OTOČEC - Danes dopoldne se bo tu končal XI. plenum ustanoviteljev Biroja gradbeništva Slovenije. Plenum se je začel včeraj.
TREBNJE - Danes obravnavajo odborniki obeh zborov občinske skupščine pregled poslovnega uspeha organizacije združenega dela za obdobje januar-september, program razvoja občine do leta 1975, razpravljali pa bodo tudi o podeljevanju mandata članov svetov krajevnih skupnosti.
METLIKA - Na včerajšnji seji metliške občinske skupščine so odborniki med drugim spregovorili o gospodarjenju v prvem devetmesečju letos, sprejeli odlok o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti ter dali soglasje k podpisu družbenega dogovora o ustanovitvi kmetijske zemljiške skupnosti.
ŠENTJANŽ - Jutri dopoldne bo predsednik občinske skupščine Sevnica Marjan Gabrič s predstavniki občinske skupščine čestital najstarejšemu občanu sev-niške občine Janezu Završniku za stoti rojstni dan.
KOČEVJE - Razprava o gradnji delavskih stanovanj je bila na dnevnem redu včerajšnje seje Občinskega komiteja Zveze komunistov.
TREBNJE - Jutri popoldne bodo člani občinske konference ZK obravnavali oceno političnega delovanja Zveze komunistov, Titovo pismo in naloge komunistov, ter bližnji referendum za šolstvo in komunalne naprave.
KOČEVJE — O združevanju gostinstva v občini so razpravljali včeraj predstavniki hotela Pugled, ZKGP ter AVTA.
METLIKA — V ponedeljek bo tu razširjena seja sveta dolenjskih občin, posvečena srednjemu šolstvu, izdelavi regionalnega plana in medobčinskemu sodelovanju.
BREŽICE-KRŠKO - V ponedeljek se je začela dvodnevna krvodajalska akcija v Brežicah, za včeraj pa so pozvali darovalce krvi na odvzem v Krškem, kjer traja akcija še ves današnji dan.
NOVO MESTO - Celodnevni seminar za predsedstva mladinskih aktivov in občinske konference ZMS bo v soboto v prostorih Doma JLA.
28. novembra, na predvečer praznika republike, so v Krškem slovesno podpisali pogodbo z ameriško firmo Westinghouse, ki so ji zaupali graditev in opremljanje prve jedrske elektrarne v Jugoslaviji Nuklearna elektrarna bo stala v Krškem in bo začela obratovati čez pet let. (Foto: Jožica Teppey)
Kako kaže s plinom
V NOVOTEHNI, ki oskrbuje novomeški trg z gorilnim plinom, smo povprašali, zakaj se zadnje čase oskrba s plinom zatika in zakaj ga že nekaj časa ni. Povedali so nam, da imajo z naftno industrijo INA iz Zagreba, ki je njihov dobavitelj, trden dogovor, da jim bo vseskozi in nemoteno dobavljala gorilni plin najmanj v količinah, ki so bile do zdaj porabljene na našem trgu. Prejšnji teden pa je INA sklicala razgovor, na katerem je trgovske predstavnike obvestila, da ni nafte (gorilni plin je stranski proizvod rafinerije nafte) in da zato potrošnikov ne morejo redno oskrbovati z gorilnim plinom. Pri INI so izjavili, da lahko zagotovijo gorilni plin samo kritičnim delovnim organizacijam in ustanovam na svojem območju.
„EN DAN V VOJAŠNICI"
Ob 30-letnici ustanovitve vojaške enote „Matija Gubec“ bo 12. decembra v bršlinski vojašnici tehnični zbor za mladino. Ob obisku mladincev iz šol in delovnih kolektivov bo tudi kulturni program. V decembru se bodo stiki med vojaškimi enotami in mladinskimi aktivi še poglobili. Vojaki bodo pripravili prikaz iz svojega življenja „En dan v vojašnici4* in s to. prireditvijo gostovali po vseh šolah v občini.
Ključe »atomske« v roke decembra 1978
Jedrsko elektrarno v Krškem bo gradila in opremila ameriška tvrdka Westinghouse
157 novih naročnikov
Že v pičlih prvih dveh tednih so se poštni dostavljači zares zavzeli za našo novo akcijo pri širjenju pokrajinskega glasila Socialistične zveze. Od 23. novembra do 4. decembra smo pridobili 157 novih naročnikov. Mnogi med njimi so se naročili tudi sami, opazili so reklamo in se odločili za domači list.
V tem času smo dobili 9 novih naročnikov iz brežiške občine, 5 iz črnomaljske, 13 iz kočevske, 24 iz krške, 5 iz metliške, 34 iz novomeške, 1 iz ribniške, 32 iz sevniške in 9 novih naročnikov iz trebanjske občine. Iz raznih pošt izven domačih 9 občin se je na list naročilo 18 naročnikov, pridobili pa smo tudi 7 naročnikov, ki začasno živijo v tujini.
NAJ PONOVIMO: Zagotovite si Dolenjski list tudi v naslednjih četrtkih — marsikaj novega bo v njem, vse pa bo zanimala velika nagradna igra, h kateri vabimo vse stare in nove naročnike!
Do konca 1973 ga bodo vsi novi naročniki dobivali brezplačno!
Naročilnico za vas ima vaš pismonoša
UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA
Samoupravni organi Savskih elektrarn (Ljubljana), Elektroslavo-nije Osijek, Elektroprivrede Rijeka, Elektroprivrede Dalmacije (Split), Elektroprivrede Zagreb in ljubljanskega Geološkega zavoda so 28. novembra v Krškem po obravnavi poročila koordinacijskega odbora za pripravo gradnje jedrske elektrarne Krško in delovne skupine izvršnih svetov Slovenije in Hrvaške sklenili, da se za najugodnejšega ponudnika izbere ameriška tvrdka VVestinghouse.
od natečaja, ker ni mogla ustreči zahtevam po kreditih in vključevanju domače industrije v graditev JE.
Na izbiro firme VVestinghouse je odločilno vplivalo zagotovilo o zanesljivem obratovanju in varnosti elektrarne. Upoštevajoč splošno energetsko krizo, se je tehtnica obrnila v njen prid tudi zaradi izpolnitve roka, ki je v ponudbi omejen na 60 "mesecev od dneva podpisa pogodbe.
Tvrdka VVestinghouse bo vso pomembnejšo opremo (jedrski reaktor in turboagregat) dobavila iz lastnih tovarn v ZDA, kjer imajo pri izdelovanju takšne opreme že dolgoletne izkušnje. Domača jugoslovanska industrija bo sodelovala s 50 odstotki skupne vrednosti uvozne opreme in storitev za JE Krško. Cenijo jo na najmanj 300 milijonov dinarjev. Razliko 700 milijonov dinarjev pa bosta jugoslovanska strojna in elek-tro industrija realizirali s pogodbenim izvozom v tujino.
Pri vrednotenju ponudb sta inve-stitoija pritegnila k sodelovanju najvidnejše jugoslovanske strokovnjake,
Jedrska elektrarna v Krškem bo prva v Jugoslaviji in prva na Balkanu. Veljala bo 3.929 milijonov dinarjev. V ceni je upoštevano že tudi gorivo za prvo polnjenje. Pogodbo so 28. novembra podpisali predstavniki hrvaškega in slovenskega elektrogospodarstva, banke in firme VVestinghouse.
Med ponudniki so bili še: General Electric iz ZDA, Kraftvverk Union iz Zvezne republike Nemčije in švedska družba ASEA, ki pa je odstopila
inštitute, gospodarske organizacije in raziskovalne ustanove. Za mnenje so zaprosili tudi znano angleško posvetovalno tvrdko „Burmot“ iz Londona.
Ameriška firma VVestinghouse bo razen jedrske elektrarne v Krškem kreditirala tudi rudnik urana na Ži-rovskem vrhu ter dve plinski elektrarni z močjo 60 MW - eno v Sloveniji in eno na Hrvaškem.
Z gradnjo jedrske elektrarne v Krškem se začenja v jugoslovanskem elektrogospodarstvu novo obdobje sodobne tehnologije. Ta objekt pomeni uresničenje . načel o skupnih naložbah in povezovanju gospodarstva v dveh republikah in predstavlja bistven napredek pri razvijanju enotnega jugoslovanskega elektroenergetskega sistema.
JOŽICA TEPPEY
Želja je tovarna postala
Vinicam so za praznik republike dobili nov konfekcijski obrat Novoteksa - Odslej delo doma
DBH
NOVO MESTI
JE VAŠA BANKA
Viničani so dobili za praznik novo tovarno konfekcije „Novoteksa", tovarno, ki so si jo želeli in sanjarili o njej več let. Vztrajno so Viničani in drugi prebivalci črnomaljske občine zahtevali ta obrat, v katerem bodo našli kruh Viničani, prebivalci okolice in tudi mnogi sosedje s hrvatske strani Kolpe.
Slovesno so odprli to tovarno zadnji dan pred praznikom republike. Nadvse slovesno. Novoteksov obrat je za Vinico in črnomaljsko občino velikanska pridobitev. Otvoritev so zato Viničani označili kar za zgodovinski dogodek.
Odslej se bodo zaposlovali doma, in tudi tistim, ki so že pred časom odšli na tuje s trebuhom za kruhom, bodo Viničani ob novoletnih prazni-
NOVO MESTO V ČAST PISATELJU PREŽIHU
Drevi ob 18. uri bo v Mladinski knjigi na Glavnem trgu v Novem mestu spominski večer, posvečen 80-letnici rojstva pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca. Spomine na pokojnega pisatelja bo obudil Jaro Dolar iz ljubljanske NUK, o Prežihovem ustvarjanju pa bo govoril pisatelj Drago Druškovič, ki ga bolj poznamo pod psevdonimom Rok Arih. V imenu novomeške podružnice Slavističnega društva bo na slovesnosti spregovoril prof. Jože Škufca. Odlomke iz del Prežihovega Voranca bodo brali novomeški dijaki.
kih, ko bodo zdomci spet obiskali svoje domove, pokazali novo pridobitev. Peljali jih bodo v svojo novo tovarno in jim povedali, da je v občini že kar dovolj tovarn, kjer se je mogoče zaposliti, in da se bo delo našlo za vse, tudi za tiste, ki si sedaj še služijo kruh v tujini.
B. PODOBNIK
Pozor,
rihaja
riloga!
Preveč politike pišete! Tako nam je pisala bralka iz Amerike. Razmišljali smo o tem, saj nam ni prva očitala, da v listu premalo prostora namenjamo še za druge stvari, ki zanimajo človeka. Življenje res ni samo politika.
Ker pa list kot glasilo Socialistične zveze ne more in ne sme mimo aktualnih družbenopolitičnih dogodkov, pojavov in problemov v naši pokrajini in širši družbeni skupnosti, rad pa bi bil prijatelj vsaki dolenjski družini, smo se odločili za (P)rilogo. K siceršnjim 24 stranem bomo vsakih 14 dni, če bo potreba in denarna možnost, pa vsak teden, dodali še 8 dodatnih strani, na katerih bomo objavljali tisto, kar bralci pogrešajo in iščejo v drugih časnikih. Dobra reportaža, zanimiv podlistek, akcija, domače in tuje zanimivosti, koristni napotki za dom in družino, za vrtičkarje, za ljubitelje narave, novosti iz kulture, glasbe, knjižnega trga - to bodo prispevki, ki bodo sestavljali vsebino priloge. S pomočjo zunanjih sodelavcev se bomo trudili, da bo priloga vsebinsko in oblikovno lepa.
Toliko za danes, prihodnji teden pa boste prvo prilogo ^e lahko sami ocenjevali!
V drugi polovici tedna bodo naši kraji pod vplivom severnih vetrov in frontalnih motenj, zato se obeta spremenljivo vreme z občasnim sneženjem. Tako dnevne in nočne temperature bodo nekoliko višje.
V počastitev dneva republike so 28. novembra odprti v Petkovi galeriji v Ribnici razstavo del slikarja samouka Milana Čiroviča-Ćira. Pokrovitelj razstave, ki bo odprta do 12. decembra, je domače „Spominkarstvo“. (Foto: J. Primc)
mdustrijr moionniH VOZIL
nOVOfllESTO
Katrca za osem dinarjev!
Kje? Seveda pri Dolenjskem listu — kot darilo novomeške Industrije motornih vozil. Zraven pa še štiri lepa darila: 1000 strešnikov od kolektiva Novoteks, zmrzovalno skrinjo od Novotehne iz Novega mesta, pralni stroj od Dolenjke iz Novega mesta in 7-dnevni penzion za dve osebi od Zdravilišča Čateške Toplice.
Kdaj in kako? Vse o nagradni uganki prihodnji četrtek!
Naj vas spomnimo: od 29.000 izvodov, kolikor jih v povprečju natisnemo vsak četrtek, jih kar 96 odstotkov pride v roke naročnikom, in le 4 odstotki Dolenjskega lista so v drobni prodaji. Bolj zanesljivo boste prišli do renaulta 4, strešnikov, zmrzovalne skrinje, pralnega stroja ali dopusta v Toplicah, če se nemudoma naročite na DOLENJSKI LIST!
Št. 49 (1236)	Leto	XXIV
NOVO MESTO, četrtek, 6. decembra 1973
tedenski
mozaik
Energetska kriza je zelo verjetno te dni na samem vrhu zanimanja svetovne javnosti, pa ne bo odveč, če ji zatorej posvetimo našo današnjo rubriko v celoti.
Poročila, ki prihajajo z vseh koncev planeta, so si v nekem smislu zelo poaobna: povsod primanjkuje energije in to v vseh njenih oblikah. Kajpak je predvsem krivo pomanjkanje nafte, v nekoliko manjši meri pa tudi premoga in elektrike. To pomanjkanje skušajo različne dežele omiliti na različne načine, a vendar je tudi tu mogoče najti skupen imenovalec: reklo bi se mu zmanjšano ugodje- ,
Cisto konkretno se to izkazuje v večini dežel z omejitvami hitrosti avtomobilov in prepovedjo (pri nekaterih, denimo, Zvezna republika Nemčija, N.izozemska) uporabe osebnih avtomobilov čez vikende.
Toda to je samo tista, najbolj splošna, oblika varčevanja, zaradi katere naposled ni resno ogrožena življenjska raven zaposlenih. Resneje pa so se ponekod, denimo v Združenih državah Amerike, lotili omejevanja tudi z odpuščanjem delavcev! Tako bodo velike avtomobilske tovarne v najbolj razviti deželi sveta odpustile več kot 100.000 delavcev zaradi pomanjkanja energije, kar pomeni, da bo resno prizadetih tristo do štiristo tisoč ljudi! To pa je že nekaj, kar daje energetski krizi čisto nove razsežnosti.
Za večino Zemljanov pa imajo sicer omejitve le bolj ali manj samo neugodne, nikakor pa ne usodne posledice. Italijani na primer v nedeljo niso mogli gledati pozno zvečer televizijskega sporeda, prav tako pa so se morali odpovedati obiskom nočnih klubov.
To seveda ni kdove kako hudo - dosti huje bo za nekatere tuje delavce (zlasti Turke, Jugoslovane, Portugalce in Špance), ki ne bodo mogli več na delo v Zvezno republiko Nemčijo in Dansko, kjer so oblasti sklenile, da prepovedo nadaljnje zaposlovanje tujih delavcev zaradi manjših virov energetike.
Kakšne bodo posledice tega ukrepa za zdaj še ni znano, nikakor pa jih ni mogoče jemati preveč neresno.
Zemlje ni nikoli preveč
Dobrih kmetijskih zemljišč ne bi smeli pogozdovati - Kako spodbuditi obdelovanje zemljišč?
V vseh občinah bo treba kmalu ustanoviti kmetijske zemljiške skupnosti, ki bodo med drugim gospodarile z občinskimi zemljiškimi skladi. Tako je določeno v republiškem zakonu o kmetijskih zemljiščih.
Kmetijske zemljiške skupnosti bodo morale usmerjati kmetijsko politiko v občini, skrbeti za zaščito kmetijskih zemljišč pred tistimi, ki bi radi gradili na najboljših poljih, pa tudi za to, da bi bila vsa kmetijska zemljišča kar najbolje obdelana. Ta, zadnja naloga pa se nekaterim zdi najtežja.
V občini Murska Sobota je menda že 1500 ha takih kmetijskih zemljišč, ki jih bo moral prevzeti občinski zemljiški sklad. Nekaj takih zemljišč pa je gotovo v vsaki občini. V prihodnjih letih jih bo še več, saj bodo kmetije smeli dedovati le tišti, ki jih bodo sami obdelo-
TELEGRAM
ŠANTIAGO - Čilska vojaška vlada je sporočila, da so v nedeljo v Valdiriji na jugu Čila ubili nekdanjega socialističnega člana čilskega predstavniškega doma Luisa Espi-noza Villalobosa. Ubit je bil, ko je šest ljudi napadlo vojaško patrolo, ki ga je peljala v zapor.
vali. Zemljiški sklad pa tudi ne bo smel imeti neobdelane zemlje. Sam je ne bo mogel obdelovati, saj se ne bo spremenil v novo družbeno posestvo. Ponujal jo bo kmetijskim organizacijam in kmetom. A če je ne bodo marali? Na prvih razpravah v murskosoboški občini je bilo o tem slišati, da bo take zemlje veliko. Menili so, da bi jo bilo moč le pogozditi.
Občinski zemljiški sklad lahko daje zemljo kmetijskim organizacijam v upravljanje, kmetom pa v zakup. Lahko jo sicer tudi proda, če se najdejo ustrezni kupci. Izkušnje pa kažejo, da nekatere kmetijske organizacije ne bodo marale prevzeti v upravljanje manjših parcel. V nekaterih krajih pa med kmeti ne bo niti dovolj kupcev za tako zemljo niti zakupnikov, ker je že preveč mlajših ljudi odšlo z vasi. Pomagali naj bi s pogozditvijo, saj bo drevje raslo samo do poseka.
	
.
-
TOKIO - Japonsko je prizadejala ena najhujših tragedij po vojni. V požaru v neki veleblagovnici je izgubilo življenje 110 ljudi, število žrtev pa še vedno ni dokončno, ker se oblasti bojijo, daje v ognju izginilo vsaj še deset oseb. Požar je nastal v zgornjih nadstropjih veleblagovnice v mestu Kumamotu in ga gasilci kljub neveijetnemu prizadevanju niso mogli pogasiti prej kot v osmih urah. Na sliki: Ognjeni pekel, ki je teijal 110 življenje. (Telefoto: UPI)
(Iz Pavlihe)
—Za juho imamo zaenkrat samo članek o uvozu govedine!
Pogledati pa je treba tudi senčne strani pogozdovanja kmetijskih zemljišč. V gozdu res ni toliko dela kot na polju — a tudi dohodka ne daje, dokler ni poseka. Ali bi torej družba kaj izgubila, če bi taka zemljišča dala kmetom v zakup za zelo nizko plačilo ali za začetek morda celo brezplačno, namesto da bi j ih pogozdila? Zakupnine res ne bi dobila veliko, dobila pa bi živila, ki jih vse bolj primanjkuje in jih je treba uvažati.
V kakem naselju je morda že tako malo mlajših kmečkih ljudi, da ne bodo marali vse neobdelane kmetijske zemlje niti v brezplačen „zakup“. Tudi tam ne bi smeli iskati rešitve le v pogozdovanju. Če je zaradi prejšnjega podcenjevanja zasebnega kmetijstva odšlo preveč mladih ljudi z doma, bi jih bilo treba spet pripeljati od drugod. Pomagati bi jim bilo treba, da si na neobdelani zemlji, ki sicer ustreza za kmetijsko obdelavo, uredijo sodobne kmetije. Pomoč bi morala biti taka, da bi bila privlačna, čeprav ne bi povsem ustrezala ozkemu gospodarskemu računu tistega, ki bi jo dajal.
JOŽE PETEK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Vprašanja naših delavcev, ki so začasno zaposleni na tujem, so minuli teden spet dobila svoj poseben poudarek - ko je republiška skupščina na svojem zasedanju še pred praznikom republike sprejela o tem poseben družbeni dokument. Gre za besedilo s sklepi in priporočili in ocenami tega vprašanja — za dokument, ki naj pomeni prispevek Slovenije pri ocenjevanju in obravnavanju tega celovitega vprašanja, katerega bomo v okviru vse države vsekakor morali obravnavati usklajeno.
V sedanjem dokumentu, sprejetem v republiški skupščini, so poudarjena stališča naše republike, predvsem to, da morata biti zaposlovanje naših delavcev v tujini in njihovo vračanje domov sestavni del naše politike zaposlovanja. Optimalna in stabilna rast zaposlenosti pri nas mora biti eden temeljnih ciljev naše ekonomske politike, zaradi česar si moramo prizadevati za to, da bo zaposlovanje naših delavcev v tujini začasno in da se bo gibalo v skladu z našim družbenoekonomskim razvojem.
Značilno za Slovenijo je — če ob tem povzamemo nekaj konkretnih podatkov iz omenjenega gradiva — da zaposlovanje naših delavcev na tujem zadnja leta vse bolj upada. Pred petimi leti je npr. odšlo iz Slovenije na tuje približno 11.800 naših delavcev, lani pa le še kakšnih 6000. Sedaj je na tujem zaposlenih približno 70.000 delavcev iz Slovenije, če pri tem upoštevamo samo evropske dežele, kajti zunaj Evrope jih je zaposlenih iz naše republike še kakšnih 7000. Te številke so za druge republike precej drugačne (in dosti večje), pa jih bodo seve.da morali drugi republiški organi obravnavati temu primerno. Poglavitni problem, ki se ob tem kaže pri obravnavanju tega vprašanja glede na Slovenijo pa je, da je pri nas zaskrbljujoče odhajanje kvalificiranih delavcev na tuje. Vse to obravnava omenjen dokument, ki ga je sedaj sprejela republiška skupščina - v njem
Zdomci in energetika
skupnih temeljih, skupnih pač v tem smislu, da sedaj zakonska določila določno govorijo o trdni povezavi porabnikov električne energije s proizvajalci energije, hkrati pa še o do-vezavi slednjih (torej elektroenergetikov) z njihovim naravnim surovinskim zaledjem, predvsem seveda s premogovniki. Če povemo zelo poenostavljeno — po določilih novega zakona (in po uresničenju njegovih določil) bodo vsi medsebojno odvisni členi tega sistema (torej porabniki, proizvajalci in ,,surovinaiji“) sporazumno odločali o razvojnih korakih na tem področju, o vlaganjih in smotrnem investiranju, skratka o življenjsko pomembnih vprašanjih naše energetike.
Ta novi zakon smo v republiki dobili zares ob pravem času - v trenutku, ko nam je že trajna energetska kriza spet hudo pokazala zobe. Prav v teh dneh smo namreč spet neposredno prizadeti z dodatnimi omejitvami električne energije, za kar so se pristojni organi v republiki morali odločiti zaradi naj-
novejše stiske v preskrbi z elektriko. Kot vemo, je največji agregat šoštanjske termoelektrarne spet v popravilu (in upajmo, da tokrat v dokončnem popravilu — vsaj tako nam zagotavljajo tamkajšnji strokovnjaki) in ker nam hkrati sosedje — bodisi sosednje republike iz države bodisi sosedje iz zamejstva — ne morejo zagotoviti potrebnih količin električne energije za vsakodnevno porabo, smo v naši republiki spet prisiljeni radikalno omejiti porabo. Ne ve se še, kolikšna bo ob tem gospodarska škoda (pri čemer sploh ne mislimo na tako imenovane male odjemalce, torej na gospodinjstva itd. marveč na proizvodnjo, ki mora omejevati svojo energetsko porabo), gotovo pa je, da ne bo majhna!
In še vest v zvezi z'našo energetiko - tokrat spodbudna, čeprav resda šele v perspektivi: v minulih dneh je bilo slednjič določeno, kdo bo graditelj naše prve „nuklearke44, torej naše prve jedrske elektrarne, ki bo stala, kot je znano, pri Krškem. Graditelj bo ameriška firma Westinghouse, ki s svojimi izkušnjami na tem področju vliva precej zaupanja. Nova jedrska elektrarna, katere moč bo približno 600 megawatov oziroma še nekaj čez, naj bi začela obratovati v decembru 1978. leta in šele tedaj si lahko obetamo zares pošten predah v naših elektroenergetskih težavah, ki jim za sedaj v naši republiki še ne vidimo pravega oziroma hitrega konca.
Sklenjeno je že, da se bodo pokojnine vseh vrst z začetkom prihodnjega leta ustrezno uskladile -to velja tako za osebne in družinske pokojnine kakor tudi za borčevske pokojninske prejemke. Predlog o tem predvideva, naj se ti prejemki uskladijo po gibanju življenjskih stroškov in realnih osebnih dohodkov zaposlenih, tako se bodo npr. pokojnine povečale za 11 odstotkov in še za 70 dinarjev (oziroma pri družinskih pokojninah nekoliko različno) in enako naj bi se povečale tudi borčevske pokojnine. Tudi dosedanji zneski invalidnin naj bi se zvišali (za 16,3 %). Podrobnosti o tem bodo že kmalu znane.
Se novica z letošnjega praznovanja dneva republike - med tokratnimi nagrajenci z nagradami AVNOJ so bili tudi trije Slovenci: pisatelj Matej Bor, akademik prof. dr. Janez Milčinski in pa generalni direktor „Gorenja44 Ivan Atelšek. Prejeli so priznanja za svoje dosedanje delo in ustvarjalnost, ld je splošnega pomena za razvoj SFRJ.
tedenski zunanjepolitični pregled
Položaj na Bližnjem vzhodu (vključno z odnosi med Egiptom in Libijo) ter nedavno končan arabski vrh v Alžiru sta najbolj zanimivi temi tedna, o katerih bomo danes skušali povedati nekaj več.
BLIŽNJI VZHOD: pogajanja v šotoru na 101. lan ceste Suez—Kairo so sicer na zahtevo Egipta prekinili, vendar pa kaže, da jih bodo, predvsem po zaslugji poveljnika mirovnih sil Združenih narodov na Bližnjem vzhodu finskega generala Siila-sua, zopet obnovili. Egipt je zahteval prekinitev pogajanj zato, ker po njegovem mnenju Izrael nikakor noče izpolniti določil sporazuma, ki je bil osnova za začetek premirja.
Položaj na Bližnjem vzhodu je trenutno še vedno dokaj nejasen, kajti ne samo, da ni zanesljivo znana usoda pogajanj med Egipčani in Izraelci na 101 km, marveč tudi ni povsem znano, kaj se bo zgodilo v Ženevi 18. decembra, ko naj bi se tam začela mirovna pogajanja med Izraelom in nekaterimi arabskimi državami.
Tenčica skrivnosti, ki jo s priprav na ženevsko konferenco odkrijejo le za hip in samo od časa do časa, je še vedno ovira, da bi se o bistvu tega, kar najdbi se 18. decembra začelo v Ženevi, poučili kaj več.
Tako še vedno ni znano kdo vse naj bi sodeloval (zlasti pa je negotova usoda palestinskih predstavnikov) in v kakšnem vrstnem redu naj bi prišla na dnevni red sporna vprašanja. Ni znano tudi kakšno vlogo bosta imeli supersili. Vse to je še vedno negotovo, pa je zato tudi razumljivo, da je o ženevskem srečanju ta trenutek nemogoče povedati kaj več.
Medtem pa se je končal tudi arabski vrh, ki se ga nista udeležili Irak in Libija. Med pomembnejše sklepe velja uvrstiti predvsem tiste, ki govore o nadaljnji krepitvi arabske enotnosti in pripravljenosti, da si izborijo svoje pravice z vsemi političnimi in drugimi sredstvi.
Tisto, kar je o sestanku znanega (gotovo pa je, da je precejšen del pomembnih sklepov ostal tajen), večinoma potrjuje dosedanja politična stališča Arabcev in nekoliko jasneje določa njihovo strategijo. Nafta, kot nemara najpomembnejše orožje, bo ostala sestavni del sredstev za uresničevanje načrtov, prav tako pa ni izključeno tudi poseganje po orožju, če bi ciljev ne mogli doseči drugače. Cilji so jasni: vrnitev zasedenega ozemlja in dokončna ureditev palestinskega vprašanja, pri čemer pa arabski državniki Še vedno niso mogli poiskati vse stične točke med jordanskim kraljem Huseinom in voditelji palestinskega odporniškega gibanja. To je ombk-in, ki
je najtesneje povezan tudi z ženevskimi pogovori, mogoče pa bi ga bilo najkrajše opredeliti takole: kdo naj govori v imenu Palestincev? Jordanski režim ali palestinsko odporniško gibanje, ki je sicer razdeljeno tudi znotraj in zato ne nastopa vselej enotno navzven?
Kot kaže niso glede tega dosegli še nobenih dokončnih sklepov: Bumedien je pred novinarji po končanem sestanku
ZASTOJ IVA BLIŽNJEM VZHODU
na vrhu to posebej potrdil z besedami, ,,da morajo naši palestinski bratje sami poskrbeti za svojo politično bodočnost.”
EGIPTOVSKO-LIBIJSKI ODNOSI: medtem ko se začenja po mnenju mnogih odločilno obdobje za razplet bližnje-vzhodne krize, pa je nenadoma iz Kaira prišla novica, da se odnosi med Libijo in Egiptom (državami, ki sta komaj pred dvema mesecema formalno razglasili začetek procesa, med katerim bi se naj izoblikovala federacija) nevarno načenjajo.
Sodeč po še vedno dokaj skopih poročilih iz Kaira odhajajo libijski diplomatski in drugi (trgovinski, kulturni, informativni itd) predstavniki domov, Egipt pa je ukazal približno 100.000 svojim državljanom, ki živijo v sosednji Libiji, naj se prav tako vrnejo v domovino.
Natančno ozadje tega kajpak ni znano, mogoče pa je domnevati, da je kriza nastopila zaradi tega, ker po mnenju libijskega voditelja Gadafija predsednik Sadat ni dovolj upošteval tudi libijske volje v svojih odločitvah glede vojne na Bližnjem vzhodu. Tako Sadat ni obvestil Gadafija niti o začetku vojne, niti o začetku pogajanj, torej o prekinitvi spopadov. To bi utegnili (uradne potrditve tega kajpak še ni) biti ob vseh siceršnjih razlikah med obema državama, zaradi katerih so mnogi izražali dvome v uspešnost zveze med Libijo in Egiptom že prej, tudi vzroki za sedanjo krizo.
ATENE - Le uro potem, ko 59 v Atenah spet odprli univerzo, sta v dveh bankah eksplodirali bombi. Peklenski stroj je eksplodiral pred ameriško banko v Pireju, le minuto kasneje pa je druga bomba raznesla vhod v britansko komercialno banko sredi mesta.
so priporočila republiškim in drugim organom (npr. republiškim skupščinam itd.), kako naj na svojih območjih nadalje ukrepajo ob vprašanju naših zdomcev.
Na istem zasedanju (sredi prejšnjega ted-rz) je republiška skupščina med drugim sprejela spet pomemben nov zakon — zakon o elektrogospodarstvu. Ta zakon zagotavlja organiziranje in delovanje tega tako pomembnega področja (če imamo pri tem v mislih naš elektroenergetski sistem) na zares
V	poslopju opuščene šole v Stari vasi na Bizeljskem so 27. novembra odprli obrat tovarne Šešir iz Škofje Loke za izdelovanje pokrival. Trenutno dela v njem 12 delavk, prostora pa imajo za 40 zaposlenih. Obrat ima vse možnosti za nadaljnje širjenje in večanje proizvodnje. (Foto: J. Teppey)
Minuli petek so člani sevniškega raketarskega kluba VEGA na Hrastih prikazali svoje delo: izstrelili so okrog 30 raket. Večina izstrelitev je lepo uspela. S svojimi modeli so se predstavili tudi gostje iz Ljubljane. Na sliki: priprave pred izstrelitvijo. (Foto: Železnik)
Pred dnevom republike so v novomeški Iskri slavnostno izročili namenu tekoči trak za usmemiške naprave, ki so jih začeli izdelovati po novem proizvodnem programu. Devetnajstim članom kolektiva, ki delajo v tej Iskrini tovarni po 10 let, so podelili priznanja. (Foto: S. Mikulan)
28. novembra so v tovarni Labod predstavniki treh tovarn, LIBNA iz Krškega, DELTE iz Ptuja in Laboda iz Novega mesta podpisali samoupravni sporazum o združevanju TOZD v organizacijo združenega dela LABOD in o urejanju medsebojnih poslovnih razmerij. (Foto: Sandi Mikulan)
IMENA PA TAKA
Samoupravno organiziranje prinaša tudi nove jezikovne težave. Že doslej je bilo težko najti dobro, ustrezno ime za celotno tovarno, zdaj pa je treba potuh-tati primerne oznake že za posamezne organizacije združenega dela. V sevniški Jutranjki so se „znašli" takole. Domača šivalnica si je nadela ime TOZD Radna (kraj, kjer stoji matična tovarna), obrat v Brežicah so poimenovali TOZD Orlica (vinske gorice!), obrat v Hrastniku imenujejo TOZD Dol. Vendar jim je domačih imen očitno zmanjkalo za komercialo in delo na domu, saj so temu dali ime TOZD Motiv, tovarna pa ima tudi TOZD Baby.
Sejmišča
NOVO MESTO - Na novomeškem sejmišču je bilo 3. decembra naprodaj 263 pujskov in 110 glav goveje živine. Pujskov so prodali 197 (do 12 tednov stari so bili po 380 do 470 din, do pol leta stari 380 do 650 din), živine pa 46 glav (voli so bili po 11,5 do 14, krave po ,9 do 11 in teleta po 10,5 do 13,5 din kilogram žive teže). Cene se niso spremenile. Zaradi mraza je bil promet manj živahen.
BREŽICE - Tedenski prašičji sejem v Brežicah 1. decembra je bil dobro obiskan: naprodaj je bilo 434 živali, starih do 3 mesece, 27 pa sta-
Virmanski nalogi — merjeni »na kile«
Sedem kilogramov virmanskih nalogov, Id jih mora gradbeno podjetje Pionir, srednje veliko slovensko podjetje z obrati v več občinah, izpolniti vsak mesec, da lahko ljudem izplača zaslužke, utegne postati znamenje birokracije v pravem pomenu besede.
Primer, ki je bil že prej znan iz tiska, je na skupnem zasedanju medobčinskih svetov ZK za Dolenjsko in Posavje vnovič na-
rejših. Mlajši, ki so jih prodali 337, so šli v denar po 26 din kilogram žive teže, starejši - prodanih 18 -pa po 21 din kilogram žive teže.
Golobič: izvajanje zakonov je rešeno z neprimernimi tehničnimi rešitvami
vedel predstavnik SDK Novo mesto Anton Golobič in z njim podkrepil svojo trditev, da bi se dalo v poslovanju marsikaj poenostaviti in — poceniti. „Izvajanje zakonov je rešeno z neprimernimi tehničnimi rešitvami,“ je pri tem izrecno naglasil. Plačevanje prispevkov od osebnih
Kmetijski kotiček
Ko konj suho zakašlja
Če se konju zviša temperatura nad 38 stopinj celzija, če razen tega začne žival suho pokašljevati in če želi več piti kot običajno, je po vsej veijetnosti zbolela za kužnim kašljem, ki ga imenujemo tudi konjsko gripo. Virus, ki to bolezen izzove, je res podoben tistemu, ki povzroča gripo pri ljudeh, vendar se na človeka ne prenaša.
Kužni kašelj lahko povzroči precejšnjo gospodarsko škodo. Naj spomnimo na leto 1968, ko so zbolele živali tudi na Dolenjskem, in to v času, ko bi jih najbolj potrebovali za delo. Ker se bolezen naglo širi in prenaša (v zraku se virusi zadržujejo tudi po 30 m stran od bolne živali, veter pa jih nosi še dlje), je treba takoj omejiti promet z živalmi. Z drugimi besedami povedano: konj ni mogoče prodajati ali izvažati, kakor se je omenjeno leto dogodilo z izvozom konj v Italijo.
Gripa konj sama po sebi ni huda bolezen, če jo pravočasno ugotovimo in z obolelimi konji prav ravnamo. Predvsem je treba takim živalim omogočiti popoln 14-dnevni počitek v zračnem, primemo toplem hlevu.
Če pa ta ukrep podcenjujemo, z bolnimi živalmi delamo naprej ter jih s tem izpostavljamo naporom, se pojavijo zapletljaji: vnetja pljučnih cevčic, pljučnica, otekline na nogah, smolika in celo kolika. Dihanje postaja težje, vročina še naraste, pojavi se izcedek iz nosnic. To lahko traja tudi več mesecev ter pusti trame posledice (naduha) ah celo povzroča pogin.
Če obolela žival počiva in če dobi primemo krmo, kužnega kašlja pravzaprav ni treba zdraviti. Drugače pa je ob komplikacijah, ko je nujna živinozdravnikova pomoč. Zdravimo, ali bolje rečeno preprečujemo nadaljnje komplikacije, z antibiotiki, sul-fonamidi in vitamini A, C in D. Zoper kašelj lahko živali tudi preventivno cepimo s cepivom ,,influvak“ ali kakim uvoženim cepivom. Če se bolezen že pojavi, je treba poskrbeti za osamitev obolelih živali ter prepovedati sejme, dogone in druge oblike zbiranja večjega števila konj.
Inž. M. L.
dohodkov, na primer, je preveč zapleteno; lahko bi ga zelo poenostavili in pri tem dosegli enak učinek. Ce bi osebne dohodke plačevali poenostavljeno, bi potrebovali 10 odstotkov ljudi manj.
Koliko bi prihranek, ki bi ga dali poenostavljeni postopki, pomenil za Službo družbenega knjigovodstva, pove podatek, da se le 20 odstotkov dela, ki ga služba opravlja, nanaša na kontrolo poslovanja in le 10 odstotkov na tako imenovano preventivno kontrolo.
Če se povrnemo k virmanskim nalogom, lahko še ugotovimo, da se kljub kritiki po več mesecih stvari niso spremenile. Birokratski mlini meljejo počasi.
M. L.
stroji privlačijo .. .
Razpršeni dvomi
Kako v zmoti živijo nekatere odgovorne glave v „zvezi" pa tudi v republikah, ki podcenjujejo pomen zasebnega kmetijstva, je samo še enkrat potrdilo nedavno posvetovanje na Bledu, prirejeno ob 75-letnici ljubljanskega Kmetijskega inštituta. Aktiviranje zasebnega kmetijstva, povezanega z družbenim, spodbujenega z javno denarno pomočjo, čemur pravijo v drugih republikah „slovenski agrarni koncept", je že pokazalo svojo življenjsko moč.
Zasebno kmetijstvo ni drobnjakarstvo, ni nesmotrno trošenje kapi-
tala in človekovega dela, če je zasnovano na sodobnih načelih gospodarjenja. Preusmerjene kmetije -teh je na Dolenjskem sorazmerno mnogo manj kot v kmetijsko bolj razvitih predelih Slovenije — so dosegle take rezultate, da razpršijo vse dvome in pomisleke.
Kmetijski inštitut je, kot je na Bledu poročal njegov sodelavec inž. Tone Robič, analiziral 1122 kmetij, ki so že ob koncu leta 1970 s pomočjo pospeševalne službe delale po svojih preusmeritvenih programih, in ugotovil pri njih velik tehnološki napredek ter mnogo intenzivnejše gospodarjenje. Na teh kmetijah seje poraba umetnih gnojil skoraj podvojila, število govedi se je povečalo za 44 odst., število krav za 33 odst., število govedi za pitanje za 63 odst., letna tržna proizvodnja mleka je dosegla H.100 litrov, prireja oz. prodaja mesa pa 2.550 kg.
Te kmetije so investirale skoraj 13 milijard starih dinarjev, od tega 43 odst. v kmetijske objekte, 44 odst. pa v stroje. Če računamo, da je delež družbene pomoči znašal 3,8 milijona Sdin na eno kmetijo, lahko le slutimo, kako velike možnosti so še neizkoriščene.
Vodeni komunisti
Na hudo obsodbo je med člani metliške občinske konference ZKS naletelo ravnanje komunistov iz Gradca, ki že dolgo nočejo plačevati partijske članarine, češ da so se za to odločili zaradi tega, ker kraj komunalno ni urejen. Natančneje: plačevanju članarine se izogibajo zato, ker v njihovem kraju, kljub temu da je vodovod zgrajen, vode še vedno ni. Razen tega, da ne plačujejo članarine, se ne sestajajo redno in so tudi sicer nedelavni.
Mnogo je še krajev, Id so komunalno mnogo slabše urejeni kot Gradac, krajev, ki so v metliški občini doslej dobili” veliko manj. In komunisti v njih zato ne protestirajo. Še bolj aktivni so in soobčanom razlagajo, da vsega naenkrat pač ni mogoče dobiti in da je potrebna potrpežljivost. Plačevanje članarine ZK pač nima prav nič skupnega s komunalno urejenostjo kraja. Tega pa, žal, gradaški komunisti še niso spoznali. Najbrž tudi zato, ker so
verjetno le člani ZK, ne pa tudi komunisti.
Noben kraj v metliški občini še ni vzorno komunalno ‘urejen. In če bi tudi drugi komunisti sledili Gradčanom, nihče ne bi plačeval članarine. Razumljiv je zaostanek pri plačevanju članarine med socialno šibkimi občani, ki pa se vseeno trudijo, da poravnajo obveznosti. Takih pa med člani ZK v Gradcu ni.
B. PODOBNIK
Daljnovod
Da mine kriza
Četudi izkušnja uči, da se na ta način ne da dosti prihraniti, se je Združeno podjetje elektrogospodarstva Slovenije obrnilo na javnost s prošnjo, naj varčuje z elektriko. Slovenija bo namreč vsaj še do 16. decembra živela pod posebnim „režimom" - v pomanjkanju električne energije, ki se mu ni moč izogniti.
Če delajo vse elektrarne, ima Slovenija toka za sproti. Približno 17,5 milijona kilovatnih ur porabi vsa republika na dan. Če je treba kak pomembnejši vir izklopiti - tako se je zgodilo te dni s TE Šoštanj, ki daje šest milijonov kWh na dan - je nujna omejitev porabe. Zato spet velja odlok republiškega izvršnega sveta, sprejet 12. septembra letos, ko je bila kriza še hujša.
Razsvetljava izložb in reklam je prepovedana, na polovico je omejena razsvetljava ulic, samo s polovično zmogljivostjo delajo v Kidričevem, Rušah in Štorah, v drugih obratih elektrometalurške in kemične stroke s 30 odstotki, gospodinjstva pa imajo 20-odstotno omejitev. Vse to bo trajalo najmanj do 16. decembra, ko bo, če bo šlo po načrtu, popravljena termocentrala v Šoštanju.
Če si ne želimo, da bo izklopitev toka še večja, ne preslišimo prošnje in ne tratimo toka po nepotreb-nemm!
/
r
Še vedno divjad na naši gospodarski njivici...!
(Karikatura: Marjan Bregar)
V želji, da bi, kolikor je le mogoče, izkoreninili zlo, ki se imenuje „negativni družbeno škodljivi pojavinaša družba zelo veliko pričakuje od sodstva. Obeta si, da bo sodstvo s pomočjo organov pregona in tožilstva hitro, prednostno, brez zadrževanja spodrezalo korenine vsaj najhujšemu, najbolj škodljivemu.
Da ne gre tako, kot bi želeli, potrjuje razgovor na Otočcu, kjer so ocenjevali, kako se pismo uresničuje na tem občutljivem in pomembnem področju. Premik je dosežen, je viden, vendar pa je zatiranje družbeno škodljivih pojavov še vedno prepočasno, premalo učinkovito.	______________
Jus po pismu
„Ni nam uspelo bistveno zmanjšati števila nerešenih zadev/' je rekel okrožni javni tožilec Jože Peterca. Tožilstvo v Novem mestu ima od treh delovnih mest zasedeno le eno. Kritično je na občinskem sodišču, kjer se otepajo večmesečnih zaostankov. „Kazni so zdaj primernejše, vendar pa je premajhna ažurnost, “ je med drugim rekel predsednik okrožnega sodišča Štefan Simončič in dodal, da kadrovske potrebe okrožnega sodišča rešujejo na račun občinskega. Zamašijo eno luknjo, pa nastane druga.
Čez noč torej kljub dobri volji in družbeni zavesti sodstvo ne more narediti čudežev. Morda poreče kdo: naj poveča storilnost! Podatki kažejo, da je storilnost dolenjskih sodišč nad republiškim povprečjem; to pomeni, da v tej smeri ni mogoče dosti pričakovati. Sodni procesi zahtevajo dosti temeljitega dela in časa. „Ena protizakonita obsodba stori več škode kot pa mnogi nezakoniti prestopki, zakaj slednji kvarijo samo tok, prvo pa pokvari izvir, “ pravi modrijan.
Potrebujemo več sodnikov, tega smo se zavedeli zdaj, ko so razmere postale resne. Vemo, da je ta služba, ki ne sme poznati zaslužkarstva, podkupljivosti, pridobi-tništva, kdnec koncev tudi neustrezno materialno nagrajena, tako da se pravniki raje zaposlujejo na drugih delovnih mestih, kjer ne zahtevajo toliko vrlin.
M LEGAN
Mi obsojena združitev, ampak pot do nje
Bukovinsky: vodstva posavskih veterinarskih postaj ravnala v nasprotju z ustavnimi dopolnili
„Veterinarske postaje Brežice, Brestanica, Sevnica, Šmaije, Šentjur, Laško, Celje, Slovenske Konjice, Žalec, Mozirje in Velenje so se združile v Veterinarski zavod Celje, ki je bil ustanovljen 16. oktobra, poslovati pa bo začel 1. januaija 1974,“ je zapisano v obrazložitvi, ki so jo posavske veterinarske postaje posredovale svetu posavskih občin in medobčinskemu svetu ZK na zadnji seji. Naknadna informacija je vzbudila vročo razpravo, v kateri so člani obeh svetov obsodili postopek posavskih veterinarskih postaj.
lahko bolje organizirana higieničar-ska služba, pa tudi za nadomeščanje med letnimi dopusti bi bilo v okviru večjega zavoda lažje. Našteti so še drugi razlogi, med njimi boljša skrb
za kadrovsko in stanovanjsko politiko in pocenitev režijskih stroškov, za kar pa so prisotni pogrešali ekonomsko analizo.
J. TEPPEY
Povezati se in delovati
Odlikovanja v novomeški bolnici
Na proslavi 30. obletnice II. zasedanja AVNOJ in 20-letnice družbenega upravljanja v zdravstvu je predsednik novomeške občinske skupščine Avgust avbar 23. novembra izročil 10 delavcem bolnišnice v Novem mestu odlikovanja predsednika republike. Odlikovani so bili:
prof. dr. Oton Bajc je prejel red republike s srebrnim vencem; primarij dr. Tone Savelj red zasluge za narod s srebrnimi žarki; dr. Franc Huebscher red dela z zlatim vencem; primarij dr. Milan Adamčič red re-
Eublike z bronastim vencem; dr. jubo Kretič red republike z bronastim vencem; primarij dr. Alojz Boh red dela s srebrnim vencem; red dela s srebrnim vencem so dobili tudi Franc Kralj, Justi Moravec in Marija Potočar, Angelca Jereb pa je bila odlikovana z medaljo dela.
Profesorju dr. Otonu Bajcu je bilo odlikovanje izročeno za njegovo 25-letno delo v zavodu in ob nedavni 70-letnici rojstva. Drugi delavci kolektiva bolnišnice so bili odlikovani predvsem za dolgoletno uspešno in prizadevno delo v organih upravljanja ter za prispevek, ki so ga s svojim ustvarjalnim naporom dali za razvoj zdravstva na Dolenjskem. v Znanim in zaslužnim zdravstvenim delavcem tudi naše prisrčne čestitke!
Zamerili so jim, ker o svojih namerah in odločitvah niso obveščali ustanoviteljic, v tem primeru občinskih skupščin, niti družbenopolitičnih organov. Ivan Živič in Vinko Jurkas sta izjavila, da to politično ni sprejemljivo in da pomeni ponoven korak k pravkar obsojeni dezintegraciji Posavja.
Franc Bukovinsky je dejal, da so vodstva posavskih veterinarskih postaj ravnala v nasprotju z ustavnimi dopolnili, da bi morali najprej ustanoviti TOZD in se šele potem s sporazumom opredeliti za združitev. Tudi on je obsodil način in pot, ki so si jo izbrali, ko so odločali mimo občin. Takemu mnenju so se pridružili še drugi razpravljavci, med njimi tudi dr. Jože Brilej, ki je dejal, naj šele iz osnovnih delovnih organizacij raste integracija.
Razprave o integraciji so se začele marca letos. V obrazložitvi je naštetih pet vzrokov, ki so narekovali tako odločitev. Med prvimi navajajo, da si spričo pomanjkanja veterinarskih strokovnjakov v Posavju nihče ne more privoščiti odhoda na specializacijo, ta pa je v sedanjih razmerah nujno potrebna. Razen tega se tri do sest veterinarskih delavcev ne more uspešno spopasti z najmanjšim izbruhom slinavke, parkljevke ali drugimi kužnimi boleznimi, ki se lahko vsak hip pojavijo, predvsem zaradi bližine avtomobilske ceste in železnice. Kot tretji vzrok navajajo neupoštevanje terenskih razmer pri preventivnem delu, ker se morajo veterinarji ravnati po občinskih mejah. Menijo tudi, da bi bila poslej
Na programski skupščini dentov so ocenili minulo načrt za delo v
Kluba novomeških štu-delovanje in pripravili letošnjem letu
„Osnovni kriterij za oceno delovanja Kluba novomeških študentov je njegova povezava s krajem, iz katerega študentje izhajajo in se bodo vanj vrnili/4 je na letni skupščini KNŠ 22. novembra v 'Ljubljani dejal sekretar OK ZKS Janez Slapnik. Poudaril je, da so mnoge nepravilnosti temeljile predvsem v nepovezanosti KNŠ z družbenopolitičnimi organizacijami, zato je nujno, da v bodočem delovanju najprej naveže trdne stike z njimi.
Te ugotovitve je potrdila sama skupščina, saj se je na nji ponovno pokazalo, da novomeški študentje ne izkoristijo prilike, da bi se zbrani pogovorili o svojih hotenjih, možnostih in dolžnostih. Na skupščini se je zbrala komaj petina študentov.
Delovanje kluba v preteklem študijskem letu je bilo obrobnega značaja, kar kažejo podatki, da je deloval samo odbor kluba.
Tako (ne)delovanje, ki je bilo v okviru materialnih pogojev in ob nezanimanju študentov edino mogoče, terja nujne organizacijske spremembe. V tej smeri je začrtan okvirni program delovanja študentov v tekočem študijskem letu, ki obsega:
Ceželite ekonomično malolitražno vozilo in z njim temperametno vožnjo po gorskih cestah, pa še mnogo prostora za tovor, poleg 4 potnikov, je odločitev lahka
Renault 4
Iz dolgoročne industrijske kooperacije
RENAULT
Značilnosti:
— motor: 845 ccm
— prestave: 4+1
— instalacija: 12 V 7- minimalna poraba
Cena: 42.583,60 Din fco tovarna Novo mesto Dobava: takoj po prispetju plačila na naš tekoči račun
OLAJŠAJTE Sl NAKUP S KREDITOM!
OBRNITE SE NA POSLOVNO BANKO V VAŠEM KRAJU. DA VAM ODOBRI POTROŠNIŠKO POSOJILO
Takoj, ko prejmemo vaše nakazilo, vam dobavimo romunski RENAULT 12
IDtrlOIi? 1300
Cena: 52.200 din fco Jugo-romunska meja.
ZA DINARJE vam nudimo iz. konsignacije vsa vozila proizvodnega programa RENAULT: R-5, R-6, R-12, FM5, R-16, R-17. / Redno oskrbo z nadomestnimi deli zagotavlja
inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL
novo mESTO
preko svojih poslovalnic in specializirane servisne mreže
Za podrobnejše informacije in navodila se obrnite na poslovalnice IM V:
Ljubljana, Titova c. 172-a........................................... 061-343-485
Ljubljana, Poljanska c. 12 .......................................... 061-321-294
Novo mesto, Zagrebška 18-20 .......................................... 068-21-075
popis osnovnih podatkov novomeških študentov na posameznih fakultetah, zainteresirati študente za skupno delovanje preko raznih sredstev. informacij, poiskati primerne prostore za sestajanje v Novem mestu in morda še v Ljubljani, ustanoviti aktiv ZK in razviti družbenopolitično dejavnost, seznaniti in vključiti študente v štipendijsko politiko v novomeški občini, razviti kultumo-umetniško in športno--rekreacijsko dejavnost ter organizirati družbeno življenje študentov.
Za vse oblike delovanja je zadolženo okoli 20 študentov, ki hkrati predstavljajo odbor KNS. Glavna naloga pa je gotovo, da k delu pritegne vse novomeške študente.
D. RUSTJA
Na svečani otvoritvi nove tovarne šolskega in otroškega pohištva v Kočevju.
Za praznik nova tovarna
Na dan republike 29. november je podjetje LIK Kočevje, ki je zdaj enota SLOVENIJALESA iz Ljubljane, praznovalo 25-letnico obstoja. Ob tej priložnosti so odprli novo tovarno otroškega in šolskega pohištva, ki meri 6.000 kvadratnih metrov. Gradili so jo s skupnimi sredstvi SLOVENIJALESA, banke in LIK, približno leto dni.
V novi tovarni bodo proizvajali tudi po povsem novem programu
Črnomelj: več zdravnikov
Zdravniško ekipa bo že prihodnje leto stalno na Vinici - V Semiču službo okrepljena
Zdravstvena služba v črnomaljski občini se bo v prihod-' njem letu znatno okrepila. To občani že dolgo zahtevajo in po tem, kar smo slišali na zadnji seji občinske skupščine, lahko sklenemo, da se jim bo del teh želja tudi izpolnil. Še zlasti veseli bodo prebivalci Vinice, ki bodo dobili stalno zdravniško ekipo in Semiča, kjer bo sedanjemu zdravniku pomagal še eden.
Občinski svet za zdravstvo je pred nedavnim ugotovil slabo zasedbo delovnih mest v črnomaljskem zdravstvenem domu Tako kot njegovi člani so tudi odborniki občinske skupščine menili, da doslej kadrovska in štipendijska politika zdravstvenega doma nista bili najboljši, zdravstveno osebje pa je preobremenjeno, to pa škoduje obojim - zdravnikom in pacientom.
Poslanec dr. Albin Pečaver je odbornikom povedal, da v črnomaljski občini manjka okrog 17 ljudi v „belem“, da pa jih bodo že v prihodnjem letu na novo zaposlili pet, tako da jih bo skupno 51. Dr. Pečaver je še povedal, da poteka delo črnomaljskega zdravstvenega doma v skladu z razvojnim programom, da pa se je čakalna doba podaljšala in se najbrž še bo zaradi izenačitve delavcev in kmetov pred zdravniki. Urediti bo treba nadalje nagrajevanje zdravnikov, saj smo, po njegovem, iz njih „ naredili slabo plačane uradnike44, in poskrbeti za stanovanja zdravnikov ter za štipendiranje študentov medicine.
Predstojnica črnomaljskega zdravstvenega doma dr. Vlasta Pertot je na skupščini osvetlila tudi drugo plat dolge čakalne dobe. Povedala je, da čakajo v ambulantah največkrat isti ljudje in da resnično bolni mnogokrat zaradi dolge vrste pred zdravniki predolgo čakajo in odlašajo z obiskom.
B.P.
otroško in šolsko pohištvo. To pohištvo je bilo zelo lepo sprejeto na nedavnih razstavah v Beogradu in Moskvi. Sedaj pa so ga razstavili tudi v novi tovarni.
Direktor LIK Jože Košir je v govoru poudaril, da je tak razvoj LIK omogočen predvsem zaradi tesnega sodelovanja s SLOVENIJALESOM in nekaterimi delovnimi kolektivi znotraj občine. Izrazil je prepričanje, da bo že v nekaj mesecih prišlo še do tesnejšega sodelovanja lesne industrije in gozdarstva na območju vse zahodne Dolenjske, se pravi ko-čevsko-ribniškega bazena.
Na svečanosti so podelili tudi priznanja in nagrade 23 članom kolektiva, ki so pri podjetju že 25 ali 20 let, tistim, ki so jih zaradi uspešnega dela predlagali za podelitev priznanja kolektivi obratov, in dvema gasilskima enotama.
J. PRIMC
Slavje Metlike
V ponedeljek, 26. novembra, je metliška občinska skupščina počastila svoj občinski praznik s slavnostno sejo, ki so se je udeležili tudi predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij, republiški poslanci in predstavniki hrvatskih občin iz Ozlja in Karlovca. Na slavnostni seji so pregledali letošnje uspehe in spregovorili o prihodnjih načrtih.
Po seji so si udeleženci ogledali nove prostore mladinskega kluba in knjižnice, nove prostore upokojencev pa so odprli že 23. novembra. Na predvečer občinskega praznika pa so na svečani akademiji podelili diplome in priznanja najboljšim športnikom, ki so se udeležili letošnjih občinskih delavskih športnih iger.
T. GAŠPERIČ V___________________________J
Partija si je vrnila zaupanje
Viharen čas so metliški komunisti z odločnimi akcijami uspešno prebredli - Vsi komunisti morajo biti tudi aktivisti SZDL
Člani občinske konference ZKS v Metliki so na seji, ki je bila zadnji petek, ugotovili, daje bilo obdobje njihovega mandata uspešno, saj je bil to precej viharen čas odločnega boja proti nepravilnostim vseh vrst znotraj in zunaj organizacije ZK, ki pa so ga komunisti metliške občine z odločnimi akcijami uspešno prebredi, vrnili velikemu številu prebivalcev zaupanje v ZK, saj so dokazali, da je ZKJ sposobna obračunati z vsem, kar ne sodi v našo družbo.
Konferenca se je zadnjič sestala v tem sestavu, v decembru pa se bodo sestali že člani nove konference. Ugotovili so, da so metliški komunisti v tem obdobju uspešno odpravili tudi nepravilnosti, ki so se pojavile zaradi neučinkovitosti in slabega kadrovanja v prejšnjih letih. Med drugim so bili metuski komunisti uspešni tudi zato, ker sc je večina njihovih osnovnih organizacij ZK
usmerila predvsem na reševanje svojih problemov - v občini, krajevni skupnosti ah v delovni organizaciji. Za enega največjih uspehov v zadnjem obdobju pa si štejejo metliški komunisti to, da so si dokončno zagotovili vpliv na kadrovsko politi-ko.	_.	,
Seveda pa vse delo občinske konference ZKS in njenih organov ni potekalo brez težav. Mnogokrat
so se morali člani komiteja odločno spopasti s posamezniki ali celotnimi organizacijami. Na seji so kritizirali tiste komuniste, ki še vedno „vedrijo44, so neaktivni in mislijo, da upravičeno nosijo člansko izkaznico že zato, ker plačujejo članarino. Člani konference so zahtevali, da se mora izpolniti geslo, naj bo vsak komunist hkrati tudi aktivist SZDL.
Na seji so opozorili tudi na kadrovsko „sušo44. Menih so, da bi bilo treba strokovnjake bolje plačati, saj bodo sicer odšli, delavcem pa ponuditi sprejemljiv socialni program. Sposobnih ljudi pa manjka povsod, v občini, družbenopolitičnih organizacijah in delovnih organizacijah. Bolje bo treba organizirati tudi izo: braževanje že zaposlenih.
B.	PODOBNIK
Prejšnji teden so v Ločni ob deseti obletnici podružnice HMELJNI K izročili namenu novo poslovno zgradbo s skladiščem in prostorom za odlaganje embalaže v skupni površini 900 m2. Otvoritve se je med drugimi gosti udeležil tudi direktor pivovarne UNION inž. Boris Eržen, kije pozdravil navzoče in opisal dosedanje uspehe novomeškega 57-članskega kolektiva. Nove prostore v vrednosti 3, 54 milijonov din je zgradilo gradbeno podjetje Pionir, namenu pa jih je izročil nekdanji direktor Uniona Franc Babnik. Na sliki: med govorom direktorja Hmeljnika Alfonza Čučnika (Foto: Mikulan)
Potrošnika našega — križev pot potiti
Živimo v čudnih časih: zdaj zmanjka te, zdaj one dobrine današnje dobe. Sredi poletja se mije pokvaril hladilnik. Ker je bil starejši letnik, sem ga zavlekel na kraj za odlaganje odpadkov. Sicer bi ga raje dal DINOSU, a kaj, ko ni nobenega od podjetja na spregled. Zato sem jaz in še marsikdo vrgel pločevino stran„ da v miru razpade. Smo bogata družba, zato raje take in podobne odpadke, ki so hkrati surovine, uvažamo!
Sem zaljubljen v izdelke GORENJA, zato sem vstopil kar v prvo trgovino z gospodinjskimi napravami, v trdnem prepričanju, da bom 135-litrski hladilnik „Gore-nje“ - takšnega sem si želel - lahko takoj kupil. Grenko sem se razočaral Niti v prvi niti deseti trgovini takega hladilnika ni bilo, kljub vztrajni reklami GORENJA. Da, 1 in 1 ni dve, temveč tri.
Ko sem že obupal, se je nasmehnila sreča. Mojih hladilnikov je bilo nenadoma dovolj - po znatno višjih
cenah Takole za okrog 30 starih tisočakov so dražji. Ko bodo zaloge pošle, bodo bodoči kupci lahko spet čakali - višje cene.
Kot človek, ki nekaj da na sodobno gospodinjstvo, sem nabavil plinski štedilnik. Tudi ta je iz GORENJA. No, štedilnik imam, sedaj pa še jeklenko za plin! Tu so se spet začele težave, ki jih je že marsikdo pred menoj in jih bo verjetno marsikdo za menoj še lep čas občutil. Jeklenk ni, pa če jih iščeš z lučjo pri belem dnevu. Tista malenkost jeklenk, ki jih od časa do časa dobe razdeljevalci plina in redke trgovine, v hipu poide. Jeklenke ne moreš kupiti, pa če jo plačaš v zlatu ali z nafto. Prijazni ljudje iz trgovin so me „potroštalV1, da bom lahko dobil jeklenko prihodnje leto. Drago GORENJE v Velenju, predlagam vam, da v bodoče prodajate s plinskim štedilnikom tudi jeklenke, za kar vam bodo kupci zelo hvaležni.
NESREČNI POTROŠNIK
■ "\v ' £
Tujec v svojem gozdu
V počastitev dneva republike je bil 24. novembra na osnovni šoli Kočevje svečan sprejem 165 cicibanov v pionirsko organizacijo. Po pestrem kulturnem programu so nove pionirje pogostili. Na fotografiji: vsi nestrpni čakajo cicibani na rdečo pionirsko rutico in modro kapo. (Foto: Jure Podržaj)
Smo v decembru in vsak ve, kakšen čas je to. Treba bi bilo pripraviti drva, logarja pa, ki bi odkazal ljudem drva, ni od nikoder. Zakaj je tako?
Odredbe, ki določajo, da mora logar odkazati drva, so najbrž pisali tisti, ki ne vedo, kako je, če drva niso suha. In kako naj bodo gospodinje zadovoljne z drvmi v gozdu, če jih potrebujejo sedaj že doma. Poleg vsega pa je treba logarju za odkazo-vanje drv še plačati.
PODELITEV PRIZNANJ
4; '
Na dan pred republiškim praznikom so v Dolenjski galeriji podelili visoka državna priznanja najbolj zaslužnim delavcem, ki so pokazali prizadevnost pri razvijanju socialističnih samoupravnih odnosov ter požrtvovalnost in uspehe na delovnih mestih. Priznanja, ki jih podeljuje predsednik republike, je izročil podpredsednik občinske skupščine Novo mesto Niko Rihar. V pozdravnem govoru je poudaril, da so odlikovanja znak priznanja za minulo delo in spodbuda za bodoče.
Priznanja so prejeli: Franc Okle-šen red republike z bronastim vencem, Iva Kovačič red zasluge za narod s srebrno zvezdo, Zvone Šuštaršič red dela z zlatim vencem, Jože Prosinečki, Ivan Novina, Tilka Sašek in Joža Avbar red dela s srebrnim vencem, Dragica Reba, Stane Nahtigal in Marija Kočevar medaljo dela.
Pri slovesnosti je pel Šentjemejski oktet.
Predavanja s filmi
Decembra organizira Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Novo mesto skupno z drugimi, za varnost prometa zainteresiranimi organizacijami vrsto predavanj za občane. Predavanja sodijo v sklop akcije „Za večjo varnost prometa v naselju44 ter „Boj proti alkoholizmu44 in bodo:
8. DECEMBRA ob 19. uri V STRAŽI; 9. DECEMBRA ob 9. uri v samskem domu SGP PIONIR v Novem mestu; 11. DECEMBRA ob 19. uri v osnovni šoli ŠMARJETA; 13. DECEMBRA ob 19. uri v ŠKOCJANU; 15. DECEMBRA ob 19. uri v dvorani Zavoda za požarno varnost v NOVEM MESTU; 16.. DECEMBRA ob 9. uri v prostorih LT v ŽUŽEMBERKU; 18. DECEMBRA ob 19. \iri v gospodarski šoli ŠENTJERNEJ; 20. DECEMBRA ob 19. uri v DOL. TOPLICAH in 22. DECEMBRA ob 19. uri v prostorih tovarne NOVOTEKS, NOVO MESTO.
Kdor želi dodatna pojasnila, jih dobi na tel. 21-884 ali 21-264.
POMLAJENA ZK
V novomeški občini so sprejeli letos v Zvejso komunistov nad 120 Sudi. Med novimi člani je največ mladih iz delovnih kolektivov in šol.
fiS;
Tudi oni so del našega življenja
Reševanje vprašanja duševno prizadetih otrok je stvar vse naše družbe - Občni zbor Društva za pomoč duševno prizadetim v Grosupljem
Tako nastajajo nosilni stebri daljnovoda.
Radi zatisnemo oči pred vsem, kar se ne sklada z idealno podobo našega vsakdanjika, in tako nočemo videti tisoče duševno nerazvitih, ki so del našega življenja. Počasi se problematika duševno nerazvitih osvobaja predsodkov, čeprav še čaka na ustrezno obravnavo., da bo dobila ustrezno mesto v naši družbi
Pred kratkim so imeli v Grosupljem občni zbor Društva za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam, katerega naloga je bila začrtati smernice za nadaljnje delo strokovnih in družbenih služb na tem področju. Problematika se je torej pokazala tako zrela, da so jo občani sprejeli za svojo in skušah zanjo poiskati ustreznih rešitev. Gre za neposredno reševanje problematike duševno prizadetih.
Društvo si je zastavilo nalogo, da dohiti zamujeno v skrbi za prizadetega otroka in mu pomaga, da se bo usposobil za delo. Zato vsebuje perspektivni načrt društva vse tiste elemente, ki sestavljajo habilitacijski proces duševno prizadetega mladostnika, da skupaj z družbenimi organizacijami, temeljno izobraževalno skupnostjo in drugimi družbenimi dejavniki skrbi za usposabljanje duševno prizadete mladine.
Najprej bo treba sestaviti evidenco predšolskih, mentalno nerazvitih otrok, da jim bodo omogočili vključitev v vzgojni proces. V posebne oddelke osnovnih šol je treba zajeti vse tiste otroke, ki še niso izločeni iz rednih oddelkov in tam ne uspe-
Osnova za razvoj Bele krajine
Gradnja daljnovoda 110 kV Novo mesto-črnomelj
najbolj odmaknjenem energetsko kritičnem območju.
Poleg daljnovoda je nujno potrebna tudi razširitev stikališča 110 kV v razdelilni transformatorski postaji Novo mesto in vzpostavitev 110/20 kV transformacije s transformatorjem moči 20.000 kVA v RTP Črnomelj.
Daljnovod gradita dva izvajalca del. Krajši del trase od Bršlina do Gotne vasi gradi gradbena skupina podjetja Elektro Ljubljana, daljši del od Gotne vasi do Črnomlja pa pod-
Marsikdo si z zanimanjem ogleduje in sprašuje, zakaj postavljajo tako visoke železne drogove od Novega mesta čez Goijance do Črnomlja. To bo novi 110 KV daljnovod, ki bo potekal od RTP Novo mesto v Bršlinu do RTP Črnomelj v Svibniku in bo namenjen , za napajanje Bele krajine z električno energijo.
Daljnovod je predviden kot dvo-sistemski vod. To pomeni, da bo namesto dveh ločenih daljnovodov potekal samo en daljnovod, na katerem bodo montirane tokovodne vrvi dveh daljnovodov. Tako "bo daljnovod sprva zgrajen le do Gotne vasi, od tam naprej do Črnomlja pa bo en sistem tokovodnikov dodan kasneje, ko bodo to narekovale potrebe.
Daljnovod bo v celoti dolg 34 km.
Bela Krajina, ki je bila do nedavnega zaostala, doživlja v zadnjih nekaj letih hiter gospodarski razvoj.
Nazoren dokaz je razmeroma velika poraba elektrike, ki je že nad slovenskim povprečjem. Povečanje je zelo skokovito, saj se ie povečala poraba električne energije na prebivalca od 240 kWh v letu 1959 na 1180 kWh ■ v letu 1972. Na industrijskem področju pa se predvidevajo povečane potrebe livarske industrije Belt v Črnomlju.
Večjo potrebo po električni energiji so v zadnjem času najavili še:
Rudnik Kanižarica, IMV - obrat Črnomelj, Iskra Semič - obrat Črnomelj, Beti Metlika, Novoteks I Novo mesto z obrati Metlika in Vinica. Vzporedno z razvojem industrije pričakujemo tudi naglejše povečanje splošne porabe elektricn**. energije.
Zaradi šibkih prerezov obstoječih 20 in 35 kV daljnovodov ter odmaknjenosti Bele krajine od virov električne energije je potrebno zaradi predvidenih obremenitev že prihodnje leto preiti na 110 kV napetost.
Zaradi tega je gradnja tega daljnovoda nujno potrebna. S tem začenjamo reševati pereče probleme preskrbe celotne Dolenjske na njenem
jetje „Dalekovod44 iz Zagreba. Delo poteka zelo hitro, kar je tudi nujno, saj je predvidena izgradnja daljnovoda do konca tega leta. Skupine so zelo izurjene in delajo v vsakem vremenu. Za navedene gradnje je potrebno: za daljnovod 110 Novo mesto - Črnomelj 15,585,000 din, za stikališče v Novem mestu in Črnomlju (s potrebnim transformatorjem) pa 5,020.000 din; skupno torej 20,605,000 din.
Te investicije so krite delno z lastnimi sredstvi ter s sredstvi Elektra Ljubljana, razlika pa s krediti Ljubljanske banke, podružnice Črnomelj, s krediti Dolenjske banke in delno s soudeležbo belokranjske industrije.
FRANC JERAJ
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
Komisija za kadre in splošne zadeve
OBJAVLJA
NOVO MESTI
prosti delovni mesti:
- PRAVNIKA Pogoji: dipl. pravnik s štirimi leti delovnih izkušenj. Prednost imajo kandidati z opravljenim sodnim izpitom.
- REFERENTA za strojno knjiženje
Z dokončano administrativno šolo in dvema letoma prakse. Prednost imajo kandidati z opravljenim izpitom za strojno knjiženje na knjižnem stroju ASCOTA.
Rok objave velja do zasedbe delovnih mest.
Poskusna doba traja dva meseca.
Interesenti naj vložijo pismene prijave s kratkim življenjepisom in navedbo strokovne izobrazbe pri komisiji za f in splošne zadeve pri DBH Novo mesto
vajo. Pri tem je težava, ker ljudje samo opredelitev otroka za duševno prizadetega jemljejo za nekaj slabega in za otroka manjvrednega.
Društvo bo organiziralo akcijo za ureditev tehniških delavnic za učence v posebnih oddelkih. Prizadevalo
TREBNJE: STRELCI ZA PRAZNIK
V počastitev 29. novembra so se na strelišču v Prapročah pri Trebnjem pomerili na občinskem tekmovanju pioniiji-strelci. Nastopile so 4 ekipe s skupno 20 tekmovalci. Prehodni pokal so v trajno last dobili pionirji SD Trebnje, med posamezniki pa so bili najuspešnejši Lado Ostanek, Viktor Franko in Robert Kepa, ki so se uvrstili na prva tri mesta.
KOČEVJE: BOJ PROTI ALKOHOLIZMU
V občini Kočevje je v novembrski akciji pod geslom „Boj proti alkoholizmu sodeloval tudi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Na številnih javnih mestih, predvsem pa v šolah, so člani sveta razobesili obešanke in lepake, ki jih je izdal republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. S tem so obvestili javnost in občane o akciji in opozorili na zlo, ki ga povzroča alkohol tudi v prometu.
POLOM: VENDAR TELEFON
Pred zimo je Polom v kočevski občini končno le dobil telefon. Vaščani so si v presledkih štiri leta prizadevali, da bi ga dobili. Skozi gozd so morah kar 9 km daleč postavljati drogove in napeljati telefonsko žico. Pri napeljavi telefona so seveda dobili pomoč tudi od drugod. Telefonsko napeljavo bodo vzdrževali zdaj lovci oziroma republiška Lovska zveza, ki ima tam lovišče.
OZN PROTI RASIZMU
Pred 25 leti, 10. decembra 1948, je Generalna skupščina OZN sprejela in proglasila eno najpomembnejših deklaracij: Splošno deklaracijo o človekovih pravicah. Na ta dan bomo pričeli letos 10-letno akcijo za borbo proti rasizmu in rasni diskriminaciji.
Člani Generalne skupščine OZN so izrazih upanje, da bodo proslave v državah - članicah kar največ prispevale k uveljavljanju človekovih pravic.
si bo tudi za letovanje teh otrok na moiju in v planinskih območjih.
V načrtu ima društvo vrh tega delo s starši, katere bo seznanjalo z duševno prizadetostjo nasploh v posvetovalnicah in šolah za starše. V ta namen bodo v društvo skušah pritegniti čimveč staršev, da bodo lahko zastopali svoje interese v vzgojnih ustanovah.
Po vsem tem lahko pričakujemo, da bo problematika duševno nerazvitih oseb dobila pravo mesto v naši družbi.
MARJANA VONČINA
Tudi s kaznimi za nedovoljeno sekanje drv je težava. Poznam primer, ko je moral nek kmet za nedovoljen posek plačati 60.000 Sdin kazni, kot je prisodilo sodišče. Šel je v gozd, nasekal drv, jih prodal in s tem plačal kazen. Primer kaže, kam lahko pripravijo kmeta. Je to gozdarjem v ponos in v korist? Po vsem tem pa še trdijo, da je kmet gospodar svojega gozda.
Svoj zapis bi končal z izvlečkom iz članka, ki ga je objavil Dolenjski hst pod naslovom „Kmetijstvo šepa14. V članku piše Alojz Keršič med drugim: „Prav bi bilo, da bi bil kmet bolj gospodar gozda, kot je zdaj, ko je pravzaprav samo uprav-ljalec, gospodarijo pa drugi.44 Na te besede ni bilo odgovora, kot da kmetu ni vredno odgovoriti.
ANTON CIRL *• GLOBOKO
PRELOŽENA PROSLAVA
Zaradi naftne krize oziroma prepovedi točenja goriva ob nedeljah v Italiji je proslava v Gonarsu preložena; namesto v nedeljo, 9. decembra, bo v ponedeljek, 10. decembra. Ker je proslava na delovni dan, bo udeležba na njej občutno manjša. Tudi ribničani so se odločili, da bodo Gonars raje obiskali enkrat prihodnje leto.
VOLILNE KONFERENCE ZK V BREŽIŠKI OBČINI
V tem tednu bodo končane volilne konference osnovnih organizacij in aktivov ZK po krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah. Na njih poročajo o svojem delu ter volijo nove sekretariate, sekretarje in delegate za občinsko konferenco ZK. Razpravljajo tudi o predlogih za nove člane komiteja, komisij, sekretariata, častnega razsodišča in medobčinskega sveta ZK Posavje. Občinska volilna konferenca bo okoli 20. decembra.
Obveščam cenjene stranke, da bo
VALILNICA V CEGELNICI 20, NOVO MESTO,
pričela obratovati v decembru, tako da bodo prvi piščanci že okoli 15. januarja.
Na voljo bodo pasme PRELUX BRO in PRELUX RJAVI. Interesente prosimo za prednaročila, ker si le tako lahko zagotovijo piščance v času, ko si to želijo. Hkrati ste deležni predsezonskega popusta 10 odst., ki ga priznavamo do 15. II. 1973.
Prednaročila sprejma tudi Alojz ŠADL, Gor. Gomila 1, Bela cerkev.
Za naročila se priporoča GIZELA PETELINKAR
Pred republiškim praznikom so v Stopičah pri Novem mestu pripravili tekmovanje iz poznavanja naše revolucije. Med ekipami ZMS iz Stopič, Dolža in osnovne šole Stopiče je zmagala ekipa ZMS Stopiče. Tekmovalci so prejeli lepa knjižna darila. Na sliki: člani zmagovalne ekipe Karolina Staniša, Branka Božič in Miha Cimer-mančič. (Foto: Zvonko Ucman)
Ribnica: delavske igre so uspele
Letos prvič, odslej pa občinske delavske športne Igre vsako leto - še več množičnosti - Tekmovalci iz »Rika« najuspešnejši
Dan republike so v ribniški občini proslavili tudi s svečanim zaključkom delavskih športnih iger, ki so jih letos prvič organizirali. Prirediteljem, občinskemu sindikalnemu svetu in občinski zvezi za telesno kulturo, se je organizacija iger posrečila, saj je nastopilo 35 ekip z 241 tekmovalci. To pa je okrog 10 odstotkov vseh zaposlenih.
vali rezultate v petih panogah. Najuspešnejše so bile naslednje ekipe: „Riko44, „Inles44 (Ribnica), „Inles44 (Loški Potok), občinska skupščina Ribnica, „Donit44, „Elektro4 (Sodražica), „Žičnica44, „Inles44 (Sodražica), Trgovine KZ iz Sodražice.
Posebno priznanje in prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta so podelili sindikalni organizaciji „Riko44 v Ribnici, saj so bili tekmovalci tega kolektiva najuspešnejši.
FRANC LEVaTEK
Razveseljivo je sicer, da so se iger udeležili predvsem mlaj Si delavci, ki so tekmovali v šestih športnih panogah. Najbrž pa bi bilo dobro, če bi uvrstili v igre še lažje panoge: trim, balinanje, badmington in podobno,
ki bi se jih lahko uspešno udeležili tudi starejši. Bilo bi še več množičnosti, to pa je namen delavskih športnih iger, saj nameravajo odslej organizirati te igre vsako leto.
Pri vrstnem redu ekip so upošte-
— Ta tepec nima zavarovanih potnikov! Ali prisesti k vam?
smem
„Očka, ne vrzi ga pregrobo — morda ga bom kdaj ob priložnosti še potrebovala ...!“
j Dolenjah! lisi | pred 20 leti
Pomen svinjskih kož
Odiranje prašičev je pri nas že prav star običaj, prav tako ima že kar tradicijo usnjarska industrija, ki se bavi z izdelavo svinjskega usnja. Pomen svinjske kože za naše gospodarstvo je vše bolj viden. Inozemstvo se za naše odlično izdelano svinjsko galanterijsko usnje čedalje bolj zanima, saj se rabi povsod. Dejansko je to usnje postalo važen vir deviz za naše gospodarstvo in danes ni več vprašanje kako bomo, ampak koliko bomo lahko dobavili, da zadostimo vsem potrebam in zahtevam iz inozemstva.
KULTURNO življenje v Šmihelu je ponavadi zelo razgibano, le zadnje leto je bilo nekoliko zamrlo. Po izrednem občnem zboru pa se je znova preuredilo vodstvo in z veseljem in voljo poprijelo za delo. Toliko vneme, kot jo znajo pokazati Šmihel-čani, je najti malokje.
NA PREČENSKEM letališču sta konec novembra pristali dve motorni letali; vojaška letalca sta novomeškemu aeroklubu pripeljala motorno letalo, z, drugim pa sta se vrnila v svojo bazo. Tako je sedaj obljuba vendarle postala resnica. S tem bo omogočen redni pouk jadralnih letalcev, ker ima aeroklub poleg tega tudi dve jadralni letali.
NASTALI SO dolgi večeri in marsikatero dekle se dolgočasi ob topli peči. Kako bi bilo lepo in koristno, če bi se dekleta in mlade žene odzvale klicu učiteljstva v Semiču in se vpisale v izobraževalni tečaj, kjer bi se poučile o gospodinjstvu, šiviljstvu in prikrojevanju, imele pa bi tudi pouk v pletilstvu.
TUDI SEDANJI občinski ljudski odbor Trebnje seje resno lotil naporov za dvig gospodarstva v svoji občini. Odborniki se vsak dan bolj zavedajo, da je prav od njihovega aktivnega dela v okviru občine odvisen gospodarski in kulturni razvoj občine. Zato so seje redne in vedno polno zasedene. Močno oporo ima ljudski odbor v gospodarskem svetu, ki se živo zanima za vse probleme v svojem delokrogu.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 4. decembra 1953)
8
nm
Zgodilo seje.:.
KONEC BOLEČINAM - V Sovjetski zvezi so medicinski in elektronski strokovnjaki izdelali napravo, ki odpravlja bolečine. Naprava deluje na principu električnih sunkov in je popolnoma varna in neškodljiva. Mnogi bolniki, ki so jih mučile hude in stalne bolečine, pišejo zahvalna pisma znanstvenikom, ki jim je uspelo rešiti jih te nadloge.
DOMAČI BENCIN - Bivši profesor kemije Floyd Wallace iz Jacksona v ZDA se prav nič ne vznemirja zaradi naftne krize, saj ze dvanajst let proizvaja bencin kar na domačem vrtu. Izdelal je napravo, s pomočjo katere iz gospodinjskih odpadkov, lesa, premoga in suhega listja ter podobnih smeti pridobiva surovo nafto, iz nje pa bencin in gorilno olje. Prej so ga imeli sosedje za malo trčenega, zdaj pa marljivo pritiskajo kljuko njegovega doma.
NASILNI OTROCI - Otroci, stari 7 do 14 let, so lani rmilijonskem južnoameriškem mestu Sao Paolu ubili 7 ljudi, posilili 9 deklic, ranili 45 ljudi, sodelovali pri 43 roparskih napadih in ukradli 28 avtomobilov. Tako obetavnega naraščaja nimajo povsod, pa tudi ne želijo si ga kaj preveč.
BLAGAJNA IN PODGANE - V portugalskem pristaniškem mestu Lobita so se možje z mestne uprave sklenili znebiti podgan, ki jih je v mestu toliko kot prebivalcev. Poskušali so vse mogoče, a brez uspeha, zato so razpisali nagrade za vsako ubito podgano. Mlado in staro se je zapodilo v lov na nezaželene živali. Nenadoma je bilo vsega konec. Vendar ne zato, ker bi zmanjkalo podgan - zmanjkalo je marveč denarja v mestni blagajni.
OGROŽENA ZNAMENITOST -Znameniti poševni stolp v Pisi je v resni nevarnosti, da se podre, čeprav so dolgo trdili, da bo tako stal še cela stoletja. Z natančnimi merjenji so ugotovili, da se je v zadnjih desetih letih nagnil še za skoraj pol metra, tako da znaša zdaj odmik od vertikale že celih pet metrov.
NERODNI KMETJE - Na kmetijah je vsako leto treba požgati odpadno slamo, ki ostane po mlačvi, strnišče, suho listje in še kaj, kar se ne da koristno uporabiti. To požiganje je letos v Zahodni Nemčiji terjalo 31 življenj kmetov, preko 100 pa se jih je hudo opeklo. Po podatkih sodeč, nemški kmetje niso kdove kako spretni ah pa so tako strastni požigalci, da jih strast zanese in pozabljajo na lastno varnost.
DOBRODELNA VRTOGLAVI-* CA - Med svojevrstne svetovne rekorderje se je vpisal tudi ameriški novinar Don Johnson: na vrtiljaku nekega zabavišča v ameriški zvezni državi Oregon se je vozil nepretrgoma 191 ur, 23 minut in 35 sekund. V vsej tej norosti je dobro vsaj to, da je izkupiček od vstopnine, ki so jo morah plačati gledalci dolgotrajnega vrtenja, novinar dal v dobrodelne namene.
PRESNETA TELEVIZIJA -Skupina nemških psihologov, zdravnikov in sociologov je izvedla poskus na 184 prostovoljcih, da bi ugotovili, kako močno je že človek navezan na gledanje televizije. Nihče od prostovoljcev ni mogel zdržati brez televizije dlje kot šest mesecev. Večina je čutila že po nekaj tednih nepremagljivo željo, da bi gledali na mali zaslon. Ugotovitev je vse presenetila. Pri nas bi poskus verjetno izzvenel drugače, vsaj po pritožbah nad programom sodeč.
— rrm nroi  T 1 — t — ■■■ —i ■ - i———mm— n 1 ‘ 
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Ainib««« -„l:«; i;,.l* ■J««..:«
romar zabiti iiiioo zdrav e
(Nekateri ljudje) po našej domovini, zlasti bolj priprosti na kmetih pa tudi po mestih, so zaprli svoje hiše, zabili okna, ter tu in tam še celo žaganja natresli nanje, da se celo zimo ne bodo več odprla. Ako stopiš v tako sobo, ti šine v nos neprijeten zopern zrak, da ti preti dihanje ustaviti. Kako nespametni so taki ljudje! Le čist in zdrav zrak se da lahko ogreti, zato zračite sobe! Kjer biva v majhnih prostorih veliko ljudi skupaj, tamo bi morala okna se odpreti vsaj enkrat na dan. Ubogajte, ako hočete zdravje ohraniti sebi in drugim.
(Kmetijska bralnica) odprta je vsako nedeljo v Novem mestu do 10. ure do-poludne. To nedeljo priredi kmetijska podružnica v bralnici shod kmetovalcev, pri katerem se bodo pogovorile važne kmetijske zadeve, kakor je brati'zadej v vabilu. Ker je vstop brezplačen in vsakemu prost, pričakujejo obilne udeležbe.
(Ogrski škofje) so se te dni zbrali v
posvet, da se pogovore, kako jim je nastopiti zoper vladno predlogo o civilnem zakonu. Kardinal Schlauch je izdal temeljito razpravo zoper to predlogo. Toda, kjer vladajo vzajemno lc framazoni, židje in kalvinci, tam je težko zmagati.
(O tvorjenje prodajalnice) čast mi je najuludneje naznaniti. Trgovino s suknom in manufakturnim blagom sem odprl na Ljubljanski cesti. Moje najskrbnejše prizadevanje bode s strogo reelno postrežbo, samo dobrim blagom in nizkimi cenami, steči si blago naklonjenost svojih velespoštovanih kupovalcev. V ugodni nadeji prav živahnega poseta, beležim z velespoštovanjem.
(Goveja kuga) je na Hrvatskem in v Slavoniji popolnoma prenehala, zato se sme od doli k nam dobivati govejo živino. .
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. decembra 1893)
Pura kot dve kravi
Ker bi vsi radi jedli dobro, med dobro pa šteje meso, le-tega na svetu primanjkuje. Sosednja Italija uvozi, kot piše „Mondo Economico“ za tri milijarde lir mesa - na dan. Nič čudnega potem, če ta dežela prireja Eurocame, poseben „sejem mesa“ v Veroni, kjer skušajo najti odgovor na večno vprašanje: Kako si zagotoviti več mesa, več tako priporočenih živalskih beljakovin?
S pomočjo elektronskih računalnikov so prišli do zanimivih ugotovitev, kakšna je možnost za prirejo mesa pri posameznih živalih, če se pri tem upošteva vse potomstvo. Različne živali imajo zelo različen „produkcijski potencial44. Rezultati so pokazali, da ima svinja največjo mesno produktivnost, kar bi lahko pričakovali, presenetljivo pa je, da dasta dve kokoši več prireje mesa kot ena krava. Prireja mesa je znašala, kot so izračunali s pomočjo elektronike, pri svinji 868,5 kg, pri puri 274,5 kg, pri kravi 151,2 kg, pri kokoši 104,8 kg, pri zajki 35,9 kg itd. Torej svinja priredi skoraj šestkrat toliko mesa kot krava!
Natanko so tudi izmerili, koliko enot odgovarjajoče krme je potrebno pri posamezni vrsti živali, d se priredi 100 kg mesa. Tu so številke drugačne. Najmanj je potrebno pri kokoši - 292 kg, zatem pri puri - 387 kg, nato pri zajki — 394 kg, svinji 428 kg, kravi (tele) 1.045 kg, ovci 1.130 kg itd. Najcenejše meso je' perutnina, to vemo že sicer, dobljeni rezultati pa to znanstveno potrjujejo.
Morda bo kdo očital, češ da je kakovost posameznih vrst mesa zelo različna, da imamo boljše ih slabše meso. Po okusu res, po beljakovinski vrednosti pa „nižjeraz-redne“ vrste mesa niso bistveno slabše, kot bi morda pričakovali. Preostane nam sklep: upoštevajmo izsledke iz Eurocama!
BREZ BESED
Janez Bevc
Spretni
prsti
Pletarjev v tem času po hribih ne manjka. Tudi priletni Janez Bevc iz Čilpaha v tre-beljanskih hribih ročno suka šibje. Je pa v svoji upokojenski „zaposlitvi44 vseeno nenavaden: izgubil je obe nogi, pod njegovimi prsti pa nastajajo zanimive reči.
Ko sem ga prvič srečal pred letošnjim dnevom borca, je že dokončal svojevrstno gugalnico. „Za mojega 10-mesečnega vnučka bo! Maijanček je tako prisrčen, da sem mu moral narediti nekaj posebnega. V trgovini sem videl nekaj za ujčkanje, pa sem si mislil, da bi tudi jaz zmogel kaj takega.44
— Kako pridete do šibja? — sem vprašal, saj si nisem mogel predstavljati, da bi lahko z invalidskim vozičkom stikal po teh dolih po grmovju.
„Žena mi nabere vse potrebno, znosi vse orodje okrog mene na doseg roke, potem se že znajdem.44 Res je imel v bližini mizarsko žago, nožiče, klado, kjer je cepil šibje.
Dejal je, da mu je vnuček v največje veselje, kadar se pripelje iz Ljubljane. Tudi glas mojega avta ga je navdajal s pričakovanjem, da je zet pripeljal vnučka prej, kot so pisali... Tako Janez z ženo ni osamljen: spominov o hudem izza prve vojne, od Bukovine, Dnjestra do soške fronte, ne manjka. Marjanček je sedaj že toliko zrasel, da lahko nekaj razume iz pripovedovanj. Ko stari oče čaka od enega obiska do drugega, pa mu splete kakšen koš ali košaro.	a. ŽELEZNIK
Zvezda repatica
Sinoči sem dolgo vasoval, zato sem se pozno vračal proti domu. Na potu skozi mesto sem našel moža, ki je napol zmrznjen stal in strmel v nebo.
„Kaj ti je, človek božji, da v tem mrazu čepiš? Pojdi domov, pa se deni na toplo, “ sem mu svetoval.
„Saj bi, pa ne morem, “ je zatarnal „Presneta pokora! Menda ne boš trdil, da nimaš doma. Saj si še Cigani, ki se po svetu klatijo, poiščejo zavetje za zimo, pa ne boš ti, ki si učen. Vsaj videti si tak. “ „Kaj mi pomaga vsa učenost, ko ne dobim pravdan-skega stanovanja. “
„Si tak niče, da si ga nisi zaslužil, ka-li? “ ga zbodem.
„O, tako zanikrn pa spet nisem. Dolga leta sem šolo drgnil in tudi boril sem se z zvezdo na glavi in upanjem na boljše čase. Od vsega mi je danes kaj malo ostalo. Namesto smrekove veje sem dobil pravo streho nad glavo. Bajta je stara in streha
pušča, jaz pa imam zavoljo tega tri otroke bolne. “
„Pa se nikjer ne dobi česa boljšega? “ sem vrtal vanj.
„O, pač. Drugi so dobili in si pomagali na boljše, le name so pozabili. Ravno zadnjič so me spet prelisičili Namesto mene je dobil stanovanje tisti, ki šele prvega otroka pričakuje. Imel je lepo in suho stanovanje, le malo premajhno se mu je zdelo. “
„Presneta reč vendar! Saj ravnajo s tabo tako kot z mano cesarica na Dunaju, ko sem otel njo in državo pred nevarnim Brdavsom. Veš kaj, tukaj ne bova ničesar rešila, pa tudi mrazi me že, zato mi brž povej, čemu strmiš v nebo. “
„Zdaj, ko so mi vsi odpovedali, čakam na zvezdo repatico, ki se je vsi boje. Pravijo, da prinaša nesrečo. Vidiš, jaz sem hudega že vajen, pa bi rad dobil kos njenega repa, da bi si zakrpal vsaj streho nad glavo.
MARTIN KRPAN
Dolgotrajen avto je le reklamna poteza
V časih, ko avtomobil št bil potrošniško blago, je t njegova življenjska doba veli daljša kot je življenjska dc današnjih avtomobilov. S fordi, ki so jih priljubljeno i' novali „teta Lizzy44 so de le tj a vozili svoje voznike po liko slabših cestah kot so današnje. Z razvojem potrošniške družbe pa je avto postal kupni predmet, ki ga je treba menja,ti vsakih nekaj let. V to so avtomobilske tovarne prisilile potrošnike s stalnim menjanjem modelov, nekaj pa tudi na račun tehničnih izboljšav.
Na letošnjem mednarodnem avtomobilskem sejmu v Frankfurtu je tovarna Porsche predstavila obiskovalcem prototip avtomobila, za katerega so trdili, da bo brez večjih popravil uporaben celih 20 let. Ko so prototip načrtovali, so obljubljali take izboljšave, ki bi sicer podražile avto, a bi v zameno občutno podaljšale življenjsko dobo vozila.
1
ČIST ZRAK - Posledice naftne fize v zahodnem svetu so vse bolj idne. V nedeljah in praznikih je v Jnogih državah prepovedana vožnja avtomobili, tako da ulice glavnih 'est spominjajo na nekdanje čase, 0 je na cestah vladal še pešec. Ce JUgega ne, imajo zdaj ob nedeljah v pestih vsaj čist zrak, če že bencina B.
r
JOHANN PETER HEBEL:
I
m Na indonezijskih otokih živi največji kuščar na svetu - Odrasla žival doseže tudi do dva in pol metra dolžine - Hud požeruh
Tako naj bi izgledal avtomobil, ki bi vzdržal 20 let brez večjih popravil.
Strokovnjaki, ki so preverjali trditve Porschejevih načrtovalcev, so ugotovili, da ni v prototipu nobene pomembne izboljšave; laboratorijske raziskave pa so pokazale, da tudi mnoge od obljubljenih novosti, ki jih je tovarna načrtovala, ne bi bistveno pripomogle k daljši uporabnosti avtomobila.
Jasno je, da si je Porsche privoščil reklamno potezo, ker mu prodaja hitrih in dragih avtomobilov ne gre najbolje. Da bi pljuval v lastno skledo s proizvodnjo dolgotrajnih avtomobilov pa res ni verjeti, dokler morajo tovarne prodajati čimveč avtomobilov, če hočejo obdržati visoko proizvodnjo in imeti dobiček. Prodajati pa ne bi mogli toliko, če bi avtomobili bili res uporabni dvajset let.
»Dolenjski list« v vsako družino
Zmaji so sicer stvar ljudske domišljije, toda če bi iskali resnično bitje, ki je še najbolj podobno pravljičnim zmajem iz mnogih pripovedk, bi najbolj ustrezal veliki komodski kuščar ali vara-nus komodoensis, kot mu
I strokovno pravijo biologi. Komodski veliki kuščarje zdaleč največji kuščar na svetu, saj odrasla žival dose-
Iže tudi do dva in pol metra dolžine. Živi na nekaterih indonezijskih otokih in najbolj ljubi suhe predele. Kot
Ivsi kuščarji je živahen samo ob višji temperaturi. Noč prebije v kakšnem skrivali-
IŠču med skalami ali pod koreninami dreves. Za hrano si najraje izbira mrhovino, ki jo zavoha že od daleč. Po
Ivsej verjetnosti je njegovo glavno čutilo za voh jezik, saj so ugotovili, da zelo slabo vidi in da se do plena pri-|| plazi z iztegnjenim jezikom. Pri delitvi plena so varani zelo nedružabna bitja. Cele - kose mesa trgajo z mrhovine
(poginulih živali in jih goltajo, nespretnim in šibkejšim mlajšim kuščarjem tudi kar iz gobca. Pri mrhovini se doli stikrat vnamejo prave bitke || za vsak grižljaj.
'm m* mi m
En kuščar lahko požre neznansko količino hrane, po dobrem žrtju pa spi tudi več dni. Zoologi, ki so preučevali navade tega „zmaja44, so bili priče primeru, ko je en sam varan požrl celega jele-na._
Čeprav je življenjski prostor komodskih varanov omejen, niso ogroženi. Na otokih, kjer prebivajo, je dovolj divjadi za njihovo pre-
hrano in le malo ljudi, ki bi jih lahko iztrebili. Indonezijska vlada je razglasila južni del otokov Rinča in Padar, kjer je največ komodskih kuščarjev, za zaščiteno območje.
Za vsako žival, ki jo živo odpeljejo, je potrebno dobiti posebno dovoljenje, zato v živalskih vrtovih po svetu ni videti veliko primerkov te živali.
Komodski kuščar ali varan je še najbolj podoben zmajem iz pravljic.
Rešitev prejšnje križanke:
NESPORAZUMI
Franc Godeša, član medobčinskega sveta ZK Ljubljana, je na zadnji seji v razpravi o sklepu o delovanju medobčinskega sveta opozoril na zaplete in dvojno delo, ki nastaja v ljubljanskih občinah, ki so povezane najprej v mestni svet ZK in šele nato v medobčinski svet ZK Takih zapletov pri ostalih občinah ni
- Veliko težav sem imel s člani iz ljubljanskih občin, ko sem predsedoval zadnji seji naše komisije, medtem ko teh težav ni bilo s člani iz okoliških občin. Morda je bil delni vzrok tudi v tem, ker sta bila v komisiji okrožni sodnik in sodnik vrhovnega sodišča, oba iz ljubljanskih občin, komisiji pa sem predsedoval jaz, sodnik občinskega sodišča.
Jože Drnovšek, sekretar medobčinskega sveta pa je dodal:
- Kaže, da bo treba predsednika komisije zamenjati s sodnikom vrhovnega sodišča, pa ne bo nesporazumov.
pp-\10LV-
1. Če nas spomin ne vara,	junaka,	Paradi-
žnika in njegovo boljšo poloviconazadnje srečali visoko v gori, zaprta v vesoljv^psuli. Globoko zmrznejna kot dva baby-beef zre^akata tu boljših časov. Takole je stvar zamišljen# -^° se obrnejo naokrog tisočletja, ko potrka na d? ,nekako tretja četrtina dvajsetega stoletja, se zga^j. ^dilka v kapsuli. Vesoljski hladilnik se ogreje in nfl^Haka, sedeč vsak
v svoji lužici, si pomaneta oči!
No, do dvajsetega stoletja je še silno daleč in marsikaj se utegne medtem pripetiti! Najmanj to - in to se je v resnici tudi zgodilo! - da prazgodovinski viharji zvalijo kapsulo z gore, jo zakotalijo v breg pod goro. Pa da jo hudourniki tu zasujejo z gruščem in da jo slednjič po dolgih tisočletjih zarase gozdič! Gozdiček, ki je že močno podoben našim smrekovim šumam.
Obujmo zdaj stare čevlje, dragi bralci, pa krenimo v
ta gozdiček, ki stoji nad našo vesoljsko ladjo. Poglejmo, kaj se tu dogaja okrog leta nič.
Neki možakarji so tu. Malce drugače oblečeni, kot je v navadi dandanes. Med seboj se pogovarjajo v jeziku, ki v njem prepeva župnik v farni cerkvi v Košati lipi... In v rokah drže možakarji ostre sekire.
HUZAR
Ko so se v začetku francoske revolucije Prusi vojskovali s Francijo in so jezdili skozi Champagno, si nihče ni predstavljal, da bo zapihal drug veter in da bodo kmalu, že leta 1806, prišli Francozi in vrnili obisk brez povabila. Vsi Prusi se namreč niso obnašali tako, kot se spodobi poštenemu vojaku v sovražni deželi.
Tako je neki pruski huzar, ki je bil slab človek, vdrl v hišo miroljubnega moža, mu pobral ves denar in še veliko drugih vrednosti, na koncu pa je vzel še popolnoma novo posteljno pregrinjalo in grdo ravnal z možem in ženo. Njun osemletni sin ga je na kolenih prosil, naj njegovim staršem vrne vsaj posteljnino. Huzar ga je grobo odrinil. Njuna hčerka je tekla za njim, ga zgrabila za pelerino in ga milo prosila usmiljenja. On pa jo je zgrabil, jo sunil v vodnjak na dvorišču in odšel s svojim plenom.
Cez leta je odšel v pokoj, naselil se je v mestu Neisse v Šleziji in ni veliko razmišljal o zločinu, ki ga je bil nekoč storil, misleč, daje to že zdavnaj pozabljeno.
Toda kaj se je zgodilo leta 1806?
Francozi so vkorakali v Neisse in nekega večera so mladega narednika dali na prenočišče v hišo neke ženske, ki ga je prijazno sprejela. Narednik je bil pošten, obnašal se je dostojno in zdel se je dobre volje.
Naslednje jutro narednika ni bilo k zajtrku. Ženska je mislila: „Gotovo še spi,44 in je dala kavo zanj v pečico, da bo ostala topla. Čez nekaj časa, ko ga še vedno ni bilo k zajtrku, je šla pogledat v njegovo sobo, če ni kaj narobe. Počasi je odprla vrata.
Mladenič je bil buden in je z rokami v naročju sedel na postelji. Vzdihoval je, kot da se mu je zgodila velrka nesreča ali da ga muči domotožje ali kaj podobnega, in ni opazil, da je nekdo v sobi.
Ženska je mimo stopila k njemu in vprašala: „Kaj se vam je pripetilo, narednik, in zakaj ste tako žalostni? 44
Mladenič jo je pogledal s solzami v očeh in dejal, da je pregrinjalo na postelji, v kateri je prespal, bilo nekoč last njegovih staršev v Chapmagni. Pred štirinajstimi leti so jim pobrali vse in so postali siromaki. Vse to je zdaj videl pred seboj in njegovo srce je bilo polno bolečine. Narednik je bil namreč sin moža, ki so ga oropali v Champagni, in še vedno je poznal pregrinjalo in rdeče začetnice imena, ki jih je nanj prisila njegova mati.
Žena se je prestrašila in dejala, da je pregrinjalo kupila od huzarja, ki.še vedno živi v Neisse, in da ona pri tem ni prav nič kriva.
Francoz je vstal in zahteval, naj ga peljejo na huzarjev dom. Moža je prepoznal.
„Ali se spominjate,44 mu je dejal, „kako ste pred štirinajstimi leti v Champagni pobrali nedolžnemu človeku vse, kar je imel, celo posteljnino, in kako se niste omehčali, niti ko vas je osmeletni deček prosil usmiljenja? In ali se že spominjate moje sestre? 44
Stari nesrečnik se je najprej poizkušal opravičevati, češ da v vojnih časih, kot vsakdo ve, ni vse tako, kot bi moralo biti, in da tisto, kar eden pusti, vzame drug in da zato človek lahko vzame tudi kar sam. Toda ko je videl, da je narednik res tisti deček, čigar starše je bil oplenil in z njimi grdo ravnal, in ko se je spomnil njegove sestre, je huzarju glas v kesanju in strahu onemel. Padel je na tresoča se kolena pred Francoza. Nič drugega ni mogel spraviti iz sebe, kot: „Odpustite mi,44 „Toda,44 si je mislil, „to ne bo veliko pomagalo.44
Dobrodušni bralec si morda zmagoslavno misli: „Zdaj bo pa Francoz razsekal huzarja na kosce.44 Toda to ne bi ustrezalo resnici. Kadar je namreč srce prebodeno in skoraj zlomljeno od bolečine, se človek ne more maščevati. Kajti maščevanje je preveč neznatno in preziranja vredno, in človek pomisli: „V rokah Usode smo44, in se ne more pripraviti do tega, da bi zlo poplačal z zlom. Tako je mislil tudi Francoz in je dejal: „Odpustim vam, ker ste grdo ravnali z menoj. To, da ste grdo ravnali z mojimi starši in jih spravili na beraško palico, naj vam odpuste on. To, da ste vrgli mojo sestro v vodnjak, kjer je utonila, pa prepuščam vaši vesti.44 S temi besedami je odšel, ne da bi huzarju storil kaj žalega, in spet mu je bilo lahko pri srcu.
Toda huzar se je potem počutil, kot da stoji pred najvišjim sodiščem in da ga obtožujejo za dekletovo življenje. Od tistega dne ni imel več mirne ure in pravijo, da je čez četrt leta umrl.
'Avto'
V	skladu z zakonom o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS-5/72), samoupravnim sporazumom o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo ter na osnovi pravilnika o gospodarjenju z združenimi sredstvi za usmerjeno, organizirano in programirano stanovanjsko graditev, ki ga je sprejel Iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti (Skupščina solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Novo mesto) na seji dne 22. oktobra 1973, in z namenom, da se pospeši gradnja najemnih stanovanj za delavce, kakor tudi ostala stanovanjska graditev, razpisuje Iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost) za območje občine Novo mesto
Lnatečaj
I. ZA POSOJILO ZA NAKUP ALI GRADNJO NAJEMNIH STANOVANJ,
II. ZA POSOJILO DELAVCEM ZA NAKUP STANOVANJ V ETAŽNI LASTNINI, IIL ZA POSOJILO DELAVCEM ZA GRADNJO ZASEBNIH STANOVANJSKIH HIŠ, IV. ZA POSOJILO ZA REKONSTRUKCIJO OBSTOJEČIH STANOVANJSKIH HIŠ IN STANOVANJ V DRUŽBENI LASTNINI,
V. ZA POSOJILO ZA PRIDOBITEV, PRIPRAVO IN KOMUNALNO OPREMLJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ, NAMENJENIH ZA ORGANIZIRANO IN DRUŽBENO USMERJENO STANOVANJSKO GRADITEV DRUŽBENIH STANOVANJ.
I.
POSOJILA ZA NAKUP ALI GRADNJO NAJEMNIH STANOVANJ
Posojila za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj lahko najamejo temeljne in druge organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije, družbenopolitične skupnosti, društva in državni organi (v nadaljnjem besedilu: organizacije), ki združujejo sredstva za stanovanjsko graditev po samoupravnem sporazumu.
Razpisana natečajna vsota znaša 11,500.000 din.
V	natečaju za posojilo za nakup ali graditev najemnih stanovanj lahko sodelujejo organizacije, ki bodo pridobile ali zgradile stanovanja, sposobna za vselitev najkasneje do konca leta 1974, na predelih, ki so po sprejeti urbanistični dokumentaciji namenjeni za stanovanjsko graditev in ki so komunalno opremljeni, in s tem da cena za 1 m2 čiste stanovanjske površine ob dograditvi ne sme biti višja kot 4.000,00 din, oziroma kot jo bo določal družbeni dogovor o maksimalni ceni.
K vlogi na natečaj za najem posojila za nakup ali graditev najemnih stanovanj mora organizacija priložiti:
— izjavo o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev in združevanju sredstev po samoupravnem sporazumu o vezavi sredstev pri Dolenjski banki in hranilnici v Novem mestu za kreditiranje stanovanjske graditve (obrazec št. 1).
— srednjeročni program za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev,
— izjavo, koliko najemnih stanovanj želi s posojilom kupiti ali zgraditi (obrazec št. 2),
— zaključni račun za leto 1972,
— sklep, s katerim organ samoupravljanja organizacije dovoljuje najem posojila za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj ter zagotavlja sredstva za plačilo lastne udeležbe in sredstva za odplačevanje posojila,
— kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo ali potrdilo o zagotovitvi nakupa najemnih stanovanj pri proizvajalcu z navedbo števila stanovanj, ki jih kupuje, cene za posamezno stanovanje z navedbo čiste stanovanjske površine, ki mora biti v skladu s sprejetim občinskim odlokom o določitvi stanovanjskega standarda, in skupno predvideno ceno za kupljeno stanovanje, ali pa lokacijsko odločbo, s tem da pred črpanjem oz. najkasneje v 3 mesecih po odobritvi posojila predloži gradbeno dovoljenje.
Pri nakupu ali gradnji najemnih stanovanj mora organizacija, ki sodeluje na natečaju, prispevati lastno udeležbo. Višina lastne udeležbe za organizacijo iz gospodarstva znaša najmanj 30% od zneska, potrebnega za investicijo;
organizacija, ki ne ustvarja dohodka z gospodarsko dejavnostjo, pa sodeluje z lastno udeležbo, ki znaša najmanj .0 % od zneska, potrebnega za investicijo.
Za lastno udeležbo se šteje posojilo, ki ga dobi organizacija v banki na podlagi vezave ali varčevanja stanovanjskih sredstev, s katerimi organizacija samostojno razpolaga.
Prednost pri odobravanju posojila po tem natečaju imajo organizacije,
— ki nudijo večjo lastno udeležbo,
— ki nudijo krajši odplačilni rok.
Odplačilna doba za posojila bo določena po kreditni sposobnosti prosilca za posojilo, vendar ne more biti daljša kot 20 let. Obrestna mera za posojilo je 3,5 % na leto. Posojilojemalec začne vračati posojilo takoj po porabi oziroma najkasneje po 12 mesecih od dneva podpisa posojilne pogodbe. Posojilo vrača v polletnih anuitetah.
Organizacija lahko dobi posojilo po natečaju največ do višine 150 % od sredstev, ki jih združuje v okviru razpisane vsote. Omejitev v višini 150 % pa ne velja za tiste manjše organizacije, ki z lastnimi sredstvi in posojilom iz združenih sredstev ne bi mogle pridobiti vsaj ene stanovanjske enote.
II.
ZA POSOJILO DELAVCEM ZA NAKUP STANOVANJ V ETAŽNI LASTNINI
Posojilo lahko dobi delavec, ki je zaposlen pri organizaciji, ki združuje svoja sredstva v banki po določbah samoupravnega sporazuma, ki nima stanovanja ali ima neustrezno stanovanje ali pa stanuje v družbenem stanovanju in kupuje novo stanovanje v okviru stanovanjskega standarda, in sicer od pooblaščene organizacije za gradnjo stanovanj.
Cena za 1 m2 čiste stanovanjske površine ne sme biti ob dograditvi višja kot 4.000,00 din, oziroma kot jo bo določal družbeni dogovor o maksimalni ceni.	'
Stanovanje mora biti dograjeno in vseljivo najkasneje do konca leta 1974.
Razpisana natečajna vsota za posojila delavcem za nakup stanovanj v etažni lastnini znaša 500.000 din.
K vlogi na natečaj (obrazec št. 3) za najem posojila za nakup stanovanja v etažni lastnini mora delavec priložiti:
— potrdilo organizacije, pri kateri je zaposlen, da organizacija združuje sredstva po samoupravnem sporazumu pri Dolenjski banki in hranilnici Novo mesto za kreditiranje stanovanjske graditve, in soglasje, da lahko delavec najame posojilo iz združenih sredstev (obrazec št. 4),
— potrdilo organizacije o delavčevem poprečnem mesečnem osebnem dohodku v zadnjem tromesečju in njegovih dolgoročnih obveznostih iz osebnega dohodka (obrazec št. 4) ter enako potrdilo organizacije, pri kateri je zaposlen prosilčev zakonec (obrazec št. 6),
— izjavo delavca o članih njegove družine in izjavo, koliko članov družine bo vseljeno v kupljeno stanovanje (obrazec št. 3),
— kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo ali potrdilo o zagotovitvi nakupa stanovanja v etažni lastnini z navedbo čiste stanovanjske površine,
— končno ceno za stanovanje in rok dograditve oziroma vselitve.
Za družine do vključno štirih članov se lahko kreditira nakup standardnega stanovanja največ do 75 m2 čiste stanovanjske površine,
za družine do vključno pet članov se lahko kreditira nakup standardnega
Pri določanju dobe vračanja posojila bo upoštevano tudi posojilo, ki ga je dobil delavec na podlagi namenskega stanovanjskega varčevanja v banki, vendar odplačilna doba ne more biti daljša kot 20 let.
Obrestna mera za posojilo je 3,5 % na leto. Posojilojemalec začne vračati posojilo takoj po porabi oziroma najkasneje po 12 mesecih od dneva podpisa posojilne pogodb«. Posojilo vrača v polletnih anuitetah, preračunanih na mesečne obroke.
Na natečaju imajo prednost delavci z nižjimi mesečnimi poprečnimi dohodki na člana družine.
III.
ZA POSOJILO DELAVCEM ZA GRADNJO ZASEBNIH STANOVANJSKIH HIŠ,
Posojilo za gradnjo zasebne stanovanjske hiše dobi delavec, ki je zgradil hišo do III. gradbene faze, ki je zaposlen pri organizaciji, ki združuje svoja sredstva v banki po določbah samoupravnega sporazuma, in gradi zasebno stanovanjsko hišo na zemljišču, ki je po sprejeti urbanistični dokumentaciji določeno za zasebno stanovanjsko graditev in je komunalno opremljeno. Stanovanjska hiša mora biti sposobna za vselitev najkasneje do 30.9.1975.
Razpisana natečajna vsota za posojila delavcem za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš znaša din 5,500.000.
Vlogi na natečaj (obrazec št. 5) za najem posojila za gradnjo zasebne stanovanjske hiše mora delavec priložiti:
— potrdilo organizacije, pri kateri je zaposlen, da združuje organizacija sredstva po samoupravnem sporazumu pri Dolenjski banki in hranilnici Novo mesto za kreditiranje stanovanjske graditve, in soglasje, da delavec lahko najame posojilo iz združenih sredstev (obrazec št. 4),
— potrdilo organizacije o prosilčevem poprečnem mesečnem osebnem dohodku v zadnjem tromesečju in njegovih dolgoročnih obveznostih iz osebnega dohodka (obrazec št. 4) ter enako potrdilo organizacije, pri kateri je zaposlen prosilčev zakonec (obrazec št. 6),
— izjavo delavca o članih njegove družine in izjavo, koliko članov družine bo vseljeno v novozgrajeno zasebno stanovanjsko hišo (obrazec št. 5),
— gradbeno dovoljenje za gradnjo zasebne stanovanjske hiše,
— da je poravnal vse obveznosti za komunalno ureditev stavbnega zemljišča,
— dokazilo o zagotovljenih lastnih sredstvih v višini 30 % končne vrednosti stanovanjske hiše (obrazec št. 5).
Resničnost navedb v delavčevi izjavi bo ugotavljal posebni strokovni organ stanovanjske skupnosti.
Delavec lahko ponudi tudi večji odstotek lastne udeležbe, kot je zahtevana v natečajnih pogojih.
Namensko privarčevana sredstva v banki in posojila banke na namensko privarčevana sredstva, ki so jih delavec in njegovi družinski člani že vložili v gradnjo do III. gradbene faze, se tudi štejejo kot lastna sredstva.
Višina posojila za gradnjo zasebne stanovanjske hiše se določi le na standardno velikost stanovanja in znaša lahko največ 50.000.— din.
Prednost za pridobitev posojila imajo delavci, — ki nimajo stanovanja ali imajo neustrezno stanovanje,
— katerih člani družine so zdravstveno ogroženi,
— ki imajo nižji mesečni dohodek na člana družine,
— ki imajo slabše stanovanje,
— ki z graditvijo lastne hiše izpraznijo družbeno stanovanje,
— ki imajo večjo lastno udeležbo,
— ki se zavežejo hišo zgraditi v čim krajšem roku.
c e
Odplačilna doba za posojilo bo določena v skladu z določili 20. Člena pravilnika, oziroma kot velja to za kupce etažnih stanovanj po poprečnem mesečnem družinskem dohodku na člana družine delavca, ki zajema samo ožje člane družine: psojilojemalca, njegovega zakonca in njune nepreskrbljene otroke ali starše brez lastnih dohodkov. Pri določanju dobe vračanja posojila se upošteva tudi posojilo, ki ga je dobil delavec na podlagi namenskega stanovanjskega varčevanja v banki, vendar odplačilna doba ne more biti daljša kot 20 let.
Obrestna mera za posojilo je 3,5 % na leto. Posojilojemalec začne vračati posojilo takoj po porabi oziroma najkasneje po 12 mesecih od dneva podpisa posojilne pogodbe. Posojilo vrača v polletnih anuitetah, preračunanih na mesečne obroke.
stanovanja največ do 83 m2 čiste stanovanjske površine,
za družine nad šest članov se lahko kreditira nakup standardnega stanovanja največ do 90 m2 čiste stanovanjske površine.
Pri nakupu stanovanja v etažni lastnini mora delavec, ki sodeluje na natečaju, prispevati lastno udeležbo.
Prosilec lahko dobi posojilo največ do 60 % od zneska kupoprodajne pogodbe za nakup standardnega stanovanja. Razliko do kupoprodajne vrednosti standardnega stanovanja pokriva delavec z dopolnilnim posojilom pri organizaciji, v kateri je zaposlen, ali z lastnimi sredstvi. Za lastno udeležbo štejeta tudi namensko privarčevani denar in posojilo, ki ga dobijo delavec in njegovi družinski člani na podlagi namenskega varčevanja v banki.
Delavec lahko ponudi tudi večji odstotek lastne udeležbe, kot je zahtevana v natečajnih pogojih.
Organizacija lahko delavcu, ki sodeluje na natečaju, da dopolnilno posojilo, ki se ne upošteva kot lastna udeležba. Posojilo lahko da organizacija iz sredstev, s katerimi samostojno razpolaga.
Odplačilna doba za posojilo bo določena v skladu z 2. členom pravilnika, to je na osnovi poprečnega mesečnega družinskega dohodka na člana družine delavca, ki zajema samo ožje člane družine: posojilojemalca, njegovega, zakonca, njune nepreskrbljene otroke ali starše brez lastnih dohodkov, in sicer:
IV.
ZA POSOJILO ZA REKONSTRUKCIJO OBSTOJEČIH STANOVANJSKIH HIŠ IN STANOVANJ V DRUŽBENI LASTNINI,
Posojila lahko dobijo organizacije, ki upravljajo in gospodarijo s stanovanjskim fondom v družbeni lastnini.
Razpisana natečajna vsota znaša 500.000 din.
V	vlogi na natečaj za najem posojila za rekonstrukcijo stanovanjskih hiš in stanovanj morajo organizacije predložiti:
— dokazilo o predmetu poslovanja,
— sanacijski oz. investicijski program, iz katerega mora biti točno razvidno, katere stavbe in stanovanja namerava organizacija rekonstruirati,
— zaključni račun za leto 1972,
— sklep organa upravljanja organizacije, iz katerega'bo razvidno, od kod bo organizacija zagotovila sredstva za plačilo lastne udeležbe in sredstva za odplačevanje posojila.
Lastna udeležba mora znašati vsaj 50 %.
Rok za odplačilo posojila je največ 10 let s 3,5 % obrestno mero.
V.
ZA POSOJILO ZA PRIDOBITEV,PRIPRAVO IN KOMUNALNO OPREMLJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ, NAMENJENIH ZA ORGANIZIRANO IN DRUŽBENO USMERJENO STANOVANJSKO GRADITEV DRUŽBENIH STANOVANJ.
Posojila za pridobitev, pripravo in komunalno opremljanje zemljišč za družbeno usmerjeno organizirano graditev družbenih stanovanj se dajejo:
a) za nakup oz. pridobitev stavbnih zemljišč ter pripravo stavbnih zemljišč se dajejo organizacijam, ki so registrirane za to dejavnost,
b) za opremljanje stavbnih zemljišč s komunalnimi napravami in napeljavami, kamor štejemo cesto, kanalizacijo, vodovod, električno in telefonsko omrežje do priključka, se lahko dajejo organizacijam, ki so investitor teh komunalnih naprav in objektov.
Razpisana natečajna vsota znaša:
ad a) 500.000 din,
adb) 1,500.000 din.
Vlogi na natečaj za pridobitev, pripravo in komunalno opremljanje stavbnih zemljišč mora organizacija priložiti:
— sklep, s katerim organ samoupravljanja organizacije dovoljuje najem posojila ter zagotavlja sredstva za plačilo lastne udeležbe in sredstva za odplačevanje posojila,
— zaključni račun za leto 1972 in periodični obračun po stanju 30. septembra 1973,
— investicijsko tehnično dokumentacijo s predračunom stroškov za investicijo, ki jo želi zgraditi s posojilom,
— sprejeti zazidalni načrt.
Posojilo za pridobitev in pripravo stavbnega zemljišča se daje za dobo 24 mesecev, za komunalno opremljanje pa za dobo 5 let.
Udeleženci natečaja morajo zagotoviti najmanj 20 % lastno udeležbo od zneska, potrebnega za investicijo.
Obrestna mera za posojilo je 3,5 % na leto.
Posojilojemalec začne vračati posojilo po porabi oziroma najkasneje po 12 mesecih od dneva sklenitve posojilne pogodbe.
Posojilo bo vračal v polletnih anuitetah.
Pooblaščene delovne organizacije lahko zaprosijo za posojilo po natečaju samo za tiste komunalne objekte, ki bodo dograjeni najkasneje do konca leta 1974.
SPLOŠNI POGOJI
Če posojilojemalec ne dokonča objekta v roku, določenem po tem razpisu, se mu obrestna mera poveča za 1 %.
Ta natečaj za posojila traja vključno do 45. dne po objavi (ob razpisu vnesti datum); ponudbe na natečaj, dospele po tem datumu, ne bodo upoštevane.
Vloge za priglasitev na natečaj sprejema Stanovanjska skupnost, Prešernov trg 8, Novo mesto, kjer dobijo udeleženci natečaja podrobnejša pojasnila v zvezi z natečajem in potrebne obrazce za prijavo k natečaju.
Vloge morajo biti odposlane v zapečatenih kuvertah priporočeno preko pošte z navedbo „Javni natečaj za stanovanjska posojila" ali pa oddane osebno pri strokovni službi Stanovanjske skupnosti.
Vloge za posojila po natečaju bo pregledal poseben organ Stanovanjske skupnosti.
Sklepe o odobritvi ali zavrnitvi posojila bo sporočil Iniciativni odbor o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti vsem udeležencem natečaja najkasneje v roku 45 dni po zaključku natečaja.	,
INICIATIVNI ODBOR ZA USTANOVITEV SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
V	OBČINI NOVO MESTO
poprečni družinski dohodek na člana družine
mesečni obrok za odplačilo posojila
do 1.200 din od 1.201 do 1.500 din od 1.501 do 2.000 din nad 2.000 din
najmanj 15 % najmanj 20 % najmanj 25 % najmanj 30 %
od skup.
meseč, dohodka druž.
4^1236j
PROSTA DELOVNA MESTA!
A • METALNA*
tovarna za investicijsko opremo in izvajanje inženiringa Maribor, Zagrebška 20
VABI
ob uvedbi nove organizacijske strukture za temeljne organizacije združenega dela in delovno skupnost skupnih služb, k sodelovanju delavce, ki bi bili pripravljeni nuditi svoje izkušnje za napredek in razvoj delovne organizacije, ter
I. razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA TOZD - GRADBENA OPREMA NA SENOVEM
Pogoji: visoka ali višja izobrazba gradbene ali strojne smeri z delovnimi izkušnjami na vodilnih oz. vodstvenih delovnih mestih ter smislom za organizacijo proizvodnje in reševanje proizvodne problematike.
Družinsko stanovanje zagotovljeno
II. objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. VODJA SEKTORJA NABAVE V TOZD - INVESTICIJSKA OPREMA
Pogoji: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri z aktivnim znanjem angleščine ali nemščine ter izkušnjami na vodstvenih delovnih mestih.
Družinsko stanovanje zagotovljeno.
2. VODJA PRAVNE SLUŽBE V DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB
Pogoji: visokošolska izobrazba pravne smeri s prakso. Pravosodni izpit zaželen.
Družinsko stanovanje zagotovljeno.
3. VODJA ODDELKA ZA RAZISKAVO TRŽIŠČA V MARKETINGU
Pogoji: visokošolska izobrazbe ekonomske ali strojne smeri z aktivnim znanjem angleščine ali nemščine ter izkušnjami na vodstvenih delovnih mestih.
4. VODJA PROPAGANDE V MARKETINGU
Pogoji: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, aktivno znanje angleščine ali nemščine ter izkušnje in smisel za ekonomsko propagando.
5. RAZISKOVALEC PRODAJE TRŽIŠČA V MARKETINGU
Pogoji: visokošolska izobrazba ekonomske smeri (marketing), z aktivnim znanjem enega tujega jezika. Praksa zaželena.
6. VODJA POSLOVALNICE ZUNANJE TRGOVINE V MARKETINGU
(dve delovni mesti)
Pogoji: visoka ali višja šola ekonomske smeri z aktivnim znanjem angleškega ali nemškega jezika. Praksa in zunanjetrgovinska registracija zaželeni.
7. VIŠJI ZUNANJETRGOVINSKI REFERENT I. V MARKETINGU
(dve delovni mesti)
Pogoji: višja izobrazba ekonomske smeri z aktivnim znanjem angleškega jezika. Praksa in zunanjetrgovinska registracija zaželeni.
8. VIŠJI ZUNANJETRGOVINSKI REFERENT H. V MARKETINGU
Pogoji: višja izobrazba ekonomske smeri z aktivnim znanjem angleškega jezika. Zunanjetrgovinska registracija zaželena.
9. VODJA KADROVSKEGA ODDELKA V DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB
Pogoji: visoka izobrazba pravne ali filozofske smeri ali višja izobrazba šole za organizacijo dela s prakso na področju organizacije kadrovskih služb in kadrovske politike. Poleg navedenega, morajo kandidati izpolnjevati zahteve glede moralno-političnih kvalifikacij v skladu z določbami družbenega dogovora o načelih za izvajanje kadrovske politike.
10. REFERENT ZA INFORMACIJE V DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB
Pogoji: višja politična šola — smer novinarstvo s prakso.
Če menite, da bi vam delo v veliki delovni organizaciji ustrezalo in da bi s svojimi izkušnjami lahko pripomogli k njenemu hitrejšemu razvoju, vas vabimo, da se priglasite na razpisana in objavljena delovna mesta.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Prevozne stroške na delo in z dela plača delovna organizacija po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Ponudbe sprejemamo 15 dni po objavi v dnevnem časopisu. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z zahtevanimi dokazili kadrovskemu oddelku delovne'skupnosti skupnih služb.
Vsa potrebna pojasnila lahko dobijo kandidati v kadrovskem oddelku skupnih služb. Kandidati, ki želijo, se lahko tudi osebno oglasijo v kadrovskem oddelku skupnih služb.
*%C
paONIR
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllll!]
NOVO MESTO
UPOKOJENCI SGP „PIONIR" NOVO MESTO!
Bliža se čas novoletnih praznikov in obdaritev. Prosimo vas, da nam do 15. 12. 1973 sporočite točen naslov vašega sedanjega bivališča.
Pismeno se nam javite na naslov:
SGP „PIONIR** NOVO MESTO, Kadrovski oddelek, Novo mesto, Kettejev drevored 37.
dolenjka
PLAŠČI IN OBLEKE!
j V prodajalni TEKSTIL v Novem mestu. Glavni trg 27, in v | | BLAGOVNICI v Črnomlju lahko kupite ženske zimske | | plašče (cena od 400 din dalje) in moške obleke v raznih | | de šenih (cena prav tako od 400 din dalje).
|	POCENI VINO!	|
J Do 31. decembra 1973 vam v všeh živilskih prodajalnah | | nudimo METLIŠKO ČRNINO - steklenica 11 15 din, ste- | I klenica 21 30 din, vino „VINSKA RADOST**, rdeče, po 11 = | din, belo po 9,50 din.	i
NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI ZA NAKUP!
iffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ŠOLSKI CENTER ZA KOVINARSKO STROKO NOVO MESTO
ŠOLA ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL
RAZPISUJE
iis v tečaj za voznike motornih vozil C in E kategorije v o vem mestu.
Vpišejo se lahko kandidati, stari 18 let in z dokončano osemletko ali poklicno šolo druge smeri, oz. kandidati z veljavnim vozniškim dovoljenjem C kategorije, ne glede na predhodno izobrazbo.
K prijavi za vpis je treba priložiti:
1. rojstni list
2. dokazilo o izobrazbi
3. fotokopijo vozniškega dovoljenja C kategorije, če ga kandidati imajo
4. zdravniško spričevalo za poklicnega voznika
Interesenti vložijo pismene prijave v tajništvu centra, Ulica talcev 3, vsak dan od 8. do 14. ure.
O pričetku tečaja bodo kandidati obveščeni pismeno.
RAVNATELJSTVO
„POSESTVO SNEŽNIK**
KOČEVSKA REKA
razpisuje javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev ter inventarja:
2 kamiona OM Super Orine z nakladalcema Hiab 193 in 177,vozna;
1 terensko vozilo jeep CJ-4, vozen;
4 traktorje IMT 533, vozne;
1 traktor Unimog, ni vozen;
2 vprežna gumi vozova, 3 t;
3 buldožerje 14. oktobar TG-90, Hanomag K-50, Hanomag K-90, vsi v voznem stanju;
1 kompresor Fagram KDV-1, uporaben
3 bencinske kosilnice BCS;
2 trosil ca za umetni gnoj Massey Ferguson
1 prevozna vakuumska črpalka za molžo Belje, tip Al EN, z enofaznim elektromotorjem 1 prevozna živinska tehtnica, 1500 kg
1 aluminijasta cisterna za mleko z dozatorjem, 3001 vi cisterna za fekalije, 4 kub. m, Belje
2 decimalni tehtnici, 1000 in 500 kg
86 motornih žag Stihi Contra, McCulloch, tip 5-10,6-10 in CP-70 ter več motornih žag gornjih tipov, ki so nepopolne
58 klinastih jermenov raznih dimenzij 1 expres za kavo Meteor
1 mlin za kavo Bizerta
2 pralna stroja Gorenje, neuporabna
4 električne štedilnike
,2 štedilnika na drva (dodatna)
10 košar za sadje s stojali
večje število raznih rezervnih delov za žage Stihi 041, OM Super Orione, jeep CJ-4, dvigalo Hiab 193, motorje Acme 82, Fe-35 in za buldožerje Hanomag ter razno rabljeno mehanikarsko orodje.
Licitacija bo v torek, 11.12,1973, ob 9. uri na KU Štalcerji (pri hlevih) za družbeni in privatni sektor. Interesenti morajo položiti pred licitacijo kavcijo v višini 10 % od izklicne cene. Informacije lahko dobite po telefonu, štev. 86-055, Kočevje.
NOVO ZA GRADITELJE! &
NOVOMEŠKA OPEKARNA .
ZALOG - NOVO MESTO
TClfPON 71-40}	POtlNI Mf DAL 10	TlKOCI	t	ACUN	MII	SOK	NOVO	MfSTO
SPOROČAMO cenjenim odjemalcem, da smo ustanovili svojo
TRGOVINO
na drobno z gradbenim materialom, kjer vam
NUDIMO kvalitetne opečne izdelke za nosilne zidove, prezide, strope, fasadno in dimniško opeko, dimne tuljave, porolit in druge.
PRODAJAMO polmontažne stropne nosilce in polnila sistema MAP. To je nov strop izredne kvalitete, kakršnega ste že dolgo pričakovali.
SPREJEMAMO naročila za leto 1974.
GRADITELJI zagotovite si pravočasno potrebni material za
" KOMBI NAPRODAJ!
Zdravstveni dom Novo mesto, enota Krško, odprodaja rešilni
AVTO - KOMBI MORIS - 1600.
Licitacija bo 8. 12. 1973 ob 8. uri v Zdravstvenem domu Krško.
----------------------------------------------------------------—	>v
Takoj sprejmemo v delovno razmerje
NATAKARICO za strežbo v restavraciji
ZŽTP-TTG - Kolodvorska restavracija Novo mesto
OSNOVNA ŠOLA TREBNJE
razpisuje prosto delovno mesto
ŠOFERJA KOMBIJA
Prednost pri izbiri bodo imeli šoferji z izpitom C in D kategorije, ki bi bili sposobni opravljati tudi lažja mizarska dela.
Pismene prijave pošljite razpisni komisiji pri osnovni šoli Trebnje v 15 dneh po objavi. Nastop službe je možen takoj.
„DOLENJKA “
trgovsko podjetje na debelo in drobno Novo mesto
dolenjka
objavlja prosto delovno mesto
POSLOVODJE prodajalne „Samopostrežba** v Novem mestu
Pogoji:	visokokvalificiran	trgovski	delavec	s	5-letno
ustrezno prakso ali kvalificiran trgovski delavec z 104etno ustrezno prakso.
Rok za vlaganje prijav je 8 dni po objavi.
VPISOVANJE V ŠOLO
Na osnovnih šolah Bršljin, Grm, Katja Rupena, Milka Šobar-Nataša v Novem mestu, bo vpisovanje otrok za prvi razred (šolsko leto 1974/75) dne:
12. decembra (sreda) od 8. do 12. ure
13. decembra (četrtek)
od 8. do 12. ure in popoldan od 15. do 17. ure na omenjenih pristojnih šolah.
Vpisani bodo otroci, rojeni v letu 1967, pogojno pa tudi tisti, ki so bili rojeni do konca meseca junija 1968.
Starši naj prinesejo s seboj otrokov izpisek iz rojstne matične knjige.
kateksTibm
Kmetovalci in rejci prašičev!
Tudi letos odkupuje Koteks Tobus svinjske kože.
Pri vzreji prašičev pazite, da se njihova koža ne poškoduje.
Nepoškodovane in nerazrezane kože imajo pri odkupu večjo vrednost.
Svinjske kože oddajte najbližji zbiralnici Koteks Tobus ali kmetijski zadrugi, kjer odkupujejo tudi kože drugih živali.
TEDENS^
m
Petek, 7. decembra - Urban Sobota, 8. decembra - Marija Nedelja, 9. decembra - Valerija Ponedeljek, 10. decembra - Smiljan Torek, 11. decembra - Danijel Sreda, 12. decembra - Dušan Četrtek, 13. decembra - Lucija
BREŽICE: 7. in 8. 11. ameriški barvni film „Diplomiranec". 9. in 10. 12. italijansko-nemški barvni film „Izabela vražja kneginja14. 11 in 12. ameriški barvni film „Dr. detektiv**.
ČRNOMELJ:	8.	in 9.	12.
ameriški barvni film „Boter**. 12.
iMl
SLUŽBO DOBI
SPREJMEMO LIKARICO. Kemična čistilnica Oberč, Novo mesto, Kom. Staneta 3.
V	VARSTVO vzamem dva otroka. Informacije: Muzejska 8, Novo mesto.
STANOVANJA
ODDAM opremljeno sobo dvema moškima. Naslov v upravi lista (2990/73).
MLADA USLUŽBENKA išče v Novem mestu neopremljeno ogrevano sobo. Naslov v upravi lista (2977/73).
ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO zamenja enosobno stanovanje na Mestnih njivah, blok VI/IV, za približno enako v pritličju v Novem mestu ali bližnji okolici. Stanovanje naj bi imelo čim lažji dostop. Ponudbe pošljite v ZD Novo mesto.
Motorna vozila
PRODAM traktor Ferguson 35. Naslov v upravi lista (2987/73).
UGODNO PRODAM osebni avto VW 1200. Interesenti naj se oglasijo pri Francu Medvešku, Krško, Trdinova 1.
PRODAM traktor Univerzal 45, nov, prevoženih 245 ur. Naslov v upravi lista (2972/73)
PRODAM ŠKODO, letnik 1968, v voznem stanju. Naslov v upravi lista (2976/73).
PRODAM FIAT 124, letnik 1970. Ogled od 14. do 16. ure. Lojze Pavlič, Vel. Bučna vas 31, Novo mesto.
PRENOVLJENEGA fička ugodno prodam. Zimska oprema. Božič, Planinska 31, Sevnica.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1971. Naslov v upravi lista (3003/73).
NUJNO in po ugodni ceni prodam audi karavan. Ogled vsako soboto in nedeljo popoldne. Naslov v upravi lista (3004/73).
PRODAM
PRODAM kosilnico BCS in peč na olje EMO 8 v odličnem stanju. Janez Crtalič, Šentjernej 100.
PRODAM dobro ohranjeno oljno peč EMO. Franc Zupančič, Birč-na vas 22, Novo mesto
PRODAM dva lepa prašiča. Naslov v upravi lista (2971/73).
UGODNO PRODAM kompletno glavo za skobeljni stroj (noži 60 cm) s cirkularčkom in kmečki motorni mlin za mletje vseh vrst žit ter težko železno tračno žago. Vprašajte pri Antonu Kozmusu, Lončarjev dol 2, 68290 Sevnica.
PRODAM gume sneženke za avto 850 in 750. Naslov v upravi lista (2978/73).
PRODAM dobro ohranjen jedilni kot. Naslov v upravi lista (2981/73).
PRODAM mizarsko orodje, vinsko posodo, prešo in mlin za sadje. Ogled v nedeljo po 9. uri pri Jeke, Ravno 5 pri Ralu.
PRODAM VEČ PRAŠIČEV, težkih približno 150 kg. Janez Brulc, Vrhovo 10, Mirna peč.
ZELO UGODNO prodam spalnico iz trdega lesa. Posteljni vložki polnjeni z žimo. Cena po dogovoru. Naslov v upravi Usta.
POCENI PRODAM prikolico za osebni avto. Jože Ribič, Kettejev drevored 41, Novo mesto.
PRODAM televizor in več elektro-akustičnih aparatov. Ogled in informacije: Mestne njive 2/1.
12. ameriški film „Racija za
100.000	dolarjev**.
KOSTANJEVICA: 9. 12. angleški barvni film „Moj revolver moja pravica**.
METLIKA: Od 5. do 8. 12. bo v Metliki „TEDEN SLOVENSKEGA FILMA**. V tem času si bodo obiskovalci lahko ogledali naslednje slovenske filme:	CVETJE V
JESENI, KO PRIDE LEV, LJUBEZEN NA ODORU, BEGUNEC, SAMORASTNIKI, TRENUTKI	ODLOČITVE,
KEKČEVE UKANE.
NOVO MESTO: Od 7. do 10. 12. ameriški barvni film „Poletni ubija-lec“. Od 11. do 13. 12. francoski barvni film „Varuj se prijateljev**.
RIBNICA: 8. in 9. 12. nemški barvni film „Sirota s čudežnim gla-som“.
TREBNJE:	in 9. 12. ameriški
barvni kavbojski film „Bilo enkrat na zahodu*4.
ZARADI selitve ugodno prodam dobro ohranjeno svetlo lakirano spalnico. Ogled vsak dan po 16. uri. Julka Marjek, Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad 12 (poleg
Uino	r
PO UGODNI* CENI prodam enodružinsko hišo z vrtom v centru Trebnjega. Naslov v upravi lista (3005/73).
KUPIM
KUPIM manjšo hišo ali komfortno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Ponudbe pod „GOTOVINA**
KUPIM dobro ohranjen pianino.
Naslov v upravi lista (2982/73). STARO ZIDANICO ali hram kupim ali vzamem v najem za več let v bližini Novega mesta. Tudi pozimi dostopno z avtomobilom. Ponudbe pod šifro „PO DOGO-VORU“.
ZAMENJAM manjše posestvo, hišo, gospodarsko poslopje, 1 ha 34 arov zemljišča v Brežicah pri železniški postaji za dvostanovanjsko hišo z vrtom in približno 30 arov zemljišča v bližini Libne ali Vidma-Krško. Naslov v upravi lista (2949/73).
PRODAM e no stanovanjsko hišo in še eno poslopje. Možna adaptacija hiše. Ogled pri Mariji Planinc, Vo-jinska cesta št. 15, 68340 Črnomelj.
RAZNO
POROČNI PRSTANI! - Darilo po najnovejši modi vam izdela zlatar v Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
V	NAJEM VZAMEM prostor za elektro obrt v Novem mestu’ Dostop možen z avtomobilom. Naslov v upravi lista ali telefon 85-545 (2996/73).
PO UGODNIH POGOJIH dam v najem gostinski lokal v manjšem industrijskem mestu na Dolenjskem. Ponudbe pod „PROMETNA TOČKA44.
KMEČKI F ANT s službo ih svojim stanovanjem, star 32 let, 176 cm, doma pri Sevnici, želi zaradi ženitve spoznati preprosto, dobrosrčno, verno, lahko zelo revno kmečko dekle, staro od 20 do 30 let. En otrok ni ovira. Ločenke ne pridejo v poštev. Samo resne ponudbe pošljite pod „JAVI SE, SREČA TE ČAKA44.
Ob smrti naše drage mame, stare mame in sestre
TEREZIJE KUMP
iz Laz pri Uršnih selih
se za vso pomoč iskreno zahvaljujemo sosedom Sobarjevim in Mausar-jevim, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki so našo drago mamo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Laboda in ZB iz Novega mesta za podarjene vence in cvetje, tov. Pircu za organizacijo pogreba, govornikoma tov. Logarju in tov. Virantovi za poslovilne besede doma in ob odprtem grobu. Se enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči: mož Jože, sinova Jože in Viktor z družinama, sestre in bratje ter drugo sorodstvo
Za vedno nas je zapustila ljuba mama, soproga, stara mama, teta in cenjena soseda
JOŽEFA JERMAN,
roj. Gospodarič iz Straže pri Šentrupertu
Iskreno se zahvaljujemo vsem delovnim kolektivom, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali, izrekli sožalje, nudili pomoč in darovali vence. Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu osebju, pevcem, Antonu Strmoletu in vsem drugjm, ki so našo ljubo mamo spremili na zadnji poti.
Žalujoči:	soprog Anton,
hčerke Anica, Justi in Pepca, sinova Jože in Tone, sorodniki: Metka, Marinka, Niko, Jože, Ivan in drugi
Ob težki in prerani izgubi dragega moža in očka
IVANA HOHNJECA
iz Novega mesta
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mi v težkih trenutkih stali ob strani in mi pomagali. Še posebno zahvalo sem dolžna zdravnikom in strežnemu osebju internega in kirurškega oddelka novomeške bolnišnice, ki so se vse do zadnje ure trudili z njim in mu lajšali bolečine, župnikoma za opravljeni pogrebni obred, učencem 1. a razreda osnovne šole Katja Ru-pena ter kolektivu dijaškega doma Majde Šilc za podarjeno cvetje in venec. Iskrena hvala tudi sosedi Anici Jaketič, ki mi je bila ves ta čas v veliko oporo in pomoč.
Žalujoča: žena Pepca s hčerko Dijanco
Posebna šola Šmihel Novo mesto se najlepše zahvaljuje Društvu knjigovodij Novo mesto za podarjenih
300,00	din namesto venca na grob Jane Klemenčič.
Ob prerani in tragični izgubi našega sina, brata, svakrt in strica
MIRKA URBANČA
iz Dmovega
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in nam pomagali v najtežjih trenutkih. Iskrena zalivala družini Pavšič iz Velikih Malene, ki mu je ob nesreči nudila prvo pomoč, kolektivu Splošnega mizarstva Krško, ki ga je polnoštevilno spremil na zadnji poti, za poslovilne besede ob odprtem grobu in podarjene vence, sindikalni organizaciji tovarne celuloze in sodelavkam za poklonjeno cvetje, Vinku Kerinu in družini Strle ter vsem ostalim, ki so s cvetjem prekrili pokojnikov grob. Zahvala kaplanu za pogrebni obred in poslovilne besede.
Žalujoči: mama Ana, sestra Anica z družino in Mira z možem.
Drnovo, Bietigheim
Ob prerani izgubi naše drage žene, mame in stare mame
URŠULE ZUPANČIČ, roj. Pucelj
iz Podgozda
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje. Iskreno se zahvaljujemo sindikatu podjetja Mercator Novo mesto, članom kolektiva Mercator Dvor. članicam kolektiva Pletilstvo Žužemberk, članom kolektiva SGP Pionir Novo mesto in vsem ostalim, ki so ji darovali vence in cvetje. Iskrena zahvala gospodu župniku za poslovilne besede.
Žalujoči: mož Miha, hčerke Anica z družino, Cvetka in Štefka, sinova Miha z ženo Marijo in Jože z družino ter drugo sorodstvo
Ob izgubi naše dobre in skrbne žene, mame, stare mame in tete
KATARINE MENCIN
iz Drašče vasi pri Žužemberku
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom za podarjeno cvetje in pomoč. Hvala kolektivu KZ Krka Novo mesto za podarjeni venec, župniku iz Šmihela za opravljeni obred in poslovilne besede.
Žalujoči: mož, sinova Tone in Lojze z družinama, hčerki Mimi in Ani z družinama in drugo sorodstvo
Vsem, ki so v nesreči, ki se je zgodila 23. novembra na Glavnem trgu v Novem mestu, pomagali najini deklici, posebno pa še tovarišu, ki jo je hitro prepeljal v bolnico, se najlepše zahvaljujeva. DARKO IN DANI KAVŠEK
ANA LAHAJNAR z Dol. Kamene 52 pri Novem mestu se zahvaljujem tov. Novaku in njegovi ženi z Dol. Kamene za pomoč in izredno požrtvovalnost pri iskanju moje mame. Obenem pa se zahvaljujem vsem sosedom in postaji milice iz Novega mesta.
lHEKHCI
OPOZARJAM vse osebe, ki bi širile neresnične vesti o meni, da bom proti njim sodno postopal. FRANJO MUSEC, Hermanova 31, Sevnica.
ALOJZ SLAK IN JOŽE NOVAK, Golobinjek pri Mimi peči, prepovedujeva vožnjo, hojo in delanje kakršnekoli škode po najinem zemljišču na Golobinjku. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in tašče
AGATE NOVAK iz Dol. Ponikev
se iskreno zahvaljujeva najbližnjim sosedom, ki so nama v najtežjih trenutkih stali ob strani, nudili vso pomoč in darovali venec, vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem za darovane vence in cvetje ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujeva se nosilki prapora Mariji Grive, DU Trebnje za zadnji pozdrav pri odprtem grobu. Posebna zahvala dr. Anteju Munitiču z Mirne ter dr. Tomislavu Hengu iz Trebnjega za nesebično pomoč, tolažilne besede in lajšanje trpljenja, dekanu pa za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoča: hčerka Milka z možem
PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO!
ZAHVALA
✓
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata
JANEZA ŽAGARJA iz Radne vasi,
ki nas je zapustil v 73. letu starosti, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter spremili pokojnika na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom zdravstvenega doma Trebnje za lajšanje bolečin. Hvala župniku, gasilcem in pevcem za opravljeni obred. Zahvaljujemo se tudi tovarni zdravil Krka in sodelavcem ter vaščanom. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena in sin Jože z družino, hčerke Milka z Nevenko, Mici z družino, Pavlinca z družino ter sestra in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob težki izgubi mojega dragega moža
SILVA DVORAČKA iz Novega mesta
se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ga imeli radi, vsem, ki ste mi v tako težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala naj velja njegovim stanovskim tovarišem iz Kmetijske šole Grm in Opremalesa, mojim sodelavkam tovarne zdravil Krka. Zahvaljujem se tudi zdravnikom Zdravstvenega doma Novo mesto ter vsem sostanovalcem bloka 27 in 28 Nad mlini, župniku iz Kostanjevice za opravljeni obred in tov. Luzarju iz Gabrja za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem in vsakomur posebej iskrena hvala.
Žalujoča: žena Tončka v imenu vsega sorodstva
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi ljubljenega moža, sina, očeta, starega očeta
FRANCA KOSA kmeta iz Rupe pri Šentjanžu
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter sočustvovali z nami v težkih trenutkih. Zahvala osebju klinične bolnišnice Ljubljana, predvsem dr. Naglasu za njihov trud in prizadevanje, sosedom, vsem sorodnikom, TIS Sevnica in obratu Muflon iz Radeč za pozornost. Hvala župniku za obrede, pevcem za petje v cerkvi, radeški godbi za žalostinke, ZB Šentjanž in Krmelj za spremstvo s praporom, KS Šentjanž za pomoč in govornikom za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Marica, mama, hčerka Marta z družino, sinovi Franci, Ludvik, Jožek in drugo sorodstvo
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Štajdohar in Ivan Zivič UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jože Splichal, JožicaTeppcy, Ivan Zoran in Alfred Železnik
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 2 din - Letna naročnina 79 dinarjev, polletna naročnina 39,50 din, plačljiva vnaprej
—	Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriških dolarjev oz. 30 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 40 din, 1 cm na določeni strani 55 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 80 din. Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnj4»beseda 1 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 5 od 1.7. 1972 - DOLENJSKI LIST šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ 33-316/72), za katere sc ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1/72 od 31. 1. 1973)
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
TELEVIZIJSKI
SPORED
RADIO LJUBLJANA
I: por
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00,
15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do
8.00,
Četrtek, 6. decembra:
8.10 Glasbena matineja. 9.35 Iz glasbenih šol. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Dragan Honzak:	Akcija za
bonitiranje	kmetijskih zemljišč.
12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 f Priporočajo	vam ...	14.10
Popoldne	za mladi svet.	15.30
Glasbeni	intermezzo.	16.00
„Vrtiljak". 17.10 Popoldanski simfonični	za mladi svet.	15.30
Glasbeni	intermezzo.	16.00
„Vrtiljak11. 17.10 Popoldanski simfonični koncert. 18.15 S Plesnim orekstrom RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Popevke in plesni ritmi.
PETEK, 7. DECEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - Kako žive otroci po svetu. 10.15 Teden dni na radiu. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti - inž. Jože Čuden: Značilnosti usmeritev na naših kmetijah. 12.40 Po domače.
13.30 Priporočajo vam .. .14.10 Iz mladih grl. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 16.00 „Vrtiljak*4. 18.15 „Signali". 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z Zadovoljnimi Kranjci. 20.00 Top-pops 13. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 8. DECEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 10.15 Glasbeni drobiž od tu in tam 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti - inž. Jana Pintar:	Značilnosti usmeritev na naših kmetijah. 12.40 Čez travnike in polja. 13.30 Priporočajo vam ...
Hvala za vašo kri.
ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Franc Senučar, Franc Kovačič, Jože Pakar, Anton Petje, Matija Golob, Janez Rangus, Boris Skedelj, Drago Brezovar in Franc Brajer, člani Krke - tovarne zdravil Novo mesto; Anica Seničar, Janko Fobavičnik, Anica Željko, Anica Hribar, Vida Senica, Fanika Pršina, Marija Pavlič, Franc Jerele, Ivo Hidek, Jože Kavšček, Pavel Blatnik, Alojz Metelko, Draga Kajtazovič, Nežka Metelko, Milovoj Zadkovič, Stanka Š talce r in Anton Kaferle, člani Novoteksa Novo mesto; Janez Belko, član ŽTP Sekcije za vleko Novo mesto; Avgust Pavlič, Franc Čečelič, Rudolf Meglič, Janez Kavšek in Terezija Ucman, člani IM V Novo mesto; Jože Hočevar, Jože Kren in Stanislav Oberstar, člani Novolesa Straža; Jože Bašelj, kmet iz Gornjega Kamenja; Majda Kramarič, Jože Rožman, Nada Bajuk, Marija Popit, Štefka Kozan in Jože Perla, člani IMV Črnomelj; Milan Jamnikar, Janez Balkovec in Anton Čopič, člani Pionirja Novo mesto; Danilo Košele, upokojenec iz Otovca; Nikola Padevski, član Dominvesta .Novo mesto; Jože Bukovec, upokojenec iz Kota; Ivan Klemenčič, kmet iz Ždinje vasi; Jože Bregar, kmet iz Dobrave; Jože Šterk, Anton Bajuk, člana Opekarne Kanižarice, Marjan Malerič, Franc Rožman, Marjan Dejak, Franc Bahor, Neža Kobetič in Janez Hudelja, člani Belta Črnomelj; Marija Rožman, gospodinja iz Nerajca; Zofija Golobič, delavka iz Malin; Ivan Kučinič, član Komunalnega podjetja Črnomelj; Stanislava Matkovič, gospodinja s Tanče gore; Anica Miketič, gospodinja iz Goleka; Jože Kozan, član Begrada Črnomelj; Jože Ivec, kmet iz Malin; Anica Žagar, gospodinja iz Krškega; Mirko Panjan, kmet iz Podloga; Vinko Mrvič, Mirko Miketič in Stefan Grdešič, člani Rudnika Kanižarica; Vera Jarc in Anica Jakofčič, članici Javnega tožilstva Novo mesto; Franc Les, član Hmeljnika Novo mesto; Darko Cergelj, član Krke - tovarne zdravil Novo mesto; Vojko Blatnik, član Trimo Trebnje; Drago Ogulin, član KZ Črnomelj; Anton Jakofčič, delavec iz Zorencev.
k
APRIL,
April!,
I
(©)
14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Klavir v ritmu. 18.15 Dobimo se ob isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 22.20 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 9. DECEMBRA: 6.00-8.00 Dobro jutro! 8.07 Radijska igra za otroke - Branko Hribar: Pif! Paf! Pof! - Pa pika! 9.05 Še pomnite, tovariši... 10.05 Srečanje v studiu 14. 11.15-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - I. del - vmes ob
11.50 Pogovor s poslušalci. 13.05 Nedeljsko športno popoldne. 15.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - II. del. 17.05 Nedeljska re^ portaža. 18.00 Radijska igra -Wolfgang Weyrauch:	Japonski
ribiči. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Zaplešite z
PONEDELJEK, 10. DECEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.20 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Za vsakogar nekaj. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Milan Kuder: Mehanizirano lupljenje iglastega lesa. 12.40 S tujimi pihalnimi godbami 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Amaterski zbori pojo. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 18.15 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s Štirimi kovači. 20.00 Stereofonski operni koncert. 22.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 11. DECEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 10.15 Iz pravljičnega sveta. 11.00 - Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Nace Lovšin: Zanimanje za nakup plemenske živine rjave pasme. 12.40 Z domačimi ansambli.
13.30 Priporočajo vam .. . 14.40 Na poti s kitaro. 16.00 „Vrtiljak".
17.10 Koncertni oder za domačina in gosta. 18.30 V torek na svidenje!
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s triom Silva Štingla. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
20.30 Radijska igra - . Vitomil Zupan: Suženjski trg. 22.15 Od popevke do popevke.
SREDA, 12. DECEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.25 Otroške igre. 10.15 Urednikov dnevnik.
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Janez Sitar: Letošnji uspehi zbornice pri urejanju kmetijstva. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam ...
14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 16.00 „Loto vrtiljak".
18.15 Pop ansambli. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana. 22.15 Lepe melodije.
ČETRTEK, 13. DECEMBRA:
8.10 Glasbena matineja. 9.35 Iz glasbenih šol. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine.
12.30 Kmetijski nasveti - mag. Julija Smole: Ugotovitve in sklepi
?osveta o češnjah in višnjah v Brdih. 2.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam . . .15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute z ansamblom Latinos.
20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Glasbeni nokturno. 22.15 Popevke in plesni ritmi.
RADIO SEVNICA
SOBOTA, 8. DECEMBRA, 16.00 SOBOTNI VRTILJAK. 16.15 Pet minut za ... 16.20 EPP - I. del.
16.30 Poročila. 16.35 EPP - II. del.
16.45 Mala anketa. 17.00 Zaključek programa in napoved sporeda za nedeljo.
NEDELJA, 9. DECEMBRA:
10.30 Reklame, oglasi in obvestila.
10.45 Po domače. 11.00 „Tam na bloških hribih je domovina slovenskega smučarstva". 11.15 Minute za jugoslovanske in tuje popevkarje. 11.40 Nedeljski intervju. 11.50 Za vsakogar nekaj.
12.30 Poročila. 12.45 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev. 14.30 Zaključek programa.
SREDA, 12. DECEMBRA: 16.00 Poročila. 16.10 Reklame, oglasi in obvestila. 16.30 Po domače. 16.45 Drobne misli za lepši vsakdanjik: Na eno stran je sreča, na drugo stran gorje. 16.55 Disko klub brez imena. 17.30 Mladinska oddaja: Mi mladi, kakšni smo, kaj hočemo, kaj moremo in kaj moramo. 18.00 Zaključek programa.
SČBOTA, 15. DECEMBRA: 16.00 SOBOTNI VRTILJAK. 16.15 Pet minut za ... 16.20 EPP - I. del. 16:30 Poročila. 16.35 EPP - II. del. 16.45 Mala anketa. 17.00 Zaključek sobotnega vrtiljaka in napoved sporeda za nedeljo.
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Mimica Sintič iz Dolnje Pirošice - Boštjana, Zdenka Mlinar iz Malega Kamna - Tomaža,
. Ivka Biščan iz Draganje Sela - Mirjano, Zlata Mihina iz Rakitja -Tanjo, Milica Kupres iz Cerja - Tomislava, Jesenka Horvat iz Samobora - Danijelo, Vlasta Kopinč iz Kočevja - deklico, Zorica Vandekar iz Samobora - Vando, Vera Mataušič iz Samobora - Borisa, Vera Fruk iz Drenja - Roberta, Đurđa Kupres iz Molvic - Renato, Milena Molan iz Arnovih sel - Franca, Katarina Teri-haj iz Slave gore - Sebastjana, Štefanija Beg z Jesenic - Melito in Milena Škofljanec iz Breg - Martino. - Čestitamo!
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Ivan Omerzel si je s sekiro poškodoval levo roko; Ivanka Sotošek je padla na poti in si poškodovala levo nogo; Franc Kocijan je skočil iz rampe in si poškodoval levo koleno; Leopoldino Kunej je ugriznil pes v levo nogo; Alojz Kvederc si je s cir-kularjem poškodoval levo roko; Fanika Turovec je padla v stanova-ftju in si poškodovala glavo in Martin Lipar je padel po stopnicah in si poškodoval glavo.
Hočete vedeti, kaj se pri nas godi? Naročite Dolenjski list!
4
0
4
»
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
0
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
M
O
v
(wi
V
BREZ BESED
ČETRTEK, 6. DECEMBRA: 9.35 TV v šoli (Lj) - 11.00 francoščina (do 11.30) (Bg) -
14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) -
15.20 kratki film (do 15.30) (Zg) -16.00 šolska TV: Nova matematika (do 16.20) (Lj) - 16.45 madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec do 17.05) (Bg) - 17.35 Iz slovenske književnosti - Tomšič: RAVNI POT, NAJBOLJŠI POT (Lj) -18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Mozaik (Lj) - 18.25 Shane -serijski barvni film (Lj) - 19.15 Delavska TV tribuna (Lj) - 19.45 barvna risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -
20.25 Kam in kako na oddih (Lj) -20.40 Četrtkovi razgledi - Mamila (Lj) - 21.30 Nevarna srečanja -barvna nadaljevanka TV (Sa) -
22.25 Poročila (Lj)
PETEK, 7. DECEMBRA: 9.25 TV v šoli (Zg) - 11.00 Angleščina (do 11.30) (Bg) - 14.35 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 16.10 Angleščina
- ponovitev (Bg) -	16.45 Madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec do 17.05) (Bg) - 17.45 Veseli tobogan: Bohinjska Bistrica
- I. del (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj)
- 18.30 Rekreacija: Zlati klub (Lj)
- 18.40 Risanka (Lj) - 18.55 Pet minut za boljši jezik (Lj) - 19.05 Mozaik (Lj) - 19.10 400 let slovenske glasbe: Jakob Jež (Lj) -
19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Propagandna reportaža (Lj) - 20.30 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.40 Doktor v dilemi -celovečerni film (Lj) - 22.15 Umetnost in človek - barvna oddaja (Lj) - 22.40 Poročila (Lj)
SOBOTA, 8. DECEMBRA: 9.35 TV v šoli (Zg) - 11.00 TV v šoli (do 12.00) (Sa) - 12.55 Nogomet Partizan:Čelik - prenos (do 14.45) (BG Lj) - 17.25 Po domače z ansamblom J. Jeršinovca in Planšarji (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Mozaik (Lj) - 18.15 Daktari -serijski barvni film (Lj) - 19.05 Moda za vas - barvna oddaja (Lj) -19.15 Gledališče v hiši (Bg) - 19.45 Barvna risanka (Lj) -	19.50
Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.30 Zabavno glasbena oddaja (Lj) -	21.20 Barvna
propagandna oddaja (Lj) - 21.25 Pravnuki - barvni film (Lj) - 21.50 Poročila (Lj) - 21.55 Colditz -serijski barvni film (Lj) - 22.45 TV kažipot (do 23.05) (Bg)
NEDELJA, 9. DECEMBRA: 8.40 J. Hašek: Prigode dobrega vojaka Švejka - barvna oddaja (Lj) - 9.40 Po domače ob meji - barvna oddaja (Lj) - 10.10 Kmetijska oddaja (Sa) L 10.55 Mozaik (Lj) - 11.00 Otroška matineja: Otroci naše šole, Enciklopedija živali (Lj) - 11.45 Poročila (Lj) - 11.50 TV kažipot (do 12.10) (Lj) - NEDELJSKO POPOLDNE (Sport, Za konec tedna) (Lj) - 18.00 Moda za vas -barvna oddaja (Lj) — 18.10 Poročila (Lj) -	18.15	Retrospektiva
jugoslovanskega filma: V soboto zvečer (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.30 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.40 Filip na konju - serijska oddaja (Bg) -
21.20 Glasbena oddaja (Zg) - 22.05 Poročila (Lj)
PONEDELJEK,	10.
DECEMBRA: 9.10 Odprta univerza (Bg) - 9.40 TV v šoli (Zg) - 10.30 Angleščina (Zg) - 10.45 Nemščina (Zg) - 11.00 TV v šoli (do 11.30) (Bg) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) -	15.40	Angleščina -
ponovitev (Zg) - 15.55 Nemščina -ponovitev (Zg) - 16.10 TV v šoli -ponovitev (Bg) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec do 17.00 (Bg) - 17.50 Gregec gre v partizane - lutkovna serija Kurir Gregeč (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj)
- 18.30 Enciklopedija živali -barvni film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Mladi za mlade (Zg) -
19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 A. Hieng: Gluhi mož na meji - TV drama (Lj) - 21.50 Kulturne diagonale (Lj) - 22.35 Poročila (Lj)
TOREK, 11. DECEMBRA: 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.40 Ruščina (Zg)
- 11.00 TV v šoli (do 11.30) (Bg) -
14.45 Tv v šoli - ponovitev (Zg) -16.10 TV v šoli - ponovitev (Bg)
16.45 Madžarski TV pregled [Pohorje, Plešivec do 17.05 (Bg)
17.45 Peter Klepec — narodna jravljica (Lj) - 18.00 Risanka (Lj)
- 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Od tore do mraka: V senci pilotov (Lj)
- 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Šolska TV: Nova matematika (Lj) - 19.20 /ietnam - II. del beograjske oddaje Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) -9.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV Inevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV »arometer (Lj) - 20.35 Pogovor o Inevu človekovih pravic (Lj) -11.25 H. Fallada: Sam med volkovi
- TV nanizanka (Lj) - 22.10 'oročila (Lj)
SREDA, 12. DECEMBRA: 8.20 TV v šoli (Zg) - 11.00 TV v šoli (do
11.30) (Bg) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) - 17.50 Otroci naše šole -serijski film (Lj) - 18.05 Risanka (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Na sedmi stezi (Lj) — 18.50 Marksizem (Lj) - 19.15 Mozaik (Lj) — 19.20 Kaj hočemo - Ob ustavnih in kongresnih razpravah (Lj) -
19.45 Kozmetično ogledalo -barvna oddaja (Zg) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) — 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) —
20.35 Film tedna: Nežnost (Lj) —
21.45 Glasbeni nokturno: I. Petrič: Musique concertante za klavir in orkester (Li) - 22.05 Poročila (Lj)
ČETRTEK, 13. DECEMBRA:
9.35 TV v šoli (Zg) 10.30 Angleščina (Zg) - Nemščina (Zg) -11.00 Francoščina (do 11.30) (Bg)
- 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg)
- 15.40 Angleščina - ponovitev (do 15.55) (Zg) - 16.00 Šolska TV: Nova matematika (do 16.20) (Bg) -
16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) 17.30 Iz slovenske književnosti: S. Jenko: Jeprški učitelj (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Mozaik (Lj)
- 18.25 Shane — serijski barvni film (Lj) - 19.. 15 Delavska TV tribuna (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) -19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako
na oddih (Lj) - 20.40 Četrtkovi razgledi: 400 tisoč voltov (Lj) -21.30 Nevarna srečanja: barvna nadaljevanka TV Sa (Lj) - 22.30 Poročila (Lj)
»Dolenjski list« v vsako družino
UMRU SO
* Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli: Ema Markovič, upokojenka iz Doma Loka, stara 77 let; Franjo Petrič, kmet iz Velike Jazbine, star 45 let; Roza Sirovica, mati delavca iz Samobora, stara 72 let;
Frančiška Černelič, žena upokojenca iz Župlevca, stara 74 let; Franc Veble, upokojenec iz Zakota,
star 63 let in Franc Martinčič, kmet iz Vrhovske vasi, star 62 let.
IZ N0V0M£SKE®fš PORODNiSNiCE?*
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Pavla Rukše iz Brusnic - Simono, Alojzija Mikolav-čič iz Krškega - Natašo, Štefka Aš iz Gornje Straže — Saša, Marija Štamcar iz Zgornjih Mladetič - Ireno, Silva Urbič iz Okroga - Barbaro, Slavka Zupančič iz Grmovelj -Ivana, Stanislava Šnidaršič iz Gornje Straže — Natašo, Marjeta Rogelj iz VeUkega Lipovca - Feliksa, Marija Podobnik iz Velikega Gabra -Mitja, Jožica Gričar iz Kanižarice — Martina, Anica Grebenc iz Trebelnega - Igorja, Dragica Tratar iz Drage — Alenko, Zdenka Zupančič iz Grmade - Silvo, Frančiška Štukelj iz Doblič - Mojmira, Anica Beršič iz Štrekljevca - Mojco, Štefka Praznik iz Velikega Lipovca - Miha, Alenka Podkrižnik z Broda - Natašo, Vida Kocjan iz Butoraja - Tomaža, Marta Herakovič iz Kostanjevice - Jožeta, Anica Zagorc iz Javorovice - Silvo, Albina Božič iz Dolšc - Renato, Tončka Avguštin iz Dolenjskih Toplic — deklico, Marija Mihaelič iz Rateža - dečka in Ajša Lamovšek iz Breškega -dečka. — Čestitamo!
: ■ ! & '
Štukljevih 75 let
„Ko se spomnim te res bratske družbe telovadcev in naše prisrčne povezave v Novem mestu, stopijo v ozadje vsi drugi številni spomini iz mojega življenja. Novo mesto je čisto in neskaljeno v meni in jaz v njem. Ali morem biti Še bolj Novome-ščan? “ je pred lanskimi olimpijskimi igrami še zapisal Leon Štukelj.
Prožen korak in vzravnana drža 75-letnega upokojenega pravnika Leona Štuklja izdajata, da je bil včasih športnik. Sredi novembra je naš najuspešnejši olimpijec vseh časov - s tremi zlatimi, eno srebrno in dvema bronastima kolajnama - praznoval visok življenjski jubilej, prihodnje leto bo minilo 50 let od njegove prve zlate medalje: dobil jo je za skupno oceno, potem pa še na istem tekmovanju tudi za vajo na drogu. To sta bili prvi jugoslovanski olimpijski medalji sploh!
Niti Jugoslovani, kaj šele Novomeščani, zlepa ne bomo imeli športnika Štukljevega kova in športnika s tolikimi odličji. Prijateljstvo, tovarištvo, samopremago-vanje - to so bile vrline odlične druščine novomeških Sokolov, ki so prav v Leonu Štuklju dobili tudi tekmovalno potrditev.
Upokojeni pravnik, ki že vrsto let živi v Mariboru, je s srcem še vedno v Novem mestu. V športu je našel največ zadovoljstva in še z 38 leti je enakovredno držal korak z mlajšimi tekmeci - in prav ta zadnji nastop v Berlinu mu je morebiti rešil življenje, ko je med vojno gestapo naredil štab v njegovem mariborskem stanovanju. Srebrna medalja iz Berlina je omehčala trdoto nacistov, da so ga milostno le pustili oditi iz Maribora.
Skromnost je nasploh vrlina telovadcev, športnikov, ki svoje uspehe prigarajo v potu trdega dela. Zagrizenost je Leon Štukelj znal v pravi
meri prenesti iz telovadnice tudi v študij. Ob sorazmerno trdi vadbi, ki pa v tistih letih ni bila niti senca današnje, čeprav je zahtevala celega človeka, je vendar našel čas in moč, da je končal študij prava in potem sorazmerno z lahkim srcem pustil luči arene in nestrpno pričakovanje sodniških ocen ter se posvetil družini in pravniškemu delu.
To pa je le lupina, saj človek ne more iz kože Jedro olimpijca ostaja telovadno, športno. Spomini na šolo, na pogovore z Novomeščani, spomini na šolsko klop, za katero sta skupaj sedela z akademikom Jakcem (pred otvoritvijo Jakčeve razstave lani v Mariboru je Štukelj dejal: Veselim se jutrišnjega dne, ko odpremo tu v galeriji retrospektivo grafike velikega Novomeščana Dorija Jakca... Otvoritev razstave bo velik kulturni dogodek in počastitev tvorca edinstvenih del. V mojem srcu bo pri tem spet Novo mesto.), se mešajo s spomini na telovadbo in na telovadce.
Takole mi je pisal pred časom: trNedavno sem spet segel po knjižici prof. Westra Novomeški spomini“. V hiši, ki je na fotografiji na naslovni strani, sem preživljal otroška leta. Bila je last trgovca Kastelca. V njej je bil občinski urad takrat največje slovenske občine Šmihel - Stopiče, kjer je bil oče tajnik in kjer smo stanovali Spodaj čez cesto so bili Vovkovi, ki so imeli pekarijo, na drugo stran Pintarjevi. Malo naprej po Kandiji so bili Murnovi, lectarjevi. Pintarjev, Vovkov, Murnov, Dolenčev in jaz smo bili prvi telovadci v Kandiji. Prvi drog smo našli na Pintarjevem gostilniškem vrtu, kasneje na Vindišarjevem, in ko smo se preselili v mesto, pri Kastelčevih - suhorobarjevih... “
Spominom človek pač ne more ubežati.. .
J. SPLICHAL
	
NOVA PRODAJALNA!
Od 8. decembra 1973 bo odprta nova živilska prodajalna na MALEM SLATN1KU (pri Zupančiču).
Odprta bo vsak dan od 8. do 15. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
OBIŠČITE NOVO PRODAJALNO!
OPRAVIČILO
Zaradi stalnega pomanjkanja električnega toka v ponedeljek in torek nismo mogli izdati običajnih 24j
variškemu razumevanju kolegov iz Ljubljanskega dnevnika in tiskarne Ljudske pravice se moramo zahvaliti, da je list izšel vsaj v^takem obsegu, z najvažnejšimi novicami. Bralce prosimo za razu-'
dopisnike, katerih prispevkov tokrat nismo mogli objaviti.
Predpustni čas prihaja in tisti, ki si mislijo kmalu obljubiti „večno" zvestobo, postajajo že nestrpni. Življenje pa čedalje bolj pozablja na lepe stare običaje in pohvalo zaslužijo tisti, ki se jih še drže. Tudi tisti v Tržišču, ki niso pozabili na šranganje, pa čeprav sta ženina, ki sta te dni odpeljala iz ene hiše dvojčici za ženi in sta morala šrangarjem odšteti skupno 2.400 dinaijev, potiho mogoče menila malce drugače. Naglas pa sta dejala, da jima pač ni žal, saj sta dobila brhki ženi.
Šah: štirje zbrali enako točk
Na šahovskem tumiiju v počastitev 30-letnice rojstva nove Jugoslavije je šahovski klub Ribnica organiziral razmeroma močan ša* hovski turnir, ki je trajal od 24. novembra do 2. decembra.
igral Slaka, enega izmed prvouvršče-nih, vendar je zaradi ene napačne poteze izgubil.
Končni vrstni red je bil tak: 1. do 4. mesto: Šiška (Ljubljana), Osterman (Kočevje), Pisar (Ribnica) in Slak (Ljubljana, vsi po 8 točk, 5. Čimer 7,5 točke, 6. Ivič 7 točk, 7. Zupančič 5 točk, 8. do 9i Gornik in Janež 3,5 točke, 10. Podkoritnik 3 točke (vsi Kočevje), 11. Golija (Ribnica) 2,5 točke in 12. Mestek (Kočevje) 2 točki.
Na tem turnirju je Ribnica dobila prvega mojstrskega kandidata v zgodovini, Pisarja; kočevski mojstrski kandidat Gornik, ki je zelo obremenjen s študijem, pa kandidature ni potrdil. V zadnjem kolu bi skoraj poskrbel za veliko presenečenje zadnjeuvrščeni Mestek, ki je nad-
KOPER - NOVO MESTO
3:7
V četrtem kolu slovenske šahovske lige-zahod so Novomeščani zabeležili pomembno zmago v Kopru, kjer so močno premagali domačo ekipo. Zanimivo je, da so v lanskem prvenstvu Novomeščani doma izgubili s Koprčani. Prvič sta v prvenstvenih dvobojih za Novo mesto nastopila brat in sestra Praznik in prinesla ekipi dve točki, močno pa so zmagah tudi člani.
Rezultati: Milinkovič - Penko 0:1, Brečevič - Praznik 0:1, Omladič - Šporar remi, Vulič - Milič 1:0, Hrovatič - Sitar 0:1, Petrinja
- Istenič 0:1, Vlasičeva - Praznikova 0:1 b. b., Kamenškova - Isteničeva 1:0, Čibej - Pucelj remi, Jeras
- Poredoš 0:1.
J. U.
ODLIČNO NOVO MESTO
V počastitev dneva republike je bilo v Zagrebu med prazniki tekmovanje mestnih reprezentanc v goju, neuradno državno prvenstvo za ekipe. Izredno so se uvrstili Novo-mesčani, za katere so nastopih Čefa-rin, Dragan in Kralj. V močni konkurenci osmih najboljših jugoslovanskih mest so osvojili tretje mesto za Ljubljano in Reko ter pred Velikim Grdževcem, Banjaluko, Kragujev-cem, Zagrebom in Nišem.
F. D.
»Dolenjski list« v vsako družino
Turnir so z denarnimi prispevki omogočile ribniške delovne in druge organizacije, vodstvi vojaške enote iz Doma armije pa sta brezplačno dah na razpolago prostore. Pokrovitelj turnirja je bil predsednik občinske skupščine Bogo Abrahamsberg.
SODRAŽICA: PEVCEV NI BILO
Praznik republike so proslavili tudi v Sodražici Številni prebivalci so se zbrali v prostorih Partizana, kjer so nastopili učenci osnovne šole in harmonikarji glasbene šole. Žal sta nastop odpovedala oba moška pevska zbora iz kraja. Udeleženci proslave so obsodili tak odnos.
MARJANCINE PESMI
V	torek, 11. decembra, po 23. uri bodo v literarnem nokturnu radia Ljubljana predstavih mlado pesnico Marjanco Colarič-Kočevar iz Kočevja, ki je po rodu Metličanka. Prebrali bodo sedem pesmi mlade pesnice, ki pripravlja izdajo svoje prve pesniške zbirke.
Zastrupili so se s plinom
Gretje avtomobila je bilo za štiri fante iz Klečeta pri žužemberku usodno: eden mrtev
Med prazniki se je veselje za mladeniče iz majhne vasi ne daleč od Žužemberka žalostno končalo. 1. decembra pozno zvečer so se z avtom peljali v Šmihel pri Žužemberku in pred tamkajšnjo Zelenkovo gostilno ustavili: 30-letni Slavko Peru-šek, 24-letni Jože Hutar, 24-let-ni Vinko Vidmar in 20-letni France Palčar.
Ker je bilo pozno, jim gostilne niso hoteli odpreti, zato so čakali v avtu. Voznik Perušek je pustil prižgan motor, da jih ne bi zeblo. Verjetno pa je uhajal strupen plin.
Zjutraj okrog 5.30 je prišel mimo Anton Palčar iz Šmihela in opazil, da so vsi v avtu nezavestni. Takoj je poklical na pomoč vaščane, ki so potnike spravili iz avta in poklicali
PRISEGA Z UMETNIKI
Dramska igralka Vladoša Sim-čič-Tiran, operna pevka Bogdana Stritar in glasbenik Janez Kuhar (s harmoniko) so nastopih 28. novembra v osnovni šoh Katje Rupene v Novem mestu, ko so sprejeli cicibane v pionirsko organizacijo. To je bil za vse velik dogodek, najbolj veseli pa so bili malčki, ki so ta dan prvič dobili pionirske značke in rutice.
DRNOVO: VAŠČANI DELAJO
Kaj lahko prinese združena akcija starejših in mladine pri doseganju zastavljenih nalog, so pokazali vaščani Drnovega. Odločili so se, da s prostovoljnim delom postavijo gasilski dom. To jesen so ga naredili že toliko, da je v njem prostora za cel kombajn.
C.	D.'
pomoč. Perušek, Hutar in Palčar so se kmalu zavedeli in so jih odpeljali v bolnišnico, medtem ko je za Vinka Vidmarja pomoč prišla prepozno. Bil je mrtev.
ZMRZNILA JE
1. decembra okrog 9. ure so v Sred. Grčevju našli mrtvo 73-let-no Ano Eršte. Že 28. novembra je šla z doma na obisk h Kuplje-nikovim na Vrh pri Pahi, tega dne zjutraj pa se je vračala domov. Na poledeneli cesti je ženska večkrat počivala, kar kažejo sledovi. Zadnje počivališče je bilo komaj sto metrov od domače hiše.
Po vsej verjetnosti je Eršteto-va tu zadremala in zmrznila. Na kraju nesreče ni bilo po prvih podatkih drugih sledov kot dve steklenici.
Bron za mlade fotografe
Člani Foto-kinokluba (FKK) osnovne šole Kočevje so 28. novembra v Ilirski Bistrici na razstavi „Pionirski foto 1973“ prejeli bronasto medaljo za tretjo najboljšo kolekcijo pionirskih fotografij. Za pionirje iz Kočevja je to lep uspeh in priznanje za delo na področju fotografije. Kočevski pionirji so tudi na prejšnjih razstavah dosegah lepe uspehe. Letošnja medalja je namreč že četrta zapored.
Priznanje zasluži tudi učitelj in mentor France Brus, ki s posebno
vnemo in z velikim zanimanjem vodi FKK osnovne šole Kočevje že deset let. Uspehi pionirjev so tudi sad njegovega prizadevnega dela.
Na razstavi „Pionirski foto 1973“ je sodelovalo 145 avtorjev iz 25 osnovnih šol iz Slovenije in zamejstva, razstavili pa so 512 fotografij. Letos so se razstave prvič udeležili tudi učenci osnovne šole Dolina pri Trstu, ki je pobratena z občino Kočevje. •
VILKO ILC
Pogled na dvorano v domu družbenopolitičnih organizacij v Ilirski Bistrici, v kateri je fotografska razstava .Pionirski foto 1973“. (Foto: F. Brus)
' Kozeri j &
SPOZNALI SO SOVRAŽNIKA
Repičeva draga je bila močna da le kaj. Močna gospodarsko, kulturno in vojaško. Lahko zapišemo, da je Repičeva draga cvetela v najlepšem majniškem cvetu. Prebivalcem se ni bilo bati poplav, potresov, neurij ali česa podobnega. Da, celo pred vojno se iim niso tresle Mače, pa tudi kikle ne.
Ljudje so vedeli, da jih ne more ogroziti prav nič: ne kuga, ne lakota, ne preveč vode, ne premalo dežja, ne nasprotniki z vzhoda, še manj tisti z zahoda. Vse hiše, vsi zavodi in organizacije ter institucije so živeli v pripravljenosti. Njih hiše so bile grajene zoper tresenje
zemlje, blizu hiš so se bahala lepa protiletalska zaklonišča, obveščevalna služba je delovala hitreje od misli, elektronski centri so bruhali iz dneva v dan kot jajca sveže podatke o gibanju sovražnih čet, letal in podmornic.
Ljudje so imeli doma maske zoper pline, zaščitne obleke proti morebitnim vojnim strupom, kleti so bile polne zalog hrane: olja, moke, soli, sladkorja, napolitank in čokolade, krompirja, zelja, repe, korenja. Veliki sodi benzina in kurilnega olja so bili skriti v najbolj temnih predelih hiš, vsaka družina je imela na magnetofonskem traku posneta navodila, kaj je treba početi
v najbolj nevarnih trenutkih, že v osnovnih šolah so se otroci učili, kaj jim je storiti, ako zaslišijo rezki glas sirene, ki opozarja na nevarnost.
Odbori in čete za boj proti sovražniku so bili v stalni pripravljenosti, imeli so natančno izdelane načrte za delovanje v določenih situacijah, ekipe za pomoč ranjenim in onemoglim so bile izurjene, kot si lahko želi najboljši zdravnik-specialist, gasilci so imeli najboljšo, novo, v tujini kupljeno opremo. Skratka: stari in mladi so bili kot struna na kitari, samo dotakneš se je — pa zazveni...
Na nebu so se pokazale prve snežinke. Nekaj minut po polnoči. Do jutra je sneg pobelil strehe in tla. Ko so prebivalci Repičeve drage hoteli zjutraj prižgati luč, je bolščala po sobah črna tema. Ob svečah so se hoteli umiti, a so zastonj čakali kapljice	ob	vodovodnih
pipah. Zavrteli so telefon, da bi povprašali, kaj se je zgodilo, a je bila na drugi strani žice grobna tišina. Zaradi nekaj centimetrov snega, ki je potrgal žice, je bila Repičeva draga odrezana od sveta.
Tako so v Repičevi dragi spoznali, da je sneg njihov največji sovražnik.
TONI GAŠPERIČ