. Vratar: Vladimir Dim.
Iskreno čestitam ncviin odbornikom, ki so postavljeni za leto 1939. Želim vsem, da bi
Iz k-aznilniške bolnišnice v Buckeniburgu je pobegnil mlad zločinec iz Berlina. Po osmih dneh so ga našli pri Eisbergu ob Vezeri. Ves ta čas se je skrival možak v ;mrazu in oblečen samo v. nočno srajco po gozdovih. Prve dva dni ni tudi ničesar zaužil. Pozneje je kradel peso po poljih. Mož ni popolnoma pri zdravi pameti In so ga sedaj oddali v opazovalnico.
SLOVENSKI DIJAK OŠTEL GO VEltN ERJ A.
Viktor Weiss, slovanski dijak na državnem vseučilišču v Madisonu, Wis., je zadnje dni v študentovskeni listu The Cardinal ostro kritiziral novoizvoljenega govemerja J. P. Heila, katerega imenuje med drugim "'brainless idiot." Heil je bil v;silno razkačen, ko je to čital in i od-gdvoril je javno, da iVkolini j (kids) kot je Weiss ne bodo njega učili; zagrozil je tudi, da bo Weissa brcnil iz univer-jze. če ni iz domače države, i Viktor Weiss je star 21 let in , je sin pokojnega Karla Weissa, i ki je umrl leta 1928. Mladi j Weiss študira za odvet-ni'ka Ln kot dijak si je že pridobil mnogo odlik ter je na univerzi na zelo dobrem glasu.
D
3200 POROK V ENEM DNEVU.
A' rumunskem okrožju Prahovi so preteklo nedeljo dosegli nenavaden rekord. Poročilo se je nič manj nego 3200 dvojic, in sicer so jih k temu prisilile oblasti. Prej so namreč živeli v kiu-ruznem zakonu.
KNJIGARNA
am
'GLAS NARODA1
NEW l ORK, N. Y.
•GLAS NARODA
pošiljamo v staro do- ^ movino. Kdor ga ho- i če naročiti za iivoje p tdrodmke ali pri jate- ^ ljef to lahko stori. — ^ Naročnina za stari ^ J kraj stane $7. — V £ ^ (talijo lista ne poši- 0 ^ Mamo.	.. ^
h
4<Padisahovi sen-"Ob Vadarja";
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v ci" pri "Oboževalcih ognjA", kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanotn najlepši spo-spomenik? .
IZ BAGDADA V STAMBUL
4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA:
Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast.
Cena $1.50
KRIŽEM PO JUTROVEM
4' knjige, 598 strani, s slikami
VSEBINA:
Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kak<4 sem v Mekko romal. — Pri Šamarih. — Med Jezidi.
Cena $1.50
PO DIVJEM KURDISTANU
4 knjige, 594 strani, s slikami
VSEBINA:
Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. —. Med dvema ognjema.
Cena $1.50
PO DEŽELI SKIPETARJEV
4 knjige, s slikami, 577 strani
VSEBINA:
Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarju.
Cena $1.50
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani
Kovač Simen. — Zaroka z zaprekami. — V golob-njaku. — Mohamedanski svetnik
Cena $1.50
SATAN IN ISKARIOT
12 knjig, s slikami, I 704 strani
VSEBINA:
Izseljenci. — Yuirta Setar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Alnpaden — V treb delih sveta- — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nal divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči.
Cena $3.50
WINNETOV
12 knjig, s slikami, 1753 strani VSEBINA:
Prvikrat na divjem zapadu. -i- Za življenje. — Nšoči, lepa Indij an ka. — Preklestvo zlata.
Za detektiva. — Med. Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri KomanČih. — Winnetova smrt. — Winnetova oporoka.
Cena $3.50
2 O TI #
4 knjige, s slikami, 507 strani
Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Hih in njegova poslednja pot.
Cena $1.50 Naročite jih lahko pri
i » i tui
•i "Tlifn "tua^
Slovenie Publishing
i 16 West i 8th street	new york. n. y.
"O LAS NA ROD A"—New Yorf
r > * o
I
Thursday, December 29, 1938
T
SLOVENE (YUGOSLAVT DATT.T
SLEHERNI :>c:x:::>r
»ooovcasih greši.
BOŽIČNA POSTA
ROMAM IZ ŽIVLJENJA ZA 44GLAS NARODA" PRIREDIL l.
= 17 ====-
II.
"Potem vas bomo morali kaj bc/lj navaditi na dobro in prijazno. T«« da prosim, uajprej odložiite. Stake, pomagaj!"
In Stuke pome ga Gucidi iz suknje in Gnnda je hvaležna usodi, da ima do^t^ 3 obleko. Tudi malo ma"j lepi klobuk na Joanino željo odloži in radovedno čaka, kaj bo prišlo. Malo je še vedno v zadregi.
Joana jo prijazno prime za roko in jo pelje v prvo sobo, \ kateri Rudolf Werder sedi v naslonjaču pri okrnu in se opi-la na palico. Gnnda proseče dvigne roke, ko to vidi.
"O, -zaradi mene se vendar ne trudite," pravi Gunda prestrašeno.
Rudolf Werder ji smeje ponudi -roko.
"Tako slab Še nisem, da ne bi mogel kake dame dostojno pozdraviti Dobrodošli, gospiea Bertram; veseli me uoanati seetro svojega novega tajnika. Prosim, isedite."
Gunda nekoliko v zadregi sledi njegovemu pozivu. ;
"Gospiea Bertram," prične smeje Joana, "mi je ravno priznala, da se je zelo bala stopiti v našo hitšo. Pravi, da je na d.">bro in prijazno malo navajena. Hrabra ie samo na-i bproti slabim «tramu."	j
"Tako, tako," sc smeje Rudolf Werder, "potem pa bo naša dolžnost, gcspica Bertram, storiti vse, da heste hrabri tudi nasproti dobrim stvarem. Vaiš brat vas je popisoval samo kot hrabro in odločno."
Gtmda se mora nehote zasanjati.
"T-ko, to je rekel! Ravno sinoči, ko je pršel domov, nisem bila r.e to, ne ono. Tako je bil razburjen in je govoril vse križem >*ame neumnosti. Bala sem se, da je zbolel. Kajti, vse, kar nti je pripovedoval, se mi je zdelo več, kot pa nemogoče. Se laj pa je vendarle res — in — sedaj morem v re.-n:ci mislit?, da so še dobri ljudje na svetu."
"Ali ste vero v dobre ljudi že izgubili?"
Gunda nekoliko vzdihne.
VSE PARNIKE
in
LINIJE
ki
so
važne za Slovence
zastopa : ^mmm^
S1.0VENIC PUBL CO.
TTMiOSl.AV TRAVEL DEPT. 216 W. 18th St., New York. N. Y.
do življenja ter trdno voljo, moč in pogum, da. hi gore prestavljali, ako bi bilo potreba. Zato bodimo zelo valežni usodi, da iiton ni izbrala roditeljev v kaki pomehkuženi milijonar •'rodbini, ki r=e valja in gnije v rajzkošju na račun ljudskih žuljev.
Prvi zimski pozdrav in na svidenje —iprihodnje leto!
Parnik "Washington", ki je nedavno odplul iz New Yorka proti Evropi, je vzel s seboj 16,829 vreč pošte za naslovnike v raznih evropskih državah.
Piše I. BUKOVINSKI, Pittsburgh, Pa.
Zadnja postaja.
Kadarkoli se vozim po železnici ali z busom, in sprevodnik ali voznik kliče imena posameznih postaj, se spomnim, kako zelo naše ž: vi i«
rove. Bog ji blagoslovi — ali jaz pa bom povedal od svoje
strani drugačno "storijo." * * *
Zadnji ti len pred B ž:čem
j in bojim se, da tudi ne zadnjikrat.
V nasi nasel'bini .>mo imeli letos 19 mladih, .navdušenih
•>' :-le -<lj<*!lsem se iapreha.jal ne daleč od takemu pUovanju, taki-vožnji.'mojega gnezda, da se na^rkam Nase zivljenske postaje so ma]o SVežcga zrake, pa pri le vsa nova leta, ie s to razliko, po lllIif.j pr ti ln0Tli precej star
Rajše hočem reč:, da nisem bila v stanu tega verjeti,	.	..... ........—
da more je drugi ljudje komu tOliko dobrega izkazati', ker a 'pn. prvill.r'vt za Iieka-' časa,mož črstitljive zunanjosti, z imajo pač smili dovolj posla s svojimi potrebami. Toda lepo,' ^tavimo, doicim pri živ I jen- dolgo, bolo in počesaro brado: neizmerno lepo je, da som vaju oba spoznala."	skrh drvimo po bliiskovo naprej ves obložen mi tal do vrha z
in neprisiljeno
G<u»nda pogleda najprej njega, nato pa Joano in pravi: "Ako se sebičnost tako kaže, potem mi ugaja."
narečje Matere Narave, iz katere smo izšli
In .takih im-Aiii znancev in
Rudolf Werder se zopet zasmeje i«n Joana je tega zelo ve-' Pr'j£teljev, ki. jim je bilo to *ela, kajti oče se je le redkokdaj smejal. In Gunda je za to ]v!to. za(tnia postaja na potu hvaležna.	'	'	življenja, katerim ne hotno
"Ali se ne hudu.iete na na>, ker vas hočemo ločiti od va-I.T^ ni'k?]i stisnili desnice in Šega brata gospiea Bertram?" vpraša Joana, ki bi rada kaj iim zakJicali: Srečno Novo le-slisala o Gunterju.	;to! — Je bilo l^tes v naši na-
"Kako naj bi bila huda f Ravno nasprotno, iz srca me selbiPi izredno mnogo, nič veseli, da je moj brat .našel za svoje zmožnosti in za svoje delo man.l	2?> -^amo v mestu
primerno me to, ket pa je bilo dosedanje njegovo delo. Po-Ibrez okoJicc' rn(i 1 tta'i gosto mi .ie b?lo tesno pri srcu. ko sem pomislila, da navzlic Evine 1,r'erP -voji pridnosti ni prišel do kaj boljšega, kot pa da je moral jiostati raznašalec v trjpcvini. Prav gotovo nobeno d'lo ni človeku v sramoto. Bil je še vesel, da je dobil kako službo, toda za tako službo se mu ne bi bilo treba toliko v_x:ti — in svoje učenje je cek> izvršil z -najboljšo odliko." "Tega mi pa ni povedal."
bi si odgriznil jezik, kako pa bi brez potrebe o j
sebi izrekel kako pohvalo. Toda, gospod Werder, -ni vam treba imeti ni kake skrbi, da vam ne bi mogel vs-treči, ker je sposoben v vsaki stvari."
"Ali ste zelo pjno-ni na svojega brate?" vpraša Joana.
"Sem, milostijiva gcspica; zelo ga imam rada. V vseh težkih letih sva skupno delovala in bil mi je kot svoji mlajši sestri vidno hraber zaščitnik in tovariš."
Ta pohvala brata Rudolfa Werderja posebno razveseli: x tem mladem dekletu t'tfi v resnici pones in odločnost. Ir ♦udi Joano veseli, (kajti dekle je govorilo o Gunterju, katerega ni nikdar pozabila ir. ga tudi <ni mogla pozabiti.
Zato ni bilo nič čudnega, da sta Rudolf Werder in njegova hči Gundo obkladala z ljubeznivostmi. Ponudita ji. da o-stane tekom njune cdsotnosti v vili, da more biti gospej Rei-frhertovi za druščino. V tem času naj bo le brez vsake skrbi in naj >\Tživa vesele dni. In oba znata, tako prisrčno prositi, da Gunda ne more drugače, kot da premaga vse pomisleke in reče ds. In stori rada iz srca. Slednjič povabita Gundc na čaj in G uda jo prosi, ker si je v kratkem času tako zelo priljubila, da ji pove nekaj iz svojega življenja
"Ali vaši starim ne žive več?" vpraša Joana.
"Ne, milcHtljiv« gospiea, žo več let <ne več. Toda v resnici ni8i»m občutila tako hudo, ker mi je moj1 brat z zvesto skrbnostjo m ljubeznivo obzirnostjo znal nadomestiti oče-la in mater."
Nato pripoveduje Gunda živahno različne dogodke iz svojega življenja in pripoveduje tako šaljivo, da oče in hči vedno z večjim zanimanjem poslušata. Med drugim tudi popiše, kako »ta z Gunterjem obhajala Silvestrov večer in kako sta šla popoldne različni stvari kupovat.
In pri tem pokaže na obleko, ki jo nesi.
44Tudi to mi je kupil G-unter in ravno tako suknjo, ker hotel, da bi »pri vas d-c8to;uo nastopala. Toda zelo dr?;go je bilo vse. Veljalo je osemdeset mark. Toda moj brat želi, da mu vse to odtrgate cd njegove plače. Zelo ga je <-ki4>lo, ako ne bo	preveč denarja. Pa tudi za sebe je
moral kupiti dostojno obleko, da se vaan ga ne bi bilo treba sramovati. Vse to more s časom odslužiti, da sami ne bo-
imeli tako velikih stroškov. Rokel mi je: Gunda, za to oom le skrbel da gospodu Werderju ne bo treba biti žal, da ra« je vid v «1 ažbo."
ko ceste na drugo stran (skoro bi ga oiiašina povozila) in se me tako izogne
Čudno se mi je zrle H ijjegov ravnanje, k<*r vendar n:sem možu nič žalega rekel, ali storil, saj se še videla nisva ni-kol^
Se večja zagonetka mi j< bila, ko se je tekom i>ar dni šr dvakrat oonovilo, da bi se ime *n.la srečati, pa se me ie oirnil. i In s( m jel premišljevati, kdo Najstare.^ sta bila ^s, bi bil ta mož. .P;smonr«Š8 prav Golob. 7/. m pa M irtin Antlo- gotovo ne, sa.i oni ne rarcnaša yer. 75 let. Ostali so šteli od fn tako velikih in številnih zf 30 do 70 let, med ka-terimi so b:le štiri inagle i-mrti vsled nesreče.
Zadnji med poslov-všimi je
NA POTI V DOMOVINO.
Ko to pišem se že približujem obrežju Francije, in zjutraj. to je 16. deo^mbra bomo v Cherbourgu. Četudi v tem čivu je vožnja lepa.
Canard linijo priporočam vsakemu, to je radi izbornihi paznikov, točnosti in č:stoti.|
parov, ki so sledili 'Stvarniko-'JaTJ se vozim s parmkom "A-| vemu klicu: "Rastite in mno- riuita.ni?." Prmoročam pa tudi j žite se!" ter prisegli drug dru- tvn1ko FraTlk Sa.kser za zadeve j gemu večno zvestobo <za dobro^'tikajoče se potovanja. Mr. T.,
c.li silah o. Vsem tem želim ITll,letu "0 »hvalim, ker mi je
rrrskrbel, da sem imel v X(jw
mnogo .sreče v novem stanu in
pravega zakonskega blagoslo- T'rrku ^>rav »haven večer.
va — zdravega in krepkega po- Potni	'som se	iz sr"
tomstva	| ea nasmejal ravno pred odho-
~ ^	dom.
Hvala Mr. Svetu, ker mi je V naši Mercv bolnišnici se »reskrbel tako udobno kabino, nahaja radi operacije (ruptu- So enkrat vsem hvala re) rojak A11to.11 Počervlna iz sviden'e! !
in na
BridgeviMe. V jami ponesre-i čeni rojak iz Library pa se je' vrnil ozdravljen demo v ravno za Božič.
Naj še omenim, da rojaki, kij ■se tu zdravijo, se v splošnem'
C. Stular.
XSRECA MLADEGA FANTA.
Avto je podrl v Conncauglit, »roti meni zelo pohvalno izra- Ohio, 16-letnega JBenn;eja S id zijo glede brane in postrežb«1 mrka, ko se je vozil s kolesom v naši bolnišnici.	■ proti domu. Težko ranjenega
* * *	so oelpeljali v bolnišnico.
(Dalj* aritiodiuft.)
rojak A.uirust Mihelčič, ki je pred kratkim preminul v bolnišnici na Leeli Farmi v starosti 35 let. Rojen je bil tu v Ameriki, vr-go.ien i-a blizu Novega mesta na Dolenvkem. nakar je kmalu po svetovni vojni se spet sem povrnil. Tu ostavlja sestro, v i-tari domovini pa mater in brata. Bodi mu lahka ameriška zemlja!
Grede od polnočnice sem se ogla-il z prijaMjom pri slovenski rodbini na 57. cesti, kjer nam je hišna gospodinja vsa radostna pokazala božična darila tor slavo pela sv Miklavžu. To je le?po in ženski iz srca privoščim njene da-
BLAZNIKOVA
Prati ka
za leto 1939
Cena 25c
a poštnino vred.
"Glas Naroda
zavojev in drugič tudi ne nosi*o dokrih brad, temveč so gladko obriti. .
Vrnivši se domov pa mi oči nehote obvisi jo na novem stenskem koledar'u — .s sliko sv. Miklavža.
Tn zdajci se mi je posvetilo v irlr.vi. Stari obloženi mož z ulice ni bil nik lo drugi, nego sani sv. Miklavž, pa se je sramoval me srečati, ker ni imel nič za-me.
Ako 'bo sveti stai i m,f ž .slučajno Čital te vrstice (nr^vijoda razume vse irovorice) mu m iiazno povem, da se me v bodočo nik?.r naj' no sramuje, sai to da ni imel nič.zame v svo-
Ravnokar sem mislil zaklju j---
čiti ta Kotiček, ko prinese ini MILWAUSKE NOVICE, poštni sel n vo-letno razgledni-' l>r{l<1 nekaj dnevi ie u.mii slo-co od nekega. rojaka-prijatMja, venski mladenič William Ko-kjer me vpraša, kako sem kaj r('n' star 24 i" 1'Ojen v Ame-praznoval Božič	riki. Zapušča krušno mater.
Sava Stvarniku, ne morem brata, polbrata in dve ponese nič pritožiti« ako izvzamem stri.
asi'mernt, ki jo čovek živo ob- Pred restavracijo rojakinje čuti zasti za Sveti večer ob slaelkih spominih na rojstni kraj, kjer smo ob postavljanju preprosti'n, drina izrezljanih j*vlic. tako srečni, presrečni bili v krogu domače drulžine. tu v tujini pii ie ni zaupne duše, krteri bi lahko . . .
All, pa čemu se tožiti f Glavne navsezadnje je, da smo zdravi, vse drugo nam bo na-vrženo.
Helme Borce korakajo pi.ket' unije A.F.L. iz razloga, ker je
pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo^ po dnevnem kurzu.
V Jugoslavijo:
Za $ 2.50	....................Din. ieo
$ 4.85	.................Din. 200
$"7.20	....................Din. H-jfJ
$11.60	....................Din. 50«)
$22.50	....................Din. 100U
$44.50	.............Din. 2000
V Italijo:
Za $ 6..T0 ....................Lir 1011
$ 12.—	....................Lir 200
$ 2J>.—	....................Lih 5<M)
$ 57.—	....................Lir 1000
$112.50	....................Lir 2000
$167.—	....................Lir 30U0
KER SE CENE SEDAJ HITRC MENJAJO SO NAVEDENE CE NE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Za izplačilo večjih zneskov kol <goraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah, dovoljujemo &e boljšfe pogoje.
NUJNA NAKAZILA IZVRfcU-SJKMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1—
S L O V E N I C PUBLISHING C O M P A N Y
(TRAVEL BUREAU) *!16 W. 181h ST., NEW YORK
Berce pretrgala, pogodbo s to unijo in sklenila drugo pogodbo z unijo- C.LO. Dne 19. doc. je pa prišlo do pretepa med gosti in ipiketi pred gostilno.
Prediro je prišla policija, je bil piket Hans Lelite tako zde-l'-'ii. da nO ga odpeljali v bolnišnico. drugi so pa pobegnili. Unija AFL Z'laj grozi s tožbo.
Dne 20. decembra je 27 mil-wauskih Slovencev in Hrvatov prejelo državljanske pravice.
^^ Ko obnovite naroč-'•t^* nino, prida jte še 50 centov za S. A. Ko-'fiT* ledarzaleto 1939.
99
216 West 18th Street New York. N.
J\
Res je sicer, da nimamo vsega v izobilju, kar bi radi, e-li tk> drugi strani pa imamo prednost. pred bogatimi, kajti borba in trdo delo za obstanek in jem košu, ni bilo zdaj prvikrat, vsakdanji kruh nam da veselje
l
Naročniki!
Pazite na ŠTEVILKE poleg naslova, ki pomenijo* prva menpc. drugi ilan in tretia pa leto. kdaj vain naročnina ooteie. N»u;i»ner: •—
12.20.38
TO POMENI, da vam je naroenlin potekla 20. dec. 1938
PošljRe pravočasno, da nam prihranite nepotrebno delo pobijanja opominov.
GLAS NARODA, 216 W. 18 St., New York
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo se vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
n.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
Bohinjsko jezero
216 WEST I8th STREET. NEW YORK