iAst SM.
T fietlk KoKoperika
J SMS.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in '/,, za ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še '/, gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno 4 gold., za ene kvatre 2 gold.
Vzrok sedajniga pnnta v Beču.
(A) Kako smo bili vender mi Slavjani in sosebno Slovenci veseli, ko so Metterniha pognali;— in zakaj bi ne bili veseli, sej so nam odpadle ž njim verige, ki so nas do kervaviga ožulile! — Nemec pak, kateriga moč je rastla iz naše slabosti, je kmalo zapopadil, de za naprej ne bo več ta pela; al poželenju, svojo mogočnost na Slovanov razvaline zidati, ni mogel odreči: Madžar, kateri si je le iz Her-vaških rožic vence vil, je tudi opazil, de bode njegove časti manj, ako Hervat poreče: »Stoj Madžar, ta rožica jc na slavjanski trati iz-rastla!" in zaklela sta se, Slavjane še za naprej ko sužne vpotrebovati! Nisla se pečala za njih prirojene pravice, ne pečala za duha časa, ki po celi Evropi glasno govori: pričela sta pregrešno delo — svobodno ljudstvo zatirati. — V dosego tega prederzniga namena sta sklenila Austrio srušiti, tako Slavjane oslabiti ter jih podjarmiti. Torej se je v Buda-Peštu ošabno Košut vzdignil in vertoglavnim Madžaram oznanil: »Austrije ni več," torej sta Frankobrod in leva stran v zbornici v Beču izmo-dervala: »Austria se jc v Nemščini raztopila" in kdor ni tega verjel, tistiga sta začela sramotiti, rekoč : »Glejte ga, černo-rumenjaka, ki zopet hoče Melternihovo vlado," kakor dc bi v Austrii ne mogla svoboda enako lepo cvesti, ko v Frankobrodu al Buda-Peštu. Tako sra-motenje in ljubezin do cesarja še bolj pa čutje njihove vrednosti je Slavjane zbudilo, in hrabri Hervat ne pomara za nevredno obrekovanje, vstane in poreče : »Še je Austria cela in v nji bo svobodni Slavjan prebival," poreče tudi v zbornici v Beču Čeh in pravi Slovenc. Le hujši zdaj Košut zakriči: Ni je več, če jo ima prav pekel podreti —, in v Beču podpihuje Nemec veliko derhal proti Slavjanam in jo v zmote zapleta, ker prerokuje, de so vsi černo-rumenjaki — de hočejo poprejšno vlado. — Al Ceh se v zbornici stanovitno ponaša, Hervata nc zapusti serčnost in urno stopa proti Buda-Peštu — Košut se že boji, pogum zgubuje in v stiski grozno želi, de bi v Beču le njegovi prijatli gospodarili. To mi še zna pomagati si misli in reče: En miljon za en punt v Beču in vname se kervavi punt. Lalour, kateri je pravico Slavjanov priznal, žalostno konča — Bab, kteri je želel, de bi Austria ne razpadla, kateri je želel, de bi vse ljudstva enake pravice perdo-bile, je komej živlenje odnesel in se skriva po samotnih krajih. Slavjanski poročniki niso živ-lenja gotovi, ter pobegnejo. Leva stran, Ko-šutova prijateljca se vzdigne : ljublen cesar se britko jokaje na pot poda. — Ima ga, punt, Košut! — Koga mu bo pernesel ? — Slovenci! Ne opotavljajte se! Čas jc tu, kjer sc bo pokazalo, če mi Slovani imamo pravico živeti, al pa, de smo že vse popačeni in moramo torej počasi umirati. Vse, kar se zdaj na Dunaju godi, je le proti Slovanain, če ravno Dunajski časopisi vpijejo: »Za svobodo", in kdor to verjame, bo proti svoji lastni slovanski kervi rojil, ko Ambrož; vpirajte se vsem, kar se tu-kaj godi, posnemajte Čehe!
Nekaj o SlovenMni.
Na Italijanskim skorej Slovenšina bolj veselo gospoduje, kakor na Krajnskim; tukaj večidel le nemške pisma semtertje tekajo, od tamkej pa vojaki nar raji slovenske pisma
pošiljajo. Dosti naših vojakov namreč zna pisati, in namesti kteriga v nemškim vajeniga pisavca iskati, raji sami po domače pišejo; res de niso vse čerke po vodilih pravopisa postavljene, pa slovnice slovenske se tudi še niso učili. Prav, slovenski junaki, de se matere Slovenije ne sramujete! Češki vojaki so unidan v Frankobrodu tudi češke pesmi peli.
Per narodni straži so v Pragu skorej vse kompanije ali družbe češko vclitev ali komando vpeljale. Morebiti de bi se tudi na Slovenskim za to smelo popraševati, ali se bo nemško ali slovensko komandiralo (velje-valo). Vender v tej reči bi znala ena še boljši biti. Morebiti bi se za komando take besede zamogle izbrati, de bile vsim Slavijanskim narodam umevne. Postavim, ako Rus že od nekdaj veleva z besedo »stupaj ali stopaj" namesti francozke »marš": bo gotovo vsak Sla-vijan vedil svoje noge premakniti. Tako bi tudi z drugimi velitvami utegnilo biti. Tako velevanje bi znalo časam« tudi v vojsko vpeljano biti, in Avstrijanski Slavijani bi šc lo-žej v eno vojno zbrani bili, kakor zdaj po nemški komandi.
Za Slavijansko, ali če hoče kdo raji posebej, za Slovensko ali Ilirsko morna-rijo bi znali zopet dobri časi odperti biti, ko bi se dala zdajnja priložnost le prav rabiti. Av-strijansko cesarstvo potrebuje zdaj ntočneji mornarstvo , ako hoče prot Benedkam kaj storiti. Kar imajo Slavijanski narodje morja v svoji lasti, ga ni boljšiga od Teržaškiga. Zakaj Belo morje pod Rušam je veliko časa z ledam zaperto; Baltiško morje tudi zima oklepa, in ozki vodotoki med Danskimi otoki; Černo morje pa ima Carigrad pod ključam. Teržaško morje nasprot nima nobene take zapire, lesa pa tudi ne manjka na njegovih bregovih. Ni to nekaj ?	Hicinger.
^ Beč in Austria.
Do sem in dalej ne! — V letu 1848 je bila doba, ko smo bili prepričani, de je poglavitnimu mestu na svobodi v Austrii res kaj ležeče bilo. Z veseljem smo različne dobe politiškiga gibanja v Beču do 6. Kozaperska gledali, verovali smo na žlahtne nagone, izgovarjali smo marskatero napčnost sebičnosti, nadjajoči se, de bode čas neogibljive zmote poravnal. Alj zdaj, ko nam Dunajsko gibanje proti, v poli-tiško diktaturo za Austrio se premeniti, zdaj, ko se Dunajski deržavni zbor vKonvent zvreči hoče, ko se grozovladna manjšina podkupljive derhali poslužiti hoče, de bi svoje zvite sepa-ratistiške namembe doseči mogla, cesarja iz grada njegovih očetov spodila, ministre po svoji lastni volji k odstopu iz službe prisilovala, ja kaj rečem, zdaj, ko pisarski kandidatje ministerstva vkanjeno množico tako rekoč najemajo, de bi ministre morila, boje zato, de bi spet nekteri pisači upanje dobili, tolsto plačo kakšne ministerske službe v žep vtakniti, zdaj je zadni čas, de austrianske dežele na noge stopijo, in lačnim, uradoželjnim pisačam časnikov in lenim postopačem silni »stoj!" zagromijo.
Kje, prašamo, kje je Austria? Je li cesarstvo le mesto Dunaj ? Alj ni cela Austria telo, kteriga središna pika ni mesto Dunaj ampak ustavni vladar? Kje je austriansko ljudstvo? Mar niso austrianske, proste ljudstva od ruske meje do jadranskiga morja, od Švajca
do Multave in Vlaške zemlje, alj pa samo Dunajske derhali? Mar nima austrianska deržavna zveza občne interese, kteri so presveti, de bi se jih manjšina V74 dela velike celotine, ja kaj rečem, cela manjšina od te manjšine dotakniti smela, brez de bi vse ljudstva Austrie le besedico vmes govorile? Se bo morebiti Austria od Dunaja tiranizirati pustila? Ne bo se pustila! Na Dunaji je en človek skoz 50 let celo Austrio tiraniziral, na enimu je ccli Austrii zadostilo; tisuče trinogov ne bode, ne more terpeti!
Ultraradikalni grozovladniki na Dunaji imajo vsak dan polne usta ljudske sreče in se nosijo, kakor dc bi bili v resnici pooblastenci od 37 miljonov Austriancov!
Kje je pooblastenje, ktero jih za oskerbni-ke od 37 miljonov deržavljanov opraviči? Dežele se lepo zahvalijo za grozno srečo oskerbništva od strane nezrelih, nepraktiških uličnih pisačev Dunajskih. In to so ravno tiste dežele, ktere so tistim žlahtnim ljudem zahvalo dolžni, kteri so pervi nagib in nar bližji izid ustavnih perdobitkov včinili. Tode ti žlahtni ljudje niso tista množica plenaželjnih rabulistov, kteri že vsim austrianskim ljud-stvam izgovorjene proste naredbe le v to hočejo vpotrebovati, de bi jih za svojo sebične privatne namembe dobro izžmeli in skoz to svobodo v nevarnost pripravili.
Austria, Cesarstvo, ni kaka po naključbi včeraj stlačena deržava, marveč je z svetimi pogodbami zjedinjena, z zvestim združenjem v časih sile in teme vterjena, živa celotina. Koliko kervi je že prelite v hrambo te vezi, izdajstvo, pregreha bi bila proti tistim, ki so v obderžanje te deržave svojo kri prelili, te z žlahtno kervjo skupej deržane dele ločiti. Zakaj že zemljopisna lega austrijanskih dežel kaže, de morajo skupej biti; in ako bi se Austria danas razkrojila v svoje pervine, bi se že jutri zopet združiti mogle v svojo lastno obrano ali pa poginiti. Ker je tedaj ce-lost sama sebe braniti dolžna, mora tudi vsakimu kosu, delu, se zoperstaviti, ako bi se odtergati, ali pa iz naravne razmere izstopiti in čez druge se postaviti in gospodovati hotel. Zdaj sploh ni govorjenja o interesih nemških, slavjanskih, laških, madžarskih ali romanskih, ampak zdaj gre za Austrie obstoj, ktera je < bila dosihmal vir ali studenec vsih teh interesov in še ostati mora. V tem se moramo nar-popred zjediniti: ali ima Austria obstati ali ne? Ako ima obstati, se ne sme njena osoda širo-kouslnim kvantam nekterih učenih sanjavcov ali goljufov, ki množico Dunajsko na sebi nedolžno, ker neumno orodje, v svoje hudobne namene obračajo, izročena biti, temuč mora skušeni in modri duh dežela se pridružiti in in celo novo ustavo prešiniti.
Hočemo, dc Austria obstane, ne smemo muditi, edinost v deržavnim opravništvu pripraviti, nar važniši reči, ki celo ustavno mo-narhio zadenejo, se ne smejo odločvati enostransko na Dunajskim ali Budapeštanskim zboru, ampak skupej na podlagi enakiga nado-mestovanja vseli narodov.
Dežele (provincie), ki dobro vedo, de ni bilo nikoli manj svobode, kakor zdaj, odkar dunajska množica čez narode gospodariti hoče, se tedaj zoperstavijo :
1) De je pod strahovavstvam množice stoječi deržavni zbor na Dunaju austrijanski
deržavni zbor, ker se še dunajski zbor imenovati ne more.
2)	De ima poglavitno mesto pravico, ministre podirati, ali clo soditi, ker ta pravica le večini austrijanskiga središniga deržavniga zbora gre.
3)	De je sedajni zbor svoboden, dokler se pri ognjiši take grozovlade znajde.
4)	De zamore austrijanski zbor ustavo dajati, dokler niso v njemu namestniki vseh austrijanskih dežela.
5)	De zamore sedajni Dunajski zbor veljavne sklepe delati, ker je velik del poslancov od množice ali v strahu deržan ali pa bežali mogel.
6)	De imajo vkazi austrijanskih ministrov ko takih, v sredi grozečiga strahovavstva storjeni, za dežele, ki se za neumno počenjanje divje množice Dunajske nič ne pečajo, veljavno moč, dokler se ti ministri k cesarju na dvor ne podajo in tam vlade celiga cesarstva ne prevzamejo, za čigar obstoj imajo odgovor dajati. (Agr. Z.)
Dragi domorodci!
Ako so kdej žalostni in nevarni časi Avstrije in njene deželane tlačili in topili, je brez dvoma gotovo, de moramo sedajne z britkim sercarn nesrečne in hude imenovati; zakaj vihar viharja, vdarik vdarka, nesreča nesrečo navtegama nasledujejo in skorej celi Austrii pogubljenje žugajo.
Ali se bodo ti vsim deželanam Avstrije škodljivi časi kmalo vlegli in srečno potekli, ali pa silno —• silno veliko nesreče in škode sploh celi Avstrii naklonili, so gotovo v takih žalostnih okoljšinah clo ne da in ne more presoditi in razjasniti. Bog daj, de bi se vsi ti škodljivi viharji srečno vlegli in vtolažili, de hi se vse Avstrijanske ljudstva med seboj zmi-rile, v bratovski ljubezni živele, se zadob-Ijene svobode veselile in se praviga blagoslova popolnama vdeležile! — In v takih nevarnih in nesrečnih okoljšinah kaj pa bomo mi, dragi Slovenci! počeli, kako se hočemo mi sploh obnašati in vesti? — Bodimo pred vsim drugim v teh nemirnih časih popolnama mirni, ljubimo pravico in vedno se je deržimo, bodimo pametni v vsim svojim djanju in nehanju, varujmo se, de ne bomo prenaglo verjeli, kar v raznih novicah beremo ali po mnogoternih listih zvemo, bodimo pomišljivi in pazljivi, zakaj mnogoterno se posebno v takih žalostnih časih govori in piše. Ostanimo v pravi bratovski vzajemni in slovenski edinosti, bodimo vsi ene misli, ene želje in eniga zaupanja namreč celotnost Avstrije neokvarjeno zder-žati in jo na vso moč braniti, nevtrudljivo se vstavljajmo anarhii, varujmo domovino vse nesreče in po junaško branimo perdobljeno svobodo in domače narečja, de nam jih nikoli več naši protivniki, naj že bodo kterikoli in od koderkoli, ne bodo vzeli ali krajšali. Brez strahu si hočemo perdobljene pravice ohraniti in jih, ako bi nas naši protivniki silili vleg-nili, na vso moč braniti, vender gotovo nikoli ne bomo svoje pravice in svoje slavno ime z nedolžno kervjo ali z kako drugo krivico ognju-sili — Bog nas takih djanj varuj! veliko več se hočemo ravnati po lepim izgledu svojih bratov Cehov, kteri so zavoljo ljubezni do svojiga rodu veliko veliko krivičniga obrekovanja in krivičniga djanja silno dolgo časa terpeti mogli, predin je bila njih nedolžnost pred celim svetam opravičena. — Sleherni rodoljub zvunej nemškutarja, madžarona in laškona serčno želi, naj bi se domovina prej ko je mogoče praviga blagoslova popolnama vdeležila, slehernimu rodoljubu je pa tudi znano ktere in kakošne de so splošne želje Slovencov. Zele namreč pred vsim drugim se popolnama zediniti, žele de bi si sami domače zadeve oskerbovali, de bi tedej kar domačijo zadeva, svojo vlado in iskrene domače predpostavljene imeli; nikoli pa niso mislili in gotovo tudi mi-
slili ne bodo, se od Cesarja in njegove vikši vlade ločiti; zakaj žele in hočejo vonder le v federalni zavezi per Avstrii ostali, kar je že tolikokrat zgovorjeno, spričano in tirjano bilo, in kar je posebno naš slavni in visoko učeni gosp. Dr, J. H. z svojim lepim in krepkim sostavkam v Slovenii v 22. listu do živiga skazal, in ravno zato tudi po pravici žele in terjajo, naj bi se na Štajerskim in v Primorju in posebno v Goričanski okolici meje Slovencov kakor tudi Nemcov in Italijanov natanjko skazale, kar pa Koroško zadeva, nam izverstni sostavik v Dunajskih Slavjanskih novicah prav popolnama meje in otoke Nemcov med Slovenci pokaže in dogotovi.
Mislimo de se noben spošten našimu pra-vičnimu tirjanju vstavljal ne bo, ako le poverimo poprejšne vladije raznih krajev in dežela pregleda, gotovo se bo naglo prepričal, kako nespametno in clo krivično de je dozdej bilo ljudstvo raznih jezikov, kar domače zadeve in narodno omikanje vtiče, k eni in ravno tisti vladi siliti; ker vender slehern sam dobro ve, de so želje, opravila in narečja raznih ljudstev ravno tako razne in mnogoterne. Gotovo bo tedej potem takim naša nar vikši (centralna) vlada v Beču svojim ljudstvam na boljši in korislniši zapovedovala in nar pravičniši čez nje gospodovala, ako svoje deželane eniga jezika v eno vlado stran domačih reči združi in po nji ravna per svojim nar vikšim vladanju. Ako so pa vender v eni in ravno tisti deželi, kakoršna je morebiti češka dežela, prebivavci dvojniga jezika med seboj tako zmešani in raztreseni, de bi se le ležko ali clo v škodo deželanov na tako vižo razdeliti zamogla, bi se mogli po tem takim deželani stran domačih zadev tako pametno in pravično vladati, de ne bo noben clo nobene krivice terpel; zakaj v tem obstoji prava svoboda in bratovska Ijubezin. In kar dnarnice ali sploh dohodke in izloge tistih dežel zadeva, ktere se bodo po naših željah po jeziku ljudstev razdeliti mogle, mislimo de ne bo težavno pravično razdelitev pametno oskerbeti.
Vernimo se zopet nazaj v sedajne nevarne in žalostne čase. Svitli Ban stoji z svojo vojsko pred Bečam, kaj neki to pomeni? kaj on hoče? — Gotovo je on z svojo armado pred Bečam, de bi po volji vsih pametnih avstrijan-skih deželanov taiste vkrotil, kteri nočejo, de bi se Avstrija celotna obderžala, ampak veliko več žele jo podreti in raztergati. Naj že protivniki svitliga Bana govore in pišejo karkoli hočejo, naj ga že kakorkoli si bodi krivično čertijo in nesramno grajajo, je vender gotovo, de je on do zdej v vsim svojim djanju in nehanju očitno celimu svetu pokazal, de pravico in svobodo ljubi, de ne zatira ljudstev, de jim ne jemlje in ne okrajšuje perdobljene pravice, kar narodni jezik in opravila sleherniga ljudstva zadeva, de pa on ne bo nikoli perpustil, de bi se celotnost Avstrije po mislih nekterih vnič devala in spodkopavala. Le te so naše misli stran sedajniga prihoda Banske vojske pred Bečam. Bog daj, de bi se kmalo cela Avstrija zmirila!	Javornik.
Austriansko Cesarstvo.
Dunaj.
Presvitli cesar je dne 19. t. m. v Golo-movcu nov razglas, podpisan od Wessenberga, ministerskiga predsednika, razposlati dal, v kterim med drugim reče, de je zavoljo vpelja-nja postavniga reda in zavoljo varstva tistih deržavljanov, ki z grozami punta nič opraviti nimajo, prisiljen, se vojaške moči poslužiti, de je pa volja njegova, de to zadnje, vsiljeno, sredstvo dalej segali ne sme, kot kolikor bo potreba, de se mir in varnost nazaj vstavila, de se zvesti deržavljani ovarjejo, in pa častit-Ijivost ustavniga prestola (trona) ohrani; zraven pa de sklep njegov terdno sloji, narodam dane pravice in slobode v njih popolnosti ohraniti in zagotoviti, ako ravno so jih posamezni
hudobneži ali pa zapeljani v zlo obernili; ravno lako de je sklenil, začeto delo v pokoju in ne-prenehljivo ustave deržavniga zbora na taki način naprej peljati, ki je enakopravnosti vseh narodov primerjen.
Knez Vindišgrec je JiO. Kozoperska iz Lundenburga Dunaj v stan obsede djal, in stojno ali naglo sodbo razglasil. Ta razglas so povsod iztergali in deržavni zbor kakor tudi zbor občinskih svetovavcov se je čez to naredbo pri Vindišgrecu in cesarju pritožil. Vindišgrec pak je 23. t. m. spet drugi sledeči razglas razposlal:
V	sled že v mojim pervim razglasu dne 20. t . m. oklicaniga stanu obsede in nagle sodbe za Dunaj, njegove predmestja in bližno okolico spoznam za dobro še naslednje pogoje postaviti:
1.	Mesto Dunaj, predmestja inbližna okolica imajo 48 ur po dobljenim razglasu svoje podverženje na znanje dati in po legionih ali kompanijah orožje za ^o odločeni komisiji na zaznamvanim mestu oddati, vsim, kteri niso v narodno stražo vversteni, orožje oduzeti, in zaznamvati toisto, ktero je privatne vlasti.
2.	Vse oborožane kardela in akademijski legion se imajo raziti, učiliše zapreti, predstojniki akademijskiga kardela in 12 učeneov za zastavljence dati.
3.	Več oseb, ki bodo pozneje od mene zaznamvane, se mi imajo izročiti.
4.	Dokler stan obsede terpi, imajo vsi časopisi zastati, razun Dunajskih novic, ktere so na razglas samih uradnih ali službenih oznanil omejene.
o. Vsi plujci imajo postavne vzroke svojiga postanka na Dunaji na znanje dati; kdor nima potniga lista, naj se na znanje da, de se bo na ravnost odpravil.
6.	Vse družtva (Klubbs) nehajo in se zaprti, dokler je mesto obsedeno.
7.	Vsakteri, kdor se a) zgorej napovedanim ukazani ali z lastnim djanjem ali z pod-pihovanjem drugih zoperstavi, kdor b) je punta ali deležnosti punta previžan, ali c) z orožjem v roki vjet, bo ravnavi nagle sodbe podveržen.
Izpolnenje teh pogojev se ima 48 ur po oklicu tega razglasa zgoditi, ako ne, se bom prisiljeniga vidil, narojstrejših naredb (sredstev) se poslužiti, de bom mesto se podati prisilil.
V	glavnim stanu Hetzendorfu dne 23. Kozoperska 1848.
Knez Vindišgrec, poljni maršal.
Ta razglas je bil mende na Dunaju dne 24. t. m. ob štirih po poldne nabit.
Dne 23. t. m. se je bila raznesla novica po mestu, de je nekaj bataljonov k mestnja-nam prestopilo z 6 štukmi; pozneje se je pa pokazalo, de so to bili le trije uskoki.
Po dunajskih novicah so mende kmetje povedali, de je bilo več vozov ranjenih v kaiser-Ebersdorf pripeljanih, kar bi kazalo, de so se Hervatji in Madžari že sprejeli; po Graških novicah je pa ban 10,000 mož na ogersko mejo poslal, de bi Madžarje, ako bi na Austrijansko silili, nazaj odvračali.
Poslanci v zboru so zoper ministra Ves-senberga govorili, namreč de narodoviga zaupanja ne zasluži.
Nobena pošla več iz severnih strani na Dunaj ne pride.
Novi ministri bi bi bili, kakor se pripoveduje, sledeči: Mayer za notranje, Vessen-berg zunajne zadeve, Bach za pravico, knez Feliks Švarcenberg za vojništvo, Bruck za teržtvo in deržavne dela in zidanja, Kraus za denarstvo.
Poslaništvo občinskih svetovavcov (Ge-meinderath) na Dunaju do Cesarja ni bilo od njega sprijeto, le minister Vessenberg jim je odgovor dal, de se jim njih prošnje izpolniti ne morajo, in de naj se zastran tih reči k knezu Vindišgrecu obernejo, kteri ima veliko moč in oblast od Cesarja.
Slovenske dežele«
Komen na Krasu 18. Kozoperska. Ker vsaki kraj nekej rodoljubov ima, kateri si prizadevajo vsako novico skozi časopise na znanje dati, hočem tudi jez naslednje na znanje dati. Po ukazu častitljiviga ministerstva ino visoko vredne goričke škofije je bil pervi u-stavni učiteljski sbor dans v dekaniji Komen deržan, pa zavoljo deževniga vremena več učitelov te dehantije vkup priti ni moglo. Sklenjeno je bilo: V vsaki za šolo namenjeni soseski, katera šolskiga pohištva nima, si na moč prizadevati, de si taisto preskerbi; zavoljo u-čitelskiga prihodka, de bi se, kjer je premajhen , eno malo po moči povišal; taista šola, katera ni z potrebnimi šolskimi pripravami in orodjem preskerblena, naj si taisto preskerbi; na kakšno vižo de se imajo taisti otroci, kteri šolo brez uzroka zapustijo, kaznovati, de bi se šola v dobrini redu obderžala. Iv temu so-stavku je bil od eniga uda tiga sbora predlog naprej dan, de starši ino otroci, kateri prave ljubezni do učitelja nimajo, prave ljubezni do šole nigdar imeli ne bodo, de za naprej bi se imeli vsi za deželo namenjeni učitelji od sosedov taiste soseske izbirati, potler še le bodo otroci od staršev z veseljem v šolo pošiljani, ino na tako vižo bi znalo zastajanje iz šole nekoliko ustavljeno biti, pa učitelam ni le to kaj dobro dišalo, zato kir sami dobro vedo, de morebiti bi znali brez službe ostati, pa vender upamo, de tudi kmetu po ustavi le ta pravica okrajšana ne bo; je blo vprašanje zavoljo nedeljske šole, od visoko vredniga in iskreniga domorodca g. deli an t a Andreja Kotz-mana naprej položeno, pa se ni nič sklenilo, kir je več učitelov, kateri so dozdej nedeljsko šolo učili, desiravno nekateri iz taistih za šolo in orglanje so do zdaj čez 300 gl. prijeli, odgovorilo, de brez plačila (Remuneration) nedeljske šole učili ne bodo. Ne vemo pa, kaj de bodo kmetje k timu rekli ? K zadnimu je bilo sklenjeno, de sbor se ima vsake kvatre enkrat deržati, pa nekateri daljni učitelji so po plačilu vprašali, pa ne vemo iz katere kase bi se jim taisto podelilo?—Dragi učitelji! dobro prevdarite, de ako tudi kaj majhniga za domovino brez plačila storite, le to zaverženo ne bo, gotovo svoje plačilo prijeli boste. Pohvaljeni naj bodo tedej nekateri vaši sklepi, pa vender vas opominam, de terdno se naše matere Slovenije deržite in jo ne zapustite, ako hočete z tim potrebnim preskerbljeni bili; ako pa njo zaničvali boste, boste gotovo od nje zaničvani. Tedej Bog živi našiga ustav-niga cesarja Ferdinanda, vse iskrene domorodce in skerbne učitelje Slovenije, in jim svoj blagoslov dodeli!	A. D.
Celje 20. Kozoperska. Kar je ljublansko slovensko družtvo Slovencam razglasilo, de naj bomo svojimu cesarju zvesti in mirni, de naj šuntarjev ne poslušamo i. t. d. je tudi nam Slovencam spodniga Štajarska prav iz serca govorjeno. De, enoglasno zavpijemo vsi štajar-ski Slovenci: Austrije in austrijanskiga cesarja, našiga miliga Ferdinanda, se hočemo čversto deržati, za-njo in za Njega našo kri prelivati, z eno besedo, vse storiti in vse dopolniti, kar je u 31. listu „Slovenije" tako krepko razglašeno.
V našo dozdaj mirno deželo so scer že tudi neki podpihovavci prišli, tudi že podpi-hovavne liste in časopise razdelili, pa zastojn: mi zaupamo na cesarsko besedo in sleparjam ne verjamemo.
Celje 22. Kozoperska. Celjske nemške novine, popolnama nepotrebne, katire za Mad-žarstvo in nemške reči govore in se potegujejo (v slovenski deželi!!) so danes lepo plačilo zadobile. Namreč na več voglih našiga mesta so bile podobe nabite, na katerih je g. vred-nik tih nemških novin na vislicah obešen narisan bil, deržeč v eni roki list z napisani: „CiHier Zeitung"; spodej pase je bralo: „Za-
voljo imenitnih zaslužkov za nemške novine, pri perložnosti ko je Ivošutov red dobil.
/ Iz Dolenjski ga. Iz vsih strani se Slovenci oglasijo, oznanijo svoje potrebe in pri-godke, popisujejo nasprotnike domovine, se poganjajo za narodnost i. t. d. samo dolenjci ne, ampak molče, kakor de bi od tiste dobe, kar I so od tlake, desetine in družili gosposknih davkov osvobodeni, nobenih potreb več ne imeli. So mar nasprotniki Slovenije? Kratko nikar. Oni so tverdi Slovenci, so dobri kristjani , in milimu Cesarju čez vse vdani. To bo pričal vsak, kteri dolenjca dobro pozna. Uz-rok je le v tim, ker priprosti kmet ni toliko izobražen, de bi se za celotni prid matere Slovenije poganjal, gospod pa, prijatel nem-šine, ni volan za slovcnšino pisati, ker mu ne dopade, in ker je tudi ne ume.
Kaj tedaj nam je potreba?
Potreba je čez vse novih postav, slovenskih učiliš; vpeljanja slovenšine v pisarnice, in dopolnjenje družili obljub, katire imamo, tode le na papirju, kar nam pa nič ne pomaga, če se ne dopolnejo.
De nam je novih postav potrebo, je lahko dokazano, ker če se le nekoliko po svetu ozremo, se bomo naglo prepričali: de malopridnež to dobo, v katiri stare postave malo veljavnost imajo, novih pa ni, za svoje hudodelstvo dobro oberniti zna. Toraj bi blo vo-šiti, de bi se nove postave berž uznovale, in scer tako, de bi se po novih postavah hudodelstva, to so: nezvestoba, tatvine, ropi, to-levajstvo, ubijanje i. t. d. še veliko hujši, ko do zdaj kaznovale, ne pa kakor neki ministe-rialni ukazi velijo, de se imajo kazni ene ponižati, druge odpraviti. Komu pride to polaj-šanje v prid? Hudodelniku, kmetu in poštenim ljudem pa v škodo. Hudodelnikam se zkozi to pohujšanje daje, ker se kazni, če ni oj-stra, ne boje. — Gnjusiti se mora poštenimu človeku če sliši taciga poredneža se bahati, de bi rad nazaj v ječo šel, ker mu je prav dobro bilo. To se je slišalo do zdaj, kaj še potlej, če bodo enkrat kazni še majnši. — Če so kazni ojstre, so za hudodelnika, ne za pošteniga človeka; kdor jih ne zasluži, jih ne dobi, in kdor se kazni boji, naj se varje pregreh. — To so moje misli, in vem, de kdor navarnost kmeta, al sploh posestnikov na deželi pozna, se bo mojim besedam perdružil.
Vpeljanje učeliš je potrebno, narbolj pa na kmetih, ker le iz dobro oznovanih šol, imamo izobraženje kmeta pričakovati; dokler tega nimam ni nič pomagano. (Živa resnica!)
Ravno tako vpeljanje slovenšine v pisarnice, obljuba je scer, de se bo v kanclijah po slovensko pisalo, tode izpolnjenje še zmi-ram zastonj pričakujemo. Vemo scer, de se to kar v enim mahleji storiti ne da, vemo pa tudi, de bi se majhen pričetik že brez truda storil bil, in to bi nam blo, za ta čas zadosti, torej je prošnja naše okolice ta: de višji gosposke povelje na uradnike pošlejo, de kmeta zadevajoče pisma se nimajo drugači ko v slovenskim jeziku izdajati; in ta ukaz zato, ker se prosti kmet boji, sam to tirjati, če prav serčno želji.
Prošnja pa tudi na vse domorodce, se za naše pravice potegniti. Bodimo edini, in zvesti našimu Cesarju, de nam tudi Bog naše dela podpiral bode.	—u—.
Hervaška in slavonska dežela.
Iz Varaždina 18. t. m. Včeraj ob 11. pred poldnem so prederli Madžari pri Kotoribi kordon, ter so proti našim nastavili topove; ali še počeli niso streljati, ko je žeBornemissa pervi jo potegnil. Drugi častniki, ki so pod njegovim komandam bili, so se tudi raztekli in tako je tista truma narodnih stražnikov brez vodjev in neznajoč kaj početi, tudi začela se vmikvati. Eni so vtekli proti Perlogu, drugi so se prepeljali čez Dravo in nekoliko njih je v-tonilo v tisti reki. Lajtnant Popovič se je boril
z sovražnikam, ali pade ranjen iz konja in je bil od madžarskih liusarjev posekan. Jelak iz Berdovca jo je tudi odrinil, ali je bil od sovražnika vjet; od čete Bornemissa, ktero je sramotno zapustil, je ostalo okoli 200 nekaj ranjenih, nekaj vbitih, nekaj teh nesrečnih je pa smert našlo v valovih Drave; kaj de se je zgodilo z trumo Ilubidata še ne vemo , ali že za dva dni ga tukej v Varaždinu vidimo. Gore nam, ako se bodo tudi zanaprej vodje naši tako obnašali. Medjumurje je zopet v madžarskih rokah, in tako je vničen plod trudenja naših junaških graničarjev.
Iz Zagreba 20. t. m. Opravljajoči odbor županije zagrebške je po ustni izpovedi g. Jurja Bornemissa ko zapovednika nad trumo narodne straže na dravskim kordonu, de je on po navalu madžarskih prebivavcov svojo trumo, ki je potem razteči se mogla, zapustil in se ti službi odrekel, je stavil imenovaniga Bornemissa pod sodno preiskovanje.
Novice, ktere smo iz vojvodovine serbske prijeli, oznanijo, de so junaški Serblji 14. t. m. Bečej in Bečkerek osvojili, in Madžare iz celiga Kik in dskiga d is trik t a pregnali. Mesto Veršec se je že pred Scrbam vdalo.
(Slav. jug.)
Opravljajoči odbor je vsem tistim nezvestim sinovam domovine, ki se med sovražnimi trumami znajdejo, in ki so se z orožjem zoper kralja, bana in domovino vzdignili, ko očitnim puntarjem in zakletim sovražnikam domovine prepovedal, se domu verniti, dokler razpertije z Madžari terpijo; ta prepoved zadene vse tiste, ki so že pred iz domovine šli in na poklic nazaj prišli niso (njih premoženje se se-kvestrira, t. j. pod deržavno oskerbništvo dene) in pa tiste, ki so po začetku vojske sovražnikam se pridružili.
Ptuje dežele.
Nemška. Velki zbor v Frankobrodu je zavoljo dunajskih razpertij posebni odbor 15 poslancov odločil; kteri pa koj v pervimu ra-zodenju svojih misel v te reči se v eno niso mogli združiti. Poslal je tudi tisti zbor dva poročnika (Welkcr in Mosle) na Dunaj, de bi tam miriti skusila. Sklenil je zbor naprej pervi odloček (paragraf) nove ustave za nemško cesarstvo tako: §. 1. „Nemško cesarstvo obstoji z sveta dozdaj ne nemške zveze." Nad-vajvoda Štefan, nekdaj palatin, je prišel v Frankobrod. V Monakovim (Miinchen) je bil hud pretep zavoljo povikšane cene vola, razbili so celo veliko hišo. V Ulmu so bili prepiri med austrijanskimi in virtemberškimi voj-šakmi. V Berlinu so se delavci vzdignili in z stražniki v boj podali, 20 je bilo mertvih. — Francoska. Narodni zbor francozki je ukazal, de se ima predsednik republike vselej od cele dežele, ne samo od zbora voliti. Ministri so poslali ojstro pismo na avstrijanski dvor zastran dokončanja vojske na Laškim. Francozki poslanec Lello je bil v Petrogradu od ruskiga Cara z veliko častjo sprejet. — Laška. Osopo, terdnjava 5'/2 meseov od naših obsedena, se je zdaj vdala, 14. dan t. m. Sar-dinski kralj se zopet zlo za vojsko pripravlja; 160,000 mož je neki že proti Avstriji na nogah. Rimska duhovšina je primorana, 80 bajokov od 100 škudov svojiga premoženja davka dati, za povračilo deržavniga dolga, ki je bil na cerkvene zemljiša najet. — Britanska. Irci: O' Brien, M'Manus in O' Donohue, ki so punt Ircov proti Angležanam vodili, so obsojeni k smerti. Za perviga je veliko pro-šinj — ena od irskih škofov — položenih pri kraljici. — Jonski otoki. Otok Kafalonija se je skusil Angležčanam odtegniti, in z Greka-mi združiti. Angležka vojašinja je z otoka Korfu proti unimu poslana. — Vlahija. 6000 ruskih kozakov in 2 regimenta pešeov je stopilo 27. Kimovca čez vlaško mejo. Uradniki nove vlade, kar jih ni všlo, so bili vjeti in vkljenjeni. — Švajca. Veliko ljudi je z Laškiga pobegnilo v Tesinski konton, in slabo se tam
obnašajo.
N e i> o 1 i t i š flt 1 rt e 1.
Lukat liradc in i>cii človeka.
(Narodna serbska pripovedka.)
Bil je mlad in zlo močan junak, in šel je po sveti iskat močnejšiga ali sebi enakiga na svetu. Po poti sreča moža ter mu rece: „Kdo si ti?" Ta mu odgovori: „Jaz sim taisti, kteri kjerkoli kak kamen na svetu najdem, ga vsega somanem in zmervim." Junak mu reče: Jaz nasproti pa išem od sebe močnejšiga, dajva se ruvati, de vidiva, kdo je močnej." Sprimeta se tedaj, in mladi junak zvali na tla moža, ki kamenje mervi po svetu. Mož ta reče: „ pobratim, ti si močnej, dajva se pobratiti in živiva, hodiva skupej po svetu." (Glej Slovenije list 21. stran 84.) „Dajva" reče junak in gresta naprej.
Kadar prideta na drugo polje blizo nekiga gojzda, srečata druziga človeka, prašata ga: „Kdo si ti?" On jima odgovori: „Jaz sim taisti, kteri kjerkoli' po gojzdih kak velik hrast najdem, ga ravniga skrivim in kriviga zrav-nim." In vpraša ju nasproti: „Kdo sta vidvc?" Na to junak: „Jaz sim ta, ki od sebe jačjiga išem" in drugi: „jaz sim ta, ki po svetu z rokami kamenje man ena."
Človek ta reče pervimu: „Metajmo se, de vidimo, kdo je močnej." Sprimeta se, rujeta se in un junak tega človeka na tla zvali. Človek ta reče: „E pobratim! ti si močnej, ali združimo se in živimo skupej in pojdimo po svetu." Združijo se — verže se ta potem se z uniin, ki kamenje kruši in ga na tla spravi, in pobratita se.
Zdaj gredo trije pobratimi v velik gojzd, in najdejo šotor, v šotorji velik kotel in ža-kelj drobne kaše in kos slanine.
Tu se dogovore trije pobratimi de živijo, dva bosta hodila po dnevu po gojzdu lovit zverine, tretji pa de bo ostajal v šotorji in jim južino kuhal.
Pervi dan gre narjačji in uni, ki drevesa ravni in krivi, na lov, ta pa ki mervi kamenje, ostane, de skuha kašo. Pri odhodu reče pervi: „Ti brate pristavi zgodej k ognju južino, skuhaj in pohladi, kadar prideva, de berž jeva, ue se ne pariva." Tako se zgodi, ona odideta na lov. Ta pa, ki doma ostane, pristavi južino, skuha in shladi. V tem pride Jakat brade in ped človeka v kočo in reče: „Pomoz Bog!" Ta: „Bog daj dobro.'; Lakat brade in ped človeka reče: „Imaš kaj za jesti." Ta: „Imam ali za se in za svoja brata, ne pa za lake strahove." Lakat brade in ped človeka reče: „Dajva se metati, in kdor bo močnej , tistiga bo južina."
„ Daj v a se" odgovori ta, se zgrabita, in lakat brade in ped človeka verže tega, mu dene kašo na persi, jo poje in odide.
Ta na to berž ko berž pristavi k ognji drugo južino in ko še na pol skuhana ni bila, že prideta pobratima in neseta lov: „Pomozi Bog brate," „Bog daj dobro, brata." „Je ku-liaita južina?" Začne ta mešati: „e so sirove derva" in to in uno „pa nišam mogel pred skuhati."
Počakata brata, dokler se ni skuhala južina. Južnajo, in drugi dan ostane tisti doma, de južino pripravi, ki po gojzdih drevesa krivi in ravni. Una dva pa gresta na lov. Tudi temu reče narmočnejši: „Pobrini se brate z južino, pristavi jo pred, skuhaj, ohladi, de ko prideva, berž snemo in se ne parimo."
Ko je bila južina skuhana in razhladjena, dojde k koči lakat brade in ped človeka in reče: „Pomoz Bog." „Bog daj dobro." „AIi je gotova južina?" „Je, ali za mene in moja brata, ne pa za take strahove." Lakat brade in ped človeka reče: „Dajva se vreči, in kdor bo močneji, te?a bo južina."
„Dajva se," pravi ta, se zagrabita in la kat brade in ped človeka trejši na tla uniga mu verže na persi kašo, jo poje in se pobere
Ta hitro hlasli, pristavi drugo južino k ognji in komaj je na pol skuhana bila, že prideta brata k kočici: „Pomoz Bog brate !" ..Bog pomagaj brata!" „Je gotova južina?" Ta začne kot pervi semtertje mešati: „Te si rove derva, pa nisim mogel pred skuhati." Narmočnejši misli, de je tako, drugi pa, ki kamenje mervi, je vedel, kaj in kako jc; dogovore se, dc ostane drugi dan narmočnejši v koči. Una dva pa gresta na lov v gojzd Ta drugi dan skuha južino in jo ohladi.
Med tim ti pride lakat brade in ped človeka. „Pomoz Bog," „Bog daj dobro." „Ali je pripravljena južina?" „Je, ali za mene in za brata moja, ne pa za take prikazni." Na to reče lakat brade in ped človeka: „Dajva se metati, kdor bo močnej, ta bo južinal."
Ta pravi: „Le se dajva." Sprimeta se, sukata se, junak prikazen podse spravi, jo prime za brado, jo pelje do eniga hrasta, razcepi z roko deblo, ji vtakne brado, vdari klin, zakuje brado in ga pusti, ter misli sam pri sebi: „Ti si bil moja brata ob tla djal in jima vašo pojedel."
Kad ar brata prideta, je že on kašo lepo skuhal, ohladil in na mizo postavil, pojuži-najo, in na to jima reče narmočnejši: „Poj-dita brata sem," de vidita tistiga, kije vama kašo jemal." Pelje jih k hrastu, kadar tjc pridejo, ali on je" bil med tem hrast z koreni izderi in odšel. Gredo oni naglo po sledi za njim, in sled jih prižene do velike in globoke jame v tla. Sledu več naprej ni.
Je mogel tedaj v to jamo vjiti. Berž nasekajo terte, si zvijejo veliko veželje, in reče narmočnejši unimu, ki kamenje melje: „Spusti se ti brate za lakatam brade in ped človeka." Ta se počne izgovarjati, dc on nemore i. t. d. — reče tudi drugimu pobratimu, ki drevesa ravne krivi in krive ravni; „Pojdi ti pobratim za njim." Ali tudi ta se ravno tako izgovarja, de ne more iti.
„Pojdem" jaz" pravi narjačji pobratim „in kadar pogugljem vezelje, potegnila gori." Spusti se on tedaj skozi zemljo dol v drugi svet. Gre po sledu do ene male hišice, in najde pred hišo eno prav lepo deklico, ki je sedela. Pobara jo: „Ali je šel tod eden, ki je brado v hrastu imel?"' Ona reče: „Bavno zdaj je mimo šel." On gre za njim v izbo, ona pa ga prime: „Ne hodi, se ti' bo slaba godila, to Je moj oče, pa je zlo jezin, ves kervav, opraskan, nikoli ga še nisim tako razkačeniga vidila, on te bo vbil." Ali on tega kar ne posluša, temuč na ravnost v izbo se zažene.
Notar stopi, ali starec v izbi leži na postelji, brada mu je v hrastu in velik hrast pokraj njega. Kakor tega starec zapazi, pa smuk! jo potegne iz postelje, pa po jami se spusti v zemljo naprej v drugo sobo. Kadar ta to vidi, on tiraj za starcam naravnost navzdol. Tam zdoli zateče pred hišo sedečo še lepši deklico, kakor je perva bila.
(Konec sledi.) Slovenskim slovničarjam.
Ker se sliši, de se jih zopet pet scer učenih Slavenov z izdelovanjem slovenskih slovnic peča, naj nam bo dovoljeno našo misel zastran te reči v kratkih besedicah razodeti. V naših očeh je scer slovnica koristna in velik pripomoček k višjimu izobraženju jezika in pis-menstva, to de ni vendar neobhodno potrebna, in vtegne tudi cclimu naravnimu razcvetu pis-menstva clo škodljiva biti; ako se mladi jezik že v početku literature svojovoljno v podobe in pregraje njegovimu duhu protivne vprega in njega natvorno razvitje zaderžuje, namest de bi prosti cvetlici enak, čversto in nemoten od nepripravne pomoči razcvetel.
Slovničar mora iz naroda zajemali in ne narod se po slovničarju ravnati. En pogled v liste zgodovine pismenstva narodov nas živo prepriča o resnici rečenih besedic: Greki in Latinci so še dandanašni vsim izobraženim narodam vedno posnemanja vreden izgled; in po kteri slovnici so se pač Homer, Cicero in stotina drugih ravnali ? — Pismenstvo Nemcov je stopnjo doseglo de se mu ne more kmalo kako drugo primeriti, brez slovniškiga tuhtanja in glavobelenja! še le današne dni je nemškiinu ljudstvu J. Grim pervo obširniši in pretresajočo slovnico podaril. — Kolikor bolj se pa ta resnica poterdi, toliko težji nam je viditi? de se vsi naši slovenski spisatelji od nekdaj le na tim polji giblejo, namest dc bi z pisanjem mno-goverstnih, silo potrebniših bukev, dušno in telesno blagostanje in pismenstvo naroda podpirali ! Ne po krivici nam Slovencam drugi narodi očitajo, de naše pismenstvo v samih slovnicah obstoji, in de vunder še nemarno ene dobre splošne slovnice v roke vzeti. Ce se zraven še na naše abecedne vojske, mnogolične pravo- in krivopise pomisli, je človek skorej dc je nam Slovencam nagnenje slovnice pisali in čerkarenje prirojeno, in de se nam, žali Bog, vsled tega le zanikerno pismenstvo obeta. w Za to slovenski spisatelji, odrečite se ti nehvaležni tlaki, ino obernite se na rodovit-niši polje vašiga djanja; tii vaši trudi in žulji ne bojo zastonj, ampak kmalo v prič in korist vašiga naroda lepo dišeči cvet pognali in plodni sad prinesli; to je: vi hote rstanovitelji izobra&enja, omikanosti, duš-ni ga in telesniga blagostanja slovenskiga naroda!
Naj nam bo dovoljeno, h koncu nam znane slovenske slovnice našteti:
1.	Bohorič arcticae horulae 1584.
2.	P. Markus krain. Gram. 1768.
3.	Gutsman windische Gram. 1777.
4.	Selenko „ „ 1791.
5.	Vodnik pismenost. 1808.
6.	Kopitar krainiseh. Gram. 1808.
7.	Franul v. Weissenthurn 1810.
8.	Šmigovc wind. Gram. 1812.
9.	Pet. Danjko wind. Gram. 1824.
10.	Metelko Sprachgebaude 1825.
11.	Murko slovven. Gram. 1830.
12.	Muršic, slovnica 1848.
Razun tega se v Ljubjanski knjižarnici več slovnic v rokopisih in načertanji znajde p. r. Japelna, Debevca, Zagorca in več drugih.
—ark.
S 111 C s.
*	Poslanec Sturm iz Konjic, ki je tudi velik spoštovavec nemške levice v zboru, kte-rimu je nemško gospodarstvo in slovenska suž-nost čez vse pri serci, je svojim tovaršam pripovedal, kako de so ga pri sprehodu zvunaj mesta Hervati zalezli, in grozovitno z njim ravnali in ga s kopiti suvali (ako Slovenec z Nemci derži, bi scer boljšiga plačila ne zaslužil), — ali skazalo se je, de je to vse gola laž bila, ktero si je mož zmislil, de bi svoje levič-nike še bolj razdražil.
*	Dunajčani, to je kar je popačenih, se v pretečenih dnevih niso mogli nakričati, kakšni roparji in tolovaji de so naši serčni bratje Hervati (vvilde Menschen, Raubgesindel, Diebsbanden itd.) ; kakor me je veselilo slišati iz ust krnetce Siinmeringa, ktera je množici na ulicah razlagala, kako de je v njeni hiši dosti Hervatov, de pa še nikoli tako prijaznih ljudi vidila ni, de za vsako reč lepo prosijo in plačajo, in de v ogradi blizo hiš nihče le eniga kronipirčika vzel ni. Sosedu pa de so kanonirji skorej celo ogrado oropali, tako de je general Hervatam zapovedal varvati, de nemški soldati vsega ne pokradejo. Tako je prosta nemška kmetca pravila.
*	Ni ga imena, ki bi na Dunaju tolikrat
izrečeno bilo, kakor ime slavniga vodja jugo-slavjanskih vitezov; ali jeza zgrabi Slavjana, de imena tega nikdar prav izgovoriti ne čuje; Jelah, Jelahek, Jelakik, Jelašic, Jelašič, Je-lasič, Jelaseč, Jelašek, Jelahič se sliši, nikoli pa pravo ime Jelačič; se ve de zraven biti mora: Lump, Vcrrather, Reaktionschef, Haupt der Camarilla, Rauberhauptmann itd. -j-
*	Pravijo, de je imel rajnki Valentin Vodnik navado zmiraj le kranjsko moliti. Ko je enkrat v neki Ljubljanski cerkvi nemško pridigoval, se mu je jel po pridigi nemški oče-naš vstavljati. Trikrat je napregel: „Vater unser", pa le ni slo. Po tem pa reče: „E po krajnsko ga pa znam, in ga ročno po krajnsko odinoli.
*	Ko je bil Vodnik že na smertni postelji, ga pride neki perjalel obiskat. Na poslovu mu reče perjatel: „Bog daj, de bi se kmalo ozdravili, de bi nam spet kaj od ,,oživljene Ilirije" zapeli. Na te besede se Vodnik oberne in zdihne rekoč: .,Ne od oživljene ne, ampak od ožuljene, ožuljrne".
*	Sploh jc znano, de je bil nekdajni Ljubljanski škof Avguštin Grubar poseben perjatel mladine, in de je znal otroke tako keršanski nauk spraševati, de mu ni bilo para. Ko .je enkrat na Gorenskim (če se ne motini v Kranjski Gori) birmoval, se gre po kosilu na polje sprehajat, in najde nekiga pastirja na pasi. Ljubeznivi vikši duhoven se mu perbliža, in gapopraša. „Fantič! ali veš, kdo je vse vstva-ril kar vidiš?" Fantiču se je to vprašanje preznano zdelo, torej ga bistro pregleda od verha do tal, in reče: „Le škoda, de ste tako stari, če tega ne veste".	L. Pintar.
Kitni kup.
Srednja cena 1 mernik.
Pšenice domače . . » banaške .
Turšice.....
Sorčice......
Iteži.......
Ječmena.....
Prosa......
Ajde«.,.......
Ovsa.......
v		v	
Jjjubljani		Krajnji \	
21.		18.	
Kozoperska		Kozoperka.	
gold.	kr.	Sold.	kr. |
2	17	2	10
2	24	2	40
—	—	1	30
1	24	1	26
1	15	1	12
1	29	—	20
1 —	45	—	43