Leto I. V Krškem, v nedeljo dne 25. avgusta 1907. Št. 25. Harodno-rödihtilno in narodno-gospodarsko glasilo za stajersko-hranjsko FosayjB. Brežice Krško «Pnsavsku Straža» izhaja vsaki 2. in 4. čctrtck v mcsccu, datirana z dncvom prihodnjc ncdeljc, —- Naročnina za cclo lcto zna.sa dvc kroni, pri večjih naro- čilih popvist po dogovoru in se naprcj placuje. — Cena oznanil za eno stran 48 K., za pol strani 24 K, za čctrt strnni 12 K, za osminko strani 6 K, za šest- najstinko strani 3 K, za dvaintridcsetinlco strani 1 "50 K; pri večkratnem ozna- nilu po dogovoru. Vse pošiljatvc (pisma, dopise, nakaznice, naročila, inseralc i. t, tl.) jc posiJjati na naslov «1'osavska Straža» v Brezicah. — Dopisi se pošiijajo na uredniätvo, naročnina in oznanila pa na upravništvo. — Kolcopisi so ne vračajo. — Posamczna številka stanc 10 vin. v Clan 19. clržavnega osnovnega zakona o splošnih clržavljan- skih pravicah: „Vsi narodi v državi so cnakopravni in vsak narod ima ncdotakljivo pravico, varovati in negovati svojo narodnost in svoj jezik. Knakopravnost vseh v de- želi navadnih jezikov v šoli, v uradih in v javncm življcnju jc od drzave priznana". Davhoplačevalcem, obrtnihom in tipra vseh strank. Volitve v pridobninsko komisijo v III. in IV. davčno družbo priredbenega okrajn Brezice (pol. ok raj Brežice) se vrše v krat- kem, ker istopita iz komisije gg. Hans Schnideršič (nnm. A. Smreker) in Janez Sollner (nam. Štefan Derčič). Ne javkajmo vedno o visokih davkih, zlasti o visokosti obrtnega davka, kateri je zlasti v našem okraju hudo breme, ampak pobrigajmo se za svoje koristi. Kerje glavna davčna svota kontingentirana t.j. za že vna- prej za vsako leto enako določenn za cclo državo, zato ie mogoce, da teško davčno breme odvalimo vsaj deloma od našega okraja s tem, da se ou komisije odmerijo manjše postavke. Dosedanji člani komisije niso storili svoje dolžnosti v interest! celega okraja, ampak morda v interest! posamezne, ali celo ene občine t. j. mesta Brežice. Zato Vas pozivljamo vse, da storite svojo dolžnost in volite. Po dogovoru z več uplivnimi osebami vam priporočamo sledeoe kandidate, izbrane brez razlike strank in s^anov, ki so: Kot volilni možje 1. Za davčno družbo III. a) za davčni okraj Brežice dr. Ivan Benkovič, odvetnik v Brežicah in Anton Klavžer, posestnik v Brežicali; b) za davčni okraj Sevnica Ludvik Smole, trgovec v Sevnici; c) za davčni okraj Kozje dr. Josip Barle, c. kr. notar v Kozjcm. 2. Za davcno družbo IV. a) za sodni ok'raj Br^žice Miško Balon, Anton Umek, Alojzij Schweiger, Anton Sikošek, Josip Holy, Ignacij Polanšek in Martin Prece v Brežicah, Franc Gregorevčič, Malivrh, Ivan Kostevc Pišece, Jože Krulc v Černcu, Martin Pajclaš v Zclolah, Jože Pečnik v Susici, Franc Poclvinski v Blatnem, Jože Kovačič v Glogovem- Broclu, Jože Zupančič v Gabrji, Janez Slovene v Sp. Pohanci, Franc Curha- lek v Mostecu, Franc Zorko v Brezini, flnton Svigl na Viclmu in Anton Petan v Sromljah; b) za sodni okraj Sevnica oziroma c) za sodni okraj Kozje je voliti 12 ozi- roma 19 volilnih mož, katere naj si volilci dogovorno izberejo iz volilnega imenika, ki leži v davčnem tiradu v Sevnici oziroma Kozjem. Način volitve je naveden v legitimaciji, ki se naj natančno prcčita; volilne listke se lahko po pošti vpošlje. Volilni možje volijo na isti način dne . 12. in 13. septembra t. 1. člane pridobnin- ske komisije in njih namestnike in so naši kandidati : LISTEK. Kmethi upor ali stara pravda. Zgodovinska povest iz 16. stolctja. Po Avg. Šcnoa. Dalje. — Udri! zapoveduje Turn svojim vo- jakom. — V ime Boga! Grmi s konja P>atric in vihti sekiro s silovito močjo. Zdaj butne krdelo ob krdelo, prša trčijo ob prsa, noga Suva v nogo, roka lovi roko, pest grabi za grlo. Na cesli, •.,, mcjami in na obali vname sc krvavi boj. Četa bori se s četo, krdelo se zapleta s krdelom v krvavi kolobar, ter I se suva, se premetava, vrišči, stoka, koine, | kolje in pogiba. V gosti megli blišči se meč, liki kača sika po zraku kosa, daleč na okrog je sneg poteptan, daleč po snegu razteza se krvavi tir. Besno priganja Turn z mečem v roki svoje čete v boj. Zaman. Kmet se ne umakne. Kjer stoji, tarn pade; kjer pade, tarn kolje; ris se spopade z risom, ris za- jaše risa. Zaman. Ris ne more ugonobiti risa. Glasno in glasneje zvonijo zvonovi, močno in močneje bobni boben. Na severni strani mesta zadoni vo- jaški rog. — Za vraga! Kaj je zopd tor zavpije Fratrič — mi nimamo trubljačev —. Zdaj grmijo velike puške, zdaj pokajo tudi male. Od severne strani drvi velika četa kranjskih konjenikov v mesto. l^riplazili so se za bregom v mesto, da primejo kmete za hrbtom. Visoko vije se njih zastava, na ši- rokih klobukih vihra jim perjanica, v zraku blišče se meči, strahovito doni vojaški rog. Kot vragovi pridrvijo proti uporniški čcti, vodja jim je bihački kapitan Danilo Lazar plemeniti Vildenek. Besno vihtijo konjeniki težkc i,^,^. t.. upornikih: iz posameznih dvorišč in izpod hišnih streh sipajo pa tudi kmetje smrto- nosne svinčenke na sovražnika. Sredi mesta stoji mali stolp : tja jo za- vije Drvodelič z malim krdelccm svojih strelcev. — Vidlb - ll OUL'^a }'(.') i i;iic,;;i Uiij;n • nagovori Drvodeliča strelec Nikola, sin brdo- vaskega kovača in pokaže na Lazarja. Zahtevojte in razširjojte povsod „Posavsbo Strazo!" za III. davčno družbo kot clan dr. Ivan Benkovič, odvetnik v Brežicah, kot njega namestnik Franc Gerec, veletržec v Pišecah; z a IV. d a v č n o d r u ž b o kot clan Jože Pečnik, posestnik v Zg. Sušici na Bizeljskem kot njega namestnik Anton Umek, trgovec v Brežicah. Davkoplačevalci! Izpolnite vestno svojo dolžnost. Vsak glas je važen; nasprotniki že pobirajo glasovnice in agitirajo za nem- curske kandidate. Nflši poslanci na delu. m. Naš poslanec g. dr. Ivan Benjvovič stavil je dalje sporazumno s tovariši v držav- nem zboru sledeče predloge: 8. Ustanovitev posebnega pod- porn eg a ski a da za kmetovalce. V sedajnem XVIII. zasedanju komaj par tednov trajajočega drzavnega zbora predlo- žilo se je že v prvih ednajstih sejah 110 nujnih predlogov v podpornih zadevah; to je dokaz, da se pojavljajo po vseh kralje- vinah in deželah red no vremenske nezgode, ki dovedejo prebivalstvo v neizmerno bedo. Ustavna, ce tudi prikrajšana obravnava tacih predlogov se čestokrat zavlačuje, njih parlamentarna rešitev jc tako nezanesljiva, da dobi prizadeto prebivalstvo dovoljene podpore navadno zelo kasno po ujmi. Državna sredstva odmerijo se v to svrho tudi tako nezdatno, da se ne more v mno- gih slučajih ozirati na poškodovance; ose- bito se je udomačila povsem neopravičena navada, da se podeli državna podpora le tedaj, ko so po ujmah prizadete cele pokra- jine, ne pa tudi v slučajih, ko se je pripe- tila nesreča v ožjem krogu. Velik nedosta- tek tiči tudi v tern, da se morajo za vsak posamezen slučai zahtevati in ustavno do- voljevati državne podpore; temu nedostatku bi se odpomoglo prav lahko tako, da bi se dovolil oblastvom v takojšnjo uporabo stalen podporni sklad. Predlaga se torej, visoka zbornica naj sklene: «C. kr. vlada se poziva, da predloži že letos v ustavno obravnavo načrt zakona, vsled katerega se ustanovi poseben podpo- ren sklad za razdelitev državnih podpor po ujmah prizadetim prebivalcem.» 2. Odškodovanje občinam za opravila v prenešenem delokrogu. Poslovanje v prenešenem dolokrogu je občutljivo breme za kmečke občine z ozirom na odgovornost županov in na denarne žrtve po- sameznih občin. Ne glede na to, da sesilijo ob- činev izvrševanje opravil v prenešenem delo- krogu večinoma ne na podlagi zakona, ampak na podlagi posameznih samovoljnih vladnih naredb ni pa tudi za državo samo dosti koristno, da nalaga tako breme na rame občinam, ki nimajo navadno za oskrbovanje tacih poslov dovolj zmožnega osobja; opravila n. pr. v vojaških in davčnih zadevah so tako teško breme, ki povzročuje po vsem opravičeno nezadovoljnost po občtnah, kar gotovo ne pospešuje gladkega reševanja sličnih poslov. Vkljub nebrojnim peticijam, resolucijam, državnozborskim sklepom itd. za odpomoč v tej zadevi, vedla se je vlada popolnoma pasivno. Predlaga se torej, visoka zbornica naj sklene: «Vlada sa nujno poziva: 1. da predloži nacrt zakona, vsled ka- terega se naj občine za oskrbovanje opravil v prenešenem delokrogu odškodujejo, even- tualno iz dohodkov od zemljiškega davka in naj občinam daje na razpolago potrebne tiskovine in druge potrebščine na državne stroške. 2. da skrčijo po zmožnosti opravila v prenesenem delokrogu, ne pa da je po- množuje po samovoljnih odredbah nižjih uradov. Živinoreja vSilno važno je sedaj vprašanje o ceni mesa. Resnica je, da je meso silno pre- drago. Treba je odločno nastopiti proti ode- ruhom, ki tako tirajo ceno mesa kviško, cene živine pa pritiskajo nazaj. Stranke se danes pečajo s vprašanjem, kako odpomoči temu. Mi smo tega mnenja, ako bo imela naša živinoreja potrebno podporo — ne podporo, ampak le pravično varstvo, se bo lahko povzdignila in s tern se bo tudi od- pomoglo draginji mesa. Dolžnost države je da podpira poljedelstvo, da pomaga kmetu pri živinoreji in vprašanje o draginji mesa bo samoobsebi izginilo. Zivinoreja pri nas v Avstriji silno na- zaduje. In zakaj ? Zato, ker se poklicani gospodje tarn gori na Dunaju niso za kmete nič brigali in podpirali vse poprej, le tisto ne, kar bi koristilo kmetu. Naj navedemo le en vzgled. Na Nižjeavstrijskem so kraji kakor nalašč ustvarjeni za živinorejo. In vendar se ravno po najlepših takih krajih kmetje danes ne pečajo z živinorejo, ker imajo po tch krajih svoja lovišča razni vi- soki gospodje, ki so s svojim lovom one- mogočili živinorejo, le da so imeli svojo zabavo. Tukaj mimogrede povedano, tičijo posledice našega neumnega lovskega za- kona. Drzava mora toraj dobiti smisel za kmeta. So pa tudi ljudje, ki kmečkim koristim naravnost nasprotujejo. To so socijalisti. Oni zahtevajo, da se naj državne meje od- pro tuji živini, potem da bo pa meso ce- nejse. S tern bi bil naši živinoreji prizadet smrtni udarec. Naši poslanci so se temu takoj uprli z vso silo. «Slovenski klub» je vprašal vlado, kaj ona v tern oziru misli, zahteval je od nje, naj javno obljubi, da Srbiji in drugim balkanskim državam sploh ne dovoli uvoza živine, ker so tarn vedno kužne bolezni. S Srbijo naj se pa sklene pogodba tako, da Srbija ne bo imela ugodnosti in da bo morala plačevati visoke uvozne tarife. Za- nesti se smemo na naše poslance, da bodo svojo dolžnost tudi za naprej storili. In ravno v tern vpraianju se je po- kazalo, kako prav je, da se naši poslanci niso združili z liberalci, Hrvati in Srbi, Sedaj so lahko nastopili za nase^a kmeta, če bi bili pa z onimi skupaj, pa nebi bili mogli, ker oni drže v tern oziru s Srbijo. Štrekelj in drugi liberalci izvolje- ni od kmetov še niso v tern oziru nič sto- rili in bodo tudi težko kaj storili. Ljub- Ijanski Hribarje naravnost nasproten kmečkim — Čakaj! Ta zajec je moj — in na- meri puško. Tresk! Lazar se zgrudi strmo- glavo s konja, obvisel je v stremenu in ži- val ga vlači po krvavem snegu. Krdelce za- uka od veselja. — Ravno sredi čela sem ga zadel! na- smeje se sajasti sinko brdovačkega kovača in kriči veselo: — deca streljaite dalje! In zopet se vsipa smrt iz stolpa na drzne konjenike. Tretjina se jih zgrudi mrtvih na tla, sekira zadene zastavonošo, sulica pre- dere trubljača. Ali vragovi prodirajo dalje v kmecko krdelo in sekaio na desno in levo. Kupinič udriha raz konja po sovraž- niku, še ne zmeni se zato, da je na levi roki že ranjen. Udri! v ime boga! Zdaj se prikaže sredi trga veliki odde- lek Uskokov, in napade upornike za hrbtom. Skrivaj so se priplazili ob vodi za hišami na bojišče. -- Streljaj vpijejo uskoki. — Sekaj! kri- čijo konjeniki, povsod se vname krvavaborba. Ne siišiš druzega, nego treskanje puške, žvenket mečev in stokanje ranjenih. Samo na vhodu drži se še Fratric. Ob potu namestil je črni Matijaš svoje strelce v veliki hiši, od koder padajo svinčenke lil Prvi sodnik v Brežicah obsodil je ob- dolženca samo zaradi razžaljenja dnc 15. maja v 4 dni zapora, zaradi razžaljenja na Vidmu ga je pa oprostil. Vsled priziva dr. Benkoviča je pa okrožna sodnija v Celju obsodila Goloba tudi zaradi žaljenja na Vidmu, ter mil pri- sodila 7 dni zapora, poostrenega z enim postom. V volilnem boju izkoriščevali so vsi na- sprotniki slov. kmeč. zveze ta slučaj na najpodlejši način zoper g. dr. Benkoviča, češ da je opeharil Goloba za K 7.20 in da je ravnal zoper svojo stanovsko dolžnost. To nam je povod, da prijavimo brez vsacega komentarja iz razsodbc c. kr. okrožne sodnije v Celju besedilo razlogov, iz katerih se je moral Golob v obeh točkah obsoditi. Glasi se: «Sodba, v kolikor je bil obtoženec ob- tožen radi čina glede dogodka dne 15. ve- likega travna t. 1. med obravnavo pri c. kr. okrajni sodniji v Brežicah, ostane, ,ker se obtoženec zoper to krivdo ni pritožil, neizpremenjena. — V kolikor je pa bil ob- toženec opro.ščen radi dejstva med zboro- vanjem na Vidmu, bilo je ugoditi vzklicu zasebnega obtožitelja dr. Benkoviča in sicer iz sledečih razlogov: Tudi prizivno' sodišče smatralo je na podlagi že po prvem sodniku ustanovljenih dokazov kot dognano, da je obdolženec pri volilnem shodu v Starivasi dne 28. ma- lega travna t. 1. izustil obdolžitev: «Vi go- spod doktor hočete biti poslanec, a meni ste vendar vzeli iz žepa naravnost K 720». V pravnem o z i r u se pa s o d i š č e n i m o g 1 o pri družiti mnenju p r v e g a s o d n i k a. Ta ga je od dotične * obtožbc oprostil, ker se je baje obtožencu dokaz resnice v smislu § 49*1 k. z. posrcčil in pride pri tern do zaključka, da je obtoženec pri volilnem shodu dne 28./4 t. 1. samo resnico rekel, da ni imel dr. Ivan Benkovie pravice od njega stroške K 7'2O vzeti za pripravljeni izvršilni predlog. Opozoriti se mora v prvi vrsti, da se to po prvem sodniku kot do- gnano smatrano dejstvo ne strinja z vse- bino obdolžitve obtoženca, Glasom zasebne obtožbe obtoženec zasebnega obtožitelja ni dolžil pri javnem volilnem shodu, da ni bil opravičen zahtevati za pripravljeni izvršilni predlog dne 24./10 1905 znesek K 7.20, ob- dolžitev je mnogo bolj širjega pomena. Nje- govo odolžitev tudi ni doslovno razmotrivati temveč je nameraval obdolženec takrat na poslušalce napraviti utis, da je sploh zasebni obtožiteljpokrivici zahteval nekakoplačilo, ka- tero mu kot odvetniku ne pristoja. V tern obziru pa obtoženec dokaz resnice ni doprinesel. Merodajno za presojevanje predležečega pravnega slučaja je vprašanje samo, ali je bil zasebni obtožitelj kot odvetnik in za- stopnik Dr. Schmirmaula zoper obtoženca Matija Goloba opravičen, za že imenovani pripravljeni izvršilni predlog brez sodnijske odmere od obtoženca kot dolžnika zahtevati pristojbino, ne pa okolnost, ali je obtoženec 24. vinotoka 1905 prišel v pisarno dr. Ben- koviča že pred osmo uro zjutraj ter mu po- nudil plačilo dolžnega zneska. Resnično je, da je paricijski rok za plačilo zneska 13(3 K 80. v. s 5% obrestmi od 4./5. 1905 in stroškov, odmerjenih na 21 K 10 v. iz ci- vilne pravde dr. Schmirmaula, zastopanega po dr. Benkoviču zoper obtoženca C 11. 147/5 v smislu § 409 c. p. r. po preteku 14 dni, pretekel dne 23. vinotoka 1905 ob polnoci. Ta dan obtoženec ni uplacal in tudi -•— kar sploh ni merodajno — po pošti ni poslal denarja; bil je torej z začetkom nastopnega dne (24./10) že v zamudi. Sklicevanje na § 89 zakona o sodni uredbi ni na mestu in je pravni nazor prvega sodnika pomoten. Ta zakon le določa, da se pri zakoni- tih rokih, ki so strankam na razpolago za oddajo izjav, podavanje predlogov, vložitev spisov ali za opravo drugih dejanj, ki po- vzročujejo sodnijsko postopanje, ura- čunajo dnevi, ko se oddajo dotični pred- logi na pošto, v dotični rok. Ta zakonita določba se liče le predlogov, ki se sodnijam pošiljajo, nikakor pa se ne da raztezavati ta določba na upošiJjatve plnčil privatnim strankam za podaljšanje precizno določe- nega paricijskega roka, za katerega velja edino le določba § 903 obč. drž. zak. Ker po § 903 obč. drž. zak. bi imel obto^enec za izpolnitev svoje dolžnosti celi dan 23 vinotoka 1905 do polnoči, ta dan pa ni uplacal, je s tern tudi vprašanje, ali je obtoženec pravočasno izpolnil svoje dol- žnosti, v negativnem smislu rešeno. Ne glede na to, jL obtoženec sam izjavil, da on 23. vinotoka še ni imel dosti denarja za plačilo glavnega dolga s pnpadki, da mu je manjkalo še 10 kron; odisei je v mesto ko je zvedel račun, da si poišče posojila pri gostilničarju Druškovič-u. Pri tern stvarnem položaju bil je zasebni obtožitelj kot zastopnik tožnika dr. Schmir- maul po njegovem strogem ukazu popol- noma opravicen, pripraviti predlog, ter za svojega klienta zaračunati izvršilne stroške. Namen obtoženca, dr. Benkoviča cast žaliti, sledi že iz tega, da se je podal na volilni shod v to svrho, očitati mu knj, posebno pa izhaja iz besed, s katerimi je, začel: «Vi gospod doktor hočete biti po- slanec» in iz v deželi navadnega pomena izraza «iz žepa vzeti», da ga je kot drža- vnozborskega kandidata in odvetnika ob- dolžil popolnoma krivično določe- n e g a krivičnega r a v n a n j a. Ker so torej v objektivnem kakor tudi v subjektiv- nem obziru podani vsi znaki prestopka zoper varčnost časti po § 488 k. z. moralo se je prizivu zasebnega obložitelja ugoditi ter je bil obtoženec kriv spoznati. Sodnik v 1. inštanci bil je v tej zadevi sodni pristav g. dr. Oswatitsch, zet breži- skega trgovca Kr. Matheisa. ForoHilo ttik „Domouine,, o shodu W± zveze u Ls^ei.; Trgu je kot običajno njcna pisava vseskozi zavito in po njenem okusu prikrojeno. ])o- pisnik je videl seveda le 100 udeležencev, cetudi" jih jc bilo nad 400 — 500. Dr. Ben- koviču očita, da je hotel dr. Pioja osmešiti, seveda je to povsem zlagano, ker s takim orožjem se dr. Benkovič ne bojuje; pač pa je dr. Benkovič postopanje dr. Ploja proti kmečki zvezi povsem stvarno, objektivno pojasnil in tudi ožigosal. Dopisnik ima mcnda namen, med slo\. poslance stajerskc s svojo pisavo še več /azdora zanesti! — Dr. Benkovičeva izvajanja glede klu- bovega vprašanja «Domovina» nivnotako po svoje zavija; seveda pri tern po svoji na- vadi hinavsko zavija oči ter s podlo pisa\ro hoče osmešiti dr. Benkoviča. Glede skup- nega kluba se ne bomo prepirali z borni- rano «Domovino» (kateri je očitno žal, da dr. Benkovič s tovariši noče dclati mesto Robleka in Ježovnika, da bi se tadva ba- hala s tujim perjem pred svojimi volilci); le toliko kostatiramo, da je dr. Benkovič bil in bode vedno za skupno delov*anje v narodnih vprašanjih n. pr. potom skupne parlamentarne komisije, četudi že vsak otrok uvideva, daf je stik z Ijudmi kot so uredniki in dopisniki «Domc/vine» in «Narodnega Lista» neprijeten. Kako «narodna» stranka in K'oblck ume- vata skupno delovanje, pokazalo se je v zadevi imenovanja sodnika za Laško; Koblek je sprožil brez vednosti dr. Benko- viča interpelacijo v neugodnem trcnotku, tako, da je dr. Benkovič bil primoran isto- tako predčasno svojo interpelacijo vložiti; s tern je Roblek dal priliko poslancu Markl, da je utis slov. interpelacij s svojo interpe- lacijo saj deloma paraiiziral. Bog nas ob- varuj v bodoče tacega skupnega delovanja; spioh je to težko že raditega, ker se delo- vanje Robleka in Ježovnika (k večjem v obliki interpelacij) v količkaj važnib \pra- šanjih dirigira od ccljskih gospodov, ki večkrat niso prav nič poučeni o trenotnein položaju. — Toliko za sedaj! Na nadalje- \ranje smo pripravljeni v odgo\or na nedo- stojno pisavo «N. L.» in «Dom.» o naših po- slancih. Siovenska kmečlia zyeza je na delu vsepovsod na Spodnjem Štnjer- skem, četudi so ji nasprotniki prorokovali zgodno smrt. Sednj prirejajo sliode po savinj- ski dolini njeni državni poslanci in poučujejo ljudstvo o nje pomenu in namenn. Tudi v našem okniju moramo njeno organizacijs) izpopolniti. Pozivamo somišljenike, da ne- mudoma osnujejo krajne organizacije (po farah in večjih občinah). Jz\oli naj se povsod zaupnik in odbor, sestoječ iz nacel- nika, podnačelnika in par odbornikov. Kjer potrebno, naj se priredi javni shod; tudi naj se pravočasno misli na gospodarsko organi- zacijo. Dopis iz Nemčije. Izselje vaujc iz breži.skcga ok raj a v Nem- 5ijo. V najnovejsem času odhajajo ljudje po posredovanju nekega krčmarja v Sevnici kar trumoma sem na Prusko in to največ iz Sevniškega okraja. Med temi Ijudmi jc večinoma takili, ki ncmški nc razumejo, tcr po poklicu niso rudarji. Da taki lju- dje tukaj težko izhajajo, to se razume. Plača jc takim ljudem od 3.50 Mark do 380 M. Zato pa se tembolj priganjajo z delom ter zmerjajo od strani paznikov z ra/licnimi psovkami, kakor na primer v Krškem. 221 -f- XVI strani v navadni osmerki. Cena: 3 K trdo in lično vezani, 2 K 40 h mehko vezani in 2 K brošurani iztis. — Slovenske posojilnice rastejo kakor gobe po dežju. Pred 30 leti jih ni bilo 30, a zdaj jih bode kmalo blizo 300; kajti ob- veljalo je že skoro tudi na Slovenskem Raiffeisenovo načclo, po katerem ne bi smela biti nobena župnija brez posojilnice. Da pa ti zavodi dobro uspevajo, morajo imeti potrebnih navodil, po katerih se jim je rav- nati. To je stari posojilničar g. Lapajne iz- previdel že pred 12 1eti, kojih je bilo na Slo- venskem komaj 100. Zato je bil izdal že leta 1895 to navodilo v prvem natisu v 800 izvodih, katere je bil, kakor pravi v pred- govoru tega drugega natisa, v teku desetih let popolnoma razpečal, in to nckoliko za denar, nekoliko za Bog plati. Radi tega in radi vedno rastočega števila novih poso- jilnic je bilo treba tega novega natisa, ki pa je čisto predrugačen, zelo pomnožen in le malo prvemu podoben. Vrhu tcga ima svečano obliko, kajti poklonil je ta drugi natis «očetu slovenskih posojilnio, g. Mihi Vošnjaku, ki praznuje letos sedemdesetletnico svojega rojstva in čegar slika in življenjepis krasita knjigo. Knjiga je spisana bolj na podlagi prakse kakor teorije. Ni čuda! G. Lapajne vodi posojilnico (še dve. Urednik) v Krškem že 22 let; ustanovil je to in še kakih 30 slovenskih posojilnic ; on je v imenu celjske Zadružno zvezc revizor teh zavodov, katere je sicer tudi že pred lcti, ko ni biio obligatorične revizije, pregledoval po Kranjskem in Primorskem. Svoje izkušnje je priobčcval skozi osem let v svojem or- ganu «Slovenska zadruga> in zdaj jih pri- občuje zopet v tej knjigi. Knjiga navaja ne- katere novosti, ki so dozdaj docela manjkale v slovenski zadružni literaturi. Ona razprav- Ija na pr. natančno vpeljavo praktičnega dospetniku, prinaša nekaj amortizacijskih tabel za hipotečna posojila in skuša pojas- niti nekatere dvome o praviJnem knjigovod- stvu. Pisatelj je v razpravi o posojilniškem knjigovodstvu prevzel veliko po S. Prem- rouovi knjigi, ki ima v tern oziru višek popolnosti. Na koncu knjige je pisatelj razvrstil zakone in odloke, ki so važni za zadružništvo. Besedilo teh zakonov je na- vedeno doslovno po dotičnih številkah državnega zokonika. Zato pač oprosti cenj. čitatelj nekalerim zastarelim in neokretnim izrazom, ki jih tudi pisatelj ni predrugačil. Konečno naj povemo, da je to prva knjiga, ki se je v Krškem tiskala, a tudi baje zadnja iz peresa tega pisatelja, kakor on sam, ki je že v letih, v šali ali v re- snici zatrjuje. Raditega se je vtihotapilo v knjigo, ki je sicer zelo lične oblike, nekaj tiskovnih pomot, katere bode vsak čitalelj že sam popravil. X. Listnica ureclništva. M. V. v Trbovljah. Žal, nc moremo sprejeti. Kolesarji pozop. Nova kolesa, kakor tudi vsi posarnezni delovi, se dobijo po najnizji ceni. Nova „Pancer" kolesa od 96 K naprej. Jamci se 1 leto. Zastopnik: Niko Jerbič, Krško (tiskarna). Herman Klabučar hlepar in hrouec s šHli in etcrnitom 523 EH v Krškem. ® jgg Priporočam se slavnemu občinstvu, da prevzamem vsa v mojo stroko spadajoca dela. Obenem se usojam naznaniti, da popravljam tudi meha- nicne_ stvari, kakor bicikelne, šivalne stroje, hišne brzqjave in telefone itd. 8—10 s Čitaj! Pozor! Slavonska biljevina Tu je napravljena iz najboljših gorskih ze!is5 — tcr se izvrstno in z najboljšim uspchom vporablja proti zastareltniu kašlju, bolih v prsih, prchlajcnju v grlu, hripavosti, tožkcm dihanju, astini, pljučncm kataru, su- hcm kašlju, tubcrkulozi itd. itd. Delovnnje izborno, uspch sigurcn. Ccna jc franko na vsako pošto za 2 steklcnici 3 K 40 v., 4 stcklcnicc 5 K 80 v. po povzetju ali če se pošlje denar naprcj. Manj kot 2 steklcnici se ne pušilja. ]'rosimo da sc naroca naravnost od : P. Jurišiča, lekarnarja v Pakracu St. 200 (Slavonija). 10r,0 ddavccv._______________Ustanovij. 1. 1872. =zzz Pripoznano najboijši mlatilni stroji. === uTFOJI za setev »a novo izbuljsanega sislema .A^rikola'. PlUgl iz jekla Brane in valjalniki- StrOJI za žetcv travc, dctcljc in žita. uirOJI 'ah obračanjc sena in kopic. uTLnČriniuH za scno in slamo, sadju in ^ruzdje. Kidraulične stishainice. flllini za grozdje in sadJL-. LiStilnih za grozdje. BriZgalniCß za trte in sad.kc uTrOjl z.-i sušcnjc sadj.-i in zelcnjave. Zaloga vsafaowrsttfnih drugiii poljed&]sk:h strojew. Ph. Mayfarth & Co. tvornica vsakovrstnih poljedelskih strojev. Dunaj 2/1, Taborstrasse st. 71. Odlikovana z vcč ko ;>U0 zlatimi in srcbrnimi k'.lajnami. Ilustrovani ceniki zastonj. Zsstopniki in prckupčcvalci sc iščcj". , ,¦> Marijine kapljice! Tu kapljicu se nibijo za vse no- tranje in zunanje bulczni — to jc do scdaj najboljšc hišno zdravilo, ki izvrßto dclujo in pumn^a v mno- gih bolcznih. O.sobito dcluje izvr- stno proti protinu (^ihtu), rcuni«- tizmu, bodenju, tr^anju. : zobobolu, jTsobol», kaši junju, jetrni in bubrczin t¦ <¦ otrcbno za vsako hišo. Imam tisočc zahvalnih in priznalnih pisem. Dclujejo izvr.stno in zancsijivo. Dobrc^a in ugodncga so okusa, tako da jili vsak rad vzame in tudi otoci. Cena jc franko na vsako po.što: 12 stckleqicic h K, !'.l u(,'i-i,.ni6ic 8'00 K, 30 steklcnicic J240 K. Manjc 'id 12 stcklenicic se nc razpošiljn. J'rosun, da se narocujc samo od tncne pod naslovom : Ljekarna k zlatemu orlu, in Pakrac St. 15, 5lavonija. Deln. družbfl zdpuženih pivovarn Žalec in Lašhi trg»Ljubijani priporoča svoje 11 izborno pivo v sodcih in steklenicah. Zastopnik pivovarne v Brežicah je g. Alojzij Schweiger. Zahtevajte povsod „Posavsho Stražo" in naj ne manjha v nobeni gostilni oli bnvarni! SVOJI K SVOJIM! Slovenci! Združimo se! Sloga jači, nesloga tlači! Podpirajmo le svoje prijatelje! Podpirajmo le slovenske trgovce, obrtnike in krcmarje! NfTCI tffinUri Sfl" tvrc*ka Uršič & Lipej, tvrdka A. Umek, tvrdka Jos. Boecio Iluul liyUlfbl uU. (preje V'arlec), gosp. Janko Broz, veleindustrijalec (zaloga moke), združeni pivovarni Zalec in Laški trg (založnik pive g. AI. Schweiger), g. Miško Balon, lesni trgovec (skladišče na prostoru del. pivovarne Žalec-Laški trg) vsi v Brežicah. G. Franc Gerec, veletržec v Pišecah, g. Andrej Frece, g. Martin Frece, g. Andrej Kos, g. Jože Vrečko itd., vsi na Bizeljskem. G. J. Vidmar in g. Anton Zorčič v Kapelan, g. Uozalija Novak in Franc Perger v Dobovi, g. Franc Petan v Sromljah, g. Karl Prešiček v Zdolah, g. Anton Vahčič na Vidmu. NflSI nhntnihl 111* sve^ar *n medicar Maks Hierländer, brivec in lasničar Josip Illlul UUI mini uu. Holy, krojač Pavl Kovačič, sedlar Franc Krulc, klobučar Franc Lebar, lončar in pečar Fr. Mastnak, krojač Miha Novak, sodar Franc Pipan, pek Ignacij Polanšek, mizar Franc Kesnik, slikar Franc Sikošek, meha- nik in umetni ključavničar, Franc Pintarič, klepar Ignacij Zalokar, čevljarja Franc Veršec in Stjepan Cipek. NfiQI nn^tilnirnrÜ Qfl* Anton Koštomaj v «Narodnem Domu», mesarja Ivan I1U0I yUOIIIIIILUIJI aU. Grobušek in Anton Klavžar, vsi v Brežicah, dalje Janez Volčanšek, Franc Zorko, Jože Mion, Anton Žerjav in Marija Kos na kolodvoru. m~ Use naslove izveste v „Narodnem Domu". -«i Fodpirajfe samo one trgovce, hrčmarje in obrtnihe, hi imajo slovenslie napise! SVOJI K SVOJIN1! Kdor ponizuje se som, podlogo je tujčevi peti! Bifi slovenshe krvi, bodi Slovencu ponos! Ppva in najvBčja slovcnsha trgouina v Brežicah Uršič & Lipej priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega manutakturnega, špecerijskega in železnega blaga, porcelana, stekla, usnja itd. prodaja vse po najnižjih cenah in le zanesljivo dobro — blago. — Velika zaloga tuzemskega in angleškega sukna, cajgov za moske in ženske obleke, volne- nega in platnenega blaga in vse drugo po najnizjih cenah. Za mnogobrojni obisk se priporocata z odličnim spoštovanjem Uršič & Lipej, Nova slovenska trgovina „Pri novem svetu" Jos. Boecio v brežicah (pri franciShanski cerhni). Najvecja in najnovejša zaloga raznega manu- fakturnega, suknenega in volnenega blaga z moškim in ženskim perilom, svilenih in drugih robcev, nogavic, čipk, nakita i. t. d. Bogata zaloga specerije, najlepša moka iz Majdičevega mlina v Celju, železnina, lita in posteklena posoda, porcelan, glaževina, ce- ment, trstina, umetna gnojila, premog i. t. d. Prodfljam fudi vse dcželno pridelhe in hupujem iste po nojuisjiti cenah. ===== Izvoz jajec na clebelo. = Cene strogo solidne in točna postrežba. C/3 < n 3:1 ^ t W cd • Q. o Trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem, knjigami, molitveniki in drugimi tiskovinami za vse urade, velika za- loga podob in okvirov, razne vrste šipe v vseh velikostih, barvah in debelosti. vsakovrstne reci za božič, papir, peresa, cvetke in različni kinč za jaslice, mične novosti v galan- terijskem oddelku, igrače in vse drugo priporoča na drobno in debelo po nizki ceni ANTON UMEK v Brežicah in v Krškem. Sprejema vsafeovrstna narocila za „Zadružno tisharno" in knjigoueznico ============ po zmernih cenah. ' P0S01ILNIH V BREZICflH registrovana zadruga z neomejeno zavezo DOSOlUiß na zemU'Sča in osebni kredit proti 578% a1' ö% obre" nhPRStlJIR iiranilne vIoSe s 47a% (štiri in pol od sto), plačuje da- UUILJIUJL ve]< od hranijnih vjOg (rentnj davek) sama; UTOdniß vsak P°nde'Jek in čemek od 87a do 12. lire dopoldne UlUUiiju v ^jsj.^podnem Domu», I. nadstropje; inifl SUOIE QOSfiltiß v *^aro^llem Domu> z lepim hlevom in pro- IIIIU JVUjb yujiilllt stornirn dvoriščem ter «na Griču» na koncu novega mostu cez Savo ; toči le dobra in pristna domača, izbrana vina. HrSnÜnß UlOnß sPreJema 0<^ vsakogar, posojila daje le zadruž- Leta 1906 do 1. grudna je bilo prometa dva milijona tritisoc kron. L. 1906 jc bilo prometa 2,772.709.87 K. ODBOU. lzdajatelj in odgov. urednik: Franc Antolič. Lastnik in založnik: «Narodni konzorcij v Brežicah». Tisk «Zadružne tiskarne» v Krškem.