Izbsja vsako sredo. C e n e i Letno Din 32.—,
iiolletno Din 16.—> četrt-etno Din 9—, inozemstvo Din 64—. — PeStno-čekovni račun 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvoi Maribor, Koroška cesta 3
Telefon interurban 113.
Cen« inseratomi cela •tran Din 2000.—, pol stra. ni Din 1000.—, Četrt strani Din 500.., '/. strani Din 250-, </u str. Din 125-, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20.
lafeti o srednjih šolal.
»Službene Novine« v Beogradu so v svoji številki dne 17. septembra tega leta objavile novi zakon o srednjih šolah, ki je s tem dnevom stopil v veljavnost. Zakon je obširen ter obsega 132 členov. Ker je to prvi novi zakon na polju šolske zakonodaje in ker z njegovim uveljavljenjem, kakor poudarja zadnji — 132. — člen tega zakona, prenehajo veljati vsi dosedanji zakoni, u-redbe, zakonske naredbe o srednjih šolah in vsi zakonski predpisi, ki se pro-tivijo določbam tega zakona, bo potrebno naše čitatelje o njegovih glavnih določbah vsaj nakratko obvestiti.
Naloga in vrste srednjih šol.
Naloga srednje šole je, da skladno razvija sposobnost učencev, da jim da-ije višjo splošno in narodno izobrazbo, da goji moralo in značaj, da ustvarja sposobnost in voljo do dela in zavest o nalogah življenja, o socialnih in državljanskih dolžnostih, da usposobi u-čence za lažje in uspešneje napredovanje v poznejših poklicih in za strokovno in znanstveno izpopolnjevanje na visokih šolah in vseučiliščih.
Srednje šole so popolne z 8 razredi ali nepopolne s prvimi štirimi razredi. Delijo se v naslednje vrste: realna gimnazija, realka in klasična gimnazija (s klasičnimi jeziki, namreč z latinščino in grščino). Realka ali klasična gimnazija se lahko otvori kot poseben Šolski zavod ali kot vzporedni oddelek realne gimnazije samo v krajih, kjer Že obstoja realha gimnazija. Srednje šole so lahko moške za učence in ženske za učenke ali pa mešane za skupno šolanje učencev in učenk v krajih, kjer ni posebnih ženskih srednjih šol iste vrste.
Določba o zasebnih srednjih šolah.
Kakor določa člen 5., 60 srednje šole državne ali samoupravne. Zasebnih srednjih šol ne sme biti. Prosvetni minister lahko prepove delovanje vseh Sol in tečajev za pripravo zasebnih u-čencev srednjih šol, ako to zahtevajo Šolski ali državni interesi.
Kar se pa tiče dosedanjih zasebnih Brednjih šol, določajo prehodne naredbe v členu 127. naslednje: Izvzetno od § 5. bodo mogle nadalje obstojati samo zasebne srednje šole, ki že obstojajo na dan, ko stopa v veliavo ta zakon.
ako se najdalje v času štirih mesecev potem, ko stopi v veljavo ta zakon, v vsakem oziru podvržejo novim predpisom. V istem roku se morajo prilagoditi predpisom tega zakona tudi samoupravne srednje šole, ki bodo obstojale na dan, ko stopa ta zakon v veljavo. Nove zasebne srednje šole se ne morejo otvoriti niti obstoječe premestiti iz kraja v kraj.
Dolžnosti občin in oblasti.
Občina, v kateri se otvori državna srednja šola, je dolžna dati potrebno zemljišče za šolsko poslopje. Če občina nima primernega zemljišča, se to zemljišče odkupi po zakonu o razlastitvi nepremičnin. Stroške za zgradbo, popravo in vzdrževanje nosi oblast. Redne poprave na poslopju se morajo vršiti ob času velikih počitnic. Da se zgradi in popravi čimveč poslopij, se oblast lahko zadolži, za kar dobi državno dovoljenje.
Samoupravno srednje šole. "
Samoupravnim korporacijam (oblastim, okrajem in občinam) se lahko dovoli, da na svoje stroške otvorijo in vzdržujejo popolne ali nepopolne srednje šole. Otvoritev se izvrši s kraljevim ukazom na predlog prosvetnega ministra. Tudi za te srednje šole veljajo z ozirom na šolske zgradbe, opremo, knji-žnjice, učila, notranjo ureditev, učni načrt in program isti predpisi, kakor za državne srednje šole. Za učno osobje teh šol (ravnatelja in učitelje) je predpisana ista kvalifikacija (usposobljenost), kakor na državnih šolah. Za te šole ne veljajo omejitve o najmanjšem številu učencev. O veljavnosti spričeval, izdanih od teh šol, odločuje prosvetni minister.
Šolsko leto.
Šolsko leto pričenja 11. septembra z vpisom učencev v vse razrede ter traja do 10. septembra prihodnjega leta. Šolski pouk se začne takoj, ko so vpisi končani, najkasneje pa 16. septembra ter traja v popolnih srednjih šolah do 10. junija, v nepopolnih pa do 15. junija. Za učence VIII. razreda prenehajo predavanja 31. maja, za učence IV. razreda pa 10. junija. Šolsko leto se deli na tri tromesečja, prvo od začetka šolskega leta do konca novembra, drugo do
konca februarja in tretje do konca ma> ja, odnosno do zaključka šolskega leta.
Letni učni uspeh se sporoči učencem na Vidov dan s primerno šolsko svečanostjo. Počitnice trajajo od 29. junij« do 31. avgusta. Ob katerih praznikih' (državnih in cerkvenih) se ne vrši po« uk, določi ministrstvo pro3vete.
Vpisovanje in sprejemanje učencev.
Učenci se vpisujejo v posamezne razrede od 11. do 13. septembra vključno in sicer po vrsti, ki jo določi šolski ravnatelj. Za vpis v prvi razred mora vsak' učenec predložiti potrdilo o uspešno dovršenem četrtem razredu osnovna šole, o dobrem ponašanju, dalje krstni list ali v dokazanem slučaju, da ga ja nemogoče si nabaviti, potrdilo, da je na dan vpisa imel najmanj 10 let in največ 13 let. Pri vpisu v 5. razred učeneo ne sme biti starejši kot 17 let, v 7. razred pa ne več ko 19 let. Vsaka srednja šola je dolžna sprejeti učence iz svojega šolskega ozemlja in učence iz drugih šolskih okolišev, ako v njih ni šol* kakor tudi otroke staršev, ki so se preselili. Vsi učenci se morajo takoj prvi dan pregledati po šolskem zdravnika^
Dijaška društva.
Kakor določa člen 67., smejo dijaki srednje šole ustanavljati društva z namenom razumske, moralne, estetične in zdravstvene izpopolnitve, nikakor pa ne na plemenski ali verski podlagi. Delovanje teh društev stoji pod stalnim nadzorstvom šolske uprave. Pravila teh društev odobrava prosvetni minister na predlog profesorskega zbora. Razen teh' društev učenci srednjih šol ne smejo biti člani nobene druge organizacij« razen naraščaja Rdečega križa.
Veroučitelji.
Med obsežnimi določbami o profesorjih, njih vrstah in kvalifikaciji (vspo-sobljenosti) se tudi nahajajo določbe o veroučiteljih. V členu 70. se določa, da se profesorji ali suplenti verouka postavljajo samo tam, kjer bo za ta predmete dosti ur, sicer pa se nastavljajo honorarni učitelji veronauka (ki podučujejo proti zmerni nagradi). Za suplenta verouka se more, kakor določa člen 74. nastaviti tisti, ki je položil zrelostni izpit na srednji šoli ali v bogoslovju in diplomski izpit na bogoslovni fakulteti katerega našega vseučilišča ter priloži dovoljenje cerkvena
oblasti, da sme poučevati verouk v srednjih Šolah. Takšno dovoljenje pa morejo cerkvene oblasti tekom njegovega poznejšega delovanja preklicati, ako se pokaže, da je dotični delal proti odredbam cerkvene oblasti. S takim ufilteljem se bo postopalo po zakonu. Prehodne naredbe določajo v členu 122., da se duhovnikom katerokoli priznane veroizpovedi, kadar stopijo v službo
veroučitelja, štejejo pri določitvi osnovne plače in penzije vsa leta, ki so jih prebili kot dušni pastirji v župnijah. Zakon končuje s temi besedami: »Priporočamo našemu ministru prosvete, da ta zakon objavi, vsem našim ministrom, da se za njegovo izvršitev brigajo, oblastim zapovedujemo, da po njem postopajo, vsem in vsakemu pa, da se mu pokorijo.«
JMOš^mmiJo
§¥. Vactav.
Spominski dan 28. september.
Kakor znano, obhajajo letos Čehi tfc sočletnico smrti tistega svojega kneza, ki je med njimi utrdil krščanstvo, sv« Vaclava.
Širiti je začel vero Kristusovo med čeSkim ljudstvom že knez Boživoj, stari oče sv. Vaclava. Boživoj in njegova žena Ljudmila sta krščansko vero sprejela od sv. Metoda in sta jo nato Sirila po Češkem. Po njunih stopinjah je hodil tudi njuni sin Spitihner. Po njegovi smrti mu je sledil kot vladar njegov brat Vratislav I., oče sv. Vacla« va. Vratislav je bil vnet katoličan in j« Uril krščanstvo tudi med svojim ljud« »tvom. Stopil je v zakon z Dragomiro, pogansko Lutičarsko. Ta se je držala poganstva in ga je skušala tudi na Češkem, kjer je le mogla, podpirati in mu zopet pridobiti zmago in staro veljavo. Hotela je v tem duhu vzgojiti tudi svoje otroke. Pri mlajšem sinu Boleslavu se Ji Je to posrečilo. Starejši Vaclav pa m Je z vso ljubeznijo oklenil stare matere sv. Ljudmile, ki ga je vzgojila v svetnika.
Ker je bil ob smrti kneza Vratislava njegov sin Vaclav star šele 18 let, se ja hotela vlade nad češko zemljo polastiti Dragomira. A kmalu je morala spoznati, da je pri ljudstvu silno osovražena, da pa uživa ljubezen in zaupanje mladega Vaclava, pa tudi vsega ljudstva njena tašča Ljudmila. Začela jo je strupeno sovražiti in besno preganjati, tako da se je stara kneginja umaknila na samotni grad Tetin. A Dragomiri to Se ni bilo dovolj, ni mirovala, dokler niso njeni privrženci sv. Ljudmile na njenem gradu zadušili.
A Dragomira ni prišla na svoj račun. Ljudstvo ni hotelo nič vedeti o vladi okrutnice, ki je še vrhu tega a svojim mlajšim sinom zelo pohujšlji-▼o živela. Zato so z velikim navdušenjem izklicali za kneza priljubljenega Vaclava. Vaclav je vladal res kot pravi krščanski vladar. Skrbel je, da bi se krSčanstvo s svojim blagoslovom razširilo po njegovi deželi. Skrbel je, da ja bilo v njegovem kraljestvu vedno dovolj duhovnikov. Zidal je samostane in, cerkve, med drugimi je začel staviti tudi cerkev sv. Vida v Pragi. Odlikoval se Je posebno po usmiljenosti in dobrodelnosti. Vsak pomoči notreben je na-Sei pri njem umevanje in podporo. Rad je s svojimi lastnimi rokami pomagal revežem. Ponoči jim je na lastnih ramah nosil drva. udeleževal se je pogreba ubogih, obiskoval je ujetnike po ječah. Bil je velik častilec presv. Rešnje-ga Telesa. Skoro vsako noč je vstal, da je šel počastit pred cerkvena vrata Jezusa v najsvetejšem zakramentu. Legenda pripoveduje, da je gorela v njem taka ljubezen do Jezusa v najsvetejšem zakramentu, da so po zimi njegove noge ogrevale led, po katerem je stopal in je njegov služabnik, ki je šel za njim, čutil to toploto. Tudi je s lastnimi rokami sejal pšenico, iz katere so s«
V H ASI DRŽAVI.
NJ. Vsi. kralj se je mudil zadnje dni t Bosni. Dne 17. septembra se je zopet fmll v prestolico.
Novi zakoni. O od kralja podpisane-®u kmetijskemu zakonu smo poroča-3. da se bo začel takoj izvajati, kakor lutro ga bodo objavile »Službene no-?tne«. Najnovejša beograjska poročila Ifeveščajo Javnost, da so se v zakon u-flnile nekatere napake, katere se bodo odstranile. Kmetijsko ministrstvo pri-
E'avl j a kot zadnji zakon, zakon o ag-.rni reformi. Glavna podstava, na kari t8 gradi novi zakon, je ta, da ae sleposestva znižajo na nižjo mero, kakor dosedaj. čisti katastralni donos za 3amezna zemljišča pa se naj kot pod-ja za odškodnino lastnikom zemljišč, kolikor gre za travnike pomnoži s sto, kolikor za njive pa s 60.
Vrhovni zakonodajni avet se peča z ftatančno presojo načrta gozdarskega sakona.
Ureditev srbskih predvojnih dolgov. VpraSanje srbskih predvojnih dolgov m bo uredilo na sledeči način: Na ra-fun t in pol milijarde predvojnih dol-pov bo plačala jugoslovanska vlada 60 milijonov zlatih mark v letnih obrokih tekom 87 let iz odškodnin, ki jih Ima Jugoslavija dobiti od Nemčije.
Zastopniki naše države in Bolgarije M bodo ta teden ponovno sestali, da u-redljo najvažnejše obmejne težkoče.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Obocoiena organizacija krščanke so-^jalistične stranke »Heimvvehr« prl-iravlja v Avstriji prevrat, da pospeši spremembo ustave in vpelje za nekaj easa diktaturo. V očlgled vestem glede
Epremembe ustave so preplašeni soci-Lldemokratje ■ svojim »Schutzbun-om«. Dejstvo Je, da bo doživela Avstri-
ja v kratkem času važne notranje spremembe in preosnove.
Sprememba v čehoslovaškl vladi,
Ministrski predsednik Udržal je odstopil kot vojni minister. Predsednik Ma-saryk je imenoval za vojnega ministra agrarnega poslanca dr. Viskovskega, ki Je že bil enkrat pravosodni minister in predsednik glavnega agrarnega urada.
Prvi letni manevri na Madžarskem. Letos je Madžarska prvič po podpisu Trianonske pogodbe smela prirediti svoje letne manevre. Na manevrih so sodelovale vse vrste vojske, ki so po Trianonski pogodbi dovoljene na Madžarskem. Manevri so se vršili na ozemlju komi tata Feher Tolna v prisotnosti ministra narodne obrambe CzakjrJa in inozemskih vojaških zastopnikov, med katerimi se je nahajal tudi jugoslovanski zastopnik polkovnik Velizar Antič.
Bombni atentati v Nemčiji in njihovo ozadje. Zadnjič smo omenili, da Je bilo radi sklepov v Haagu izvršenih v Nemčiji več bombnih atentatov, ko jih glavne krivce je policija izsledila ter vtaknila pod ključ. Nemška komunistična glasila trdijo in dokazujejo, da so zadnji atentati v zvezi s posadko nemškega Reichswehra v Lttbecku In vojnim ministrstvom. Naloga Relchs-wehra bi naj bila, da pripravi predsednika Hindenburga do tega, da poveri diktaturo kakemu generalu, ker samo general more spraviti nemško državo zopet v red.
Posvetovanja petih pomorskih držav. Na predlog angleškega ministrskega predsednika Mac Donalda se bodo povabile: Amerika, Anglija, Francija, Italija in Japonska na posebno posvetovanja, na katerih se bo sklepalo o razorožitvi na morju.
Voditelji ruskih boljševikov se ruje-jo med seboj in odstavljajo eden drugega z odgovornih mest. V Rusiji že imajo oddajo mesa ln mleka na karte. Po desetih letih boljševiške strahovlade so karte na živila ključ — do tolikanj obljubljenih boljševiških »nebes«.
Krajevnim šolskim odborom!
Na vsa Šolska vodstva smo poslali obvestilo, da dajemo pri direktnem naročilu Majcenove Prve čitanke na vsakih 10 naročenih Izvodov po 2 knjigi za revno učence. Enako pri naročilu Lavtnrjevih raeunic 10 % pepusta. Zvezke imamo odgovarjajoče najnovejšim oblastnim predpisom. Na 100 naročenih zvezkov damo 10 zvezkov za revno učence. Šolsko potrebščine vseh vrst nudimo po konkurenčni ceni. Blagovolite pri seji, ko naročate šolske potrebščine za novo šolsko loto, oddati naročilo
TISKARNI SV. CIRILA V MARIBORU
aMzmBSi.saasaBssMss
K53
pripravljale hostije in stiskal iz grozdja vino za sv. mašo.
Sam je živel čisto, trezno, res krščansko in je tako življenje zahteval tudi v vsem svojem kraljestvu. S tem pa si je nakopal sovraštvo velikašev, ki so Se deloma bili pogani, ali pa tudi kot kristjani niso pustili svojega življenja In so živeli zelo razuzdano. Začeli so hujskati zoper sv. kneza. Za pretvezo, a katero so delali zoper Vaclava, pa so porabili to, da se je naslonil na Nemce. Njegova mati Dragomira je zakrivila, da je prihrumel nemški kralj Henrik z dvema velikima vojskama na Češko. Vaclav je spoznal, da v boju nikakor ne more zmagati in da bi pri porazu njegova dežela popolnoma izgubila svojo samostojnost. Zato se je z nemškim kraljem mirno pobotal in se zavezal, da plača vsako leto nek davek. To so izrabili velikaši in Dragomira in so začeli proti Vaclavu hujskati predvsem njegovega brata Bolesla-va, ki je že takrat imel med ljudstvom priimek »grozni«. Ta si seveda ni dal dvakrat reči, ker je tudi sovražil brata radi njegovega vzglednega življenja in je sam hrepenel po vladi. Hinavsko je povabil svojega brata na posve-čenje cerkve v Stari Boleslavi. Vaclava bo sicer napolnjevale temne slutnje, a se je povabilu le odzval. Prijazen in vesel se je udeleževal raznih slovesnosti, med tem, ko so zarotniki pazili na priliko, da bi izvršili svoje temne načrte. Ko je šel 28. septembra zjutraj zgodaj k sv. maši, so ga pred cerkvijo napadli njegov brat in njegovi privrženci. Sicer se je junaško branil, a podlegel je premoči in izdahnil svojo dušo pred cerkvenimi vrati, odpuščajoč svojim sovražnikom in morilcem. Češko ljudstvo je takoj začelo častiti svojega umorjenega kneza kot svetnika in zaščitnika češke zemlje.
Sv. Vaclav je v svoji deželi tako vneto širil krščansko vero, ker se je pač dobro zavedal, kak blagoslov je ona, de postanejo po njej posamezniki, družine in celi narodi deležni božjih blago-darov. In ko letos češki katoličani obhajajo z velikimi slovesnostmi tisoč-letnico sv. Vaclava, se pač hočejo spomniti blagoslovljene dedščine, ki njim jo je zapustil njihov veliki knez, se hočejo Bogu zahvaliti za milost vere, se hočejo navdušiti, navdušiti, da bodo to dedščino zvesto in skrbno varovali.
Da bi se tudi mi zavedali, kaj imamo s svojo krščansko vero. Kako bi bilo življenje, ko bi nam njena luč nikdar ne sijala. Kako bi živeli brez nje, kako bi brez nje trpeli, kako Bi brez nje umirali? Zato se varujmo vsega kar bi nam lahko vero izpodkopalo, vsega, kar bi nas storilo za vero mlačne in brezbrižne! Varujmo jo zvesto
Svojim dušam in svojim družinam! *
V Rimu. V Bimu kljub pogodbi, ki sta jo sklenila letos sv. oče in italijanska vlada ne pride do miru. To pa radi tega, ker italijanska vlada noče izpolniti obljub, predvsem onih, ki se tičejo vzgoje mladine. Ko so bili udeleženci velikega mladinskega romanja sprejeti pri sv. očetu, je ta povdarjal, da morajo vzgledno ži\ ai in biti priprav-
ljeni na mučehištvo. Laški listi so radi tega papeža strupeno napadli. — Meseca septembra so zopet začeli prihajati v Rim številni vlaki, ki prihajajo iz raznih katoliških dežel, da čestitajo papežu ob 50 letnici mašništva. Pripravlja se tudi posebno romanje Hrvatov in Slovencev. — Po raznih poročilih znaša štsvilo prebivalcev Vatikanskega mesta, v katerem je papež samostojen vladar, 5B3 duš.
Katoliško gibanje. V Rimu se je vršil socijalni teden, na katerem so se raz-govarjali o raznih perečih zadevah. — V Londonu so imeli pod predsedstvom kardinala Bouerne-ja katoliški dan, katerega se je udeležilo 30.000 mož. Za Angleško gotovo veliko število. — Pariški nadškof in kardinal Dubois slavi, kakor sv. oče sam, letos 50 letnico svojega mašništva. Papež mu je poslal posebno pismo, v katerem mu čestita in povdarja zasluge, ki si jih je pridobil za katoliško Cerkev na Francoskem.
Čndež sv. Januarija. 19. septembra obhaja Cerkev god sv. Januarija. Bil je škof v Beneventu v Italiji in je umrl leta 305 po Kristusovem rojstvu muče-niške smrti. Njegove ostanke so prenesli v Neapolj. Pri teh ostankih je
V OKRAJNE CESTNE ODBORE SO BILI IMENOVANI NASLEDNJI ČLANI:
Celje: Levstik Miloš, učitelj v pokoju v Celju Končan Fortunat, župnik, Sv. Pavel pri Preboldu, dr. Hrašovec Juro, odvetnik v Celju.
Dolnja Lendava. Dr. Klar Fran, zdravnik, Dolnja Lendava, Jerič Ivan, župni upravitelj, Dolnja Lendava, Hajdinjak Anton, posestnik in kovaški mojster, Odranci.
Gornja Radgona. Karbaš Janko, posestnik, Gornja Radgona, Rožman Franc, župan, Lo-nanoše, Janželc Karel, ravnatelj zdravilišča Patina Radenci.
Gornjigrad: Zumer Anton, ravnatelj kn. šk. losestev, Nazarje, Vogrinec Ivan, Sv. Frančišek v Sav. dol., Tevž Anton, lesni trgovec, Solčava.
Konjice: Dr. Franc Macarol odvetnik, Konjice, Atelšek Ivan, župnik, Stranice, Jereb Rado, notar in župan, Konjice.
Ljutomer: Slavič Anton, posestnik, Buče-čovci, Plaveč Franjo, župan ln posestnik, Ro-lehnečici, Sršen Franjo, posestnik in trgovec, Ljutomer.
Marenberg: Langeršek Josip, trgovec, Marenberg, Pohrasky Ferdinand, župnik, Trbo-nje, ing. Pahernik Franjo, župan, Vuhred.
Maribor: Florjančič Jakob, župan, Sv Miklavž, Schiker Alojz, župan, Sv. Marjeta ob Pesnici, Fraa Franjo, posestnik in občinski svetovalec, Dobrenje.
nekaj posebnega. Razen telesa sv. Januarija shranjujejo tudi dve posodici, ki sta napolnjeni z njogovo krvjo. Že od 12. stoletja naprej pa se opazuje, da kri, ki je drugače v teh posodicah strnjena, postane tekoča, kakor hitro se posodici približate glavi sv. mučenika. Vso zadevo so že velikokrat natančno preiskali, pisali so o njej debele knjige, a dosedaj se še nI nikomur posrečilo, da bi mogel razložiti ta pojav na naraven način.
Prihodnji svharističnl kongres. Prihodnji svetovni evharistični kongres bo zboroval od 7. do 1. maja 1930 v Kar-tagi v Severni Afriki. Mesto Kartago je okoliš, kjer je deloval sv. Avguštin, živela njegova svetniška mati Monika, svetnici in mučenici Felicita ter Per-petua in kraj, kjer je umrl svetnik, francoski kralj Ludovik. Kartago spada pod Francijo. Francoska vlada je že naročila upravitelju sedeža prihodnjega evharističnega kongresa, da mora načelovati pripravam. Sploh so izjavili severoafriški katoličani, judje in mo-hamedani, da bodo storili vse, da bo evharistični kongres v njihovi sredini kar najbolj veličasten.
ccslic ili@rc.
Ormož. Hanželič Franc, župan, HarJek. Mek-ko Anton, kmet, Lahonci, Škrlec Ivan, posestnik, Sv. Tomaž.
Prelog: Terstenjak Franjo, poljedelec, Prelog, Mihalec Stjepan, poljedelec, Mala Subotica, Ba-ranašič Ivan, občinski načelnik, Preiog
Prevalje: Kugovnik Jurij, posestnik, Fernavas, Prevalje, Hojnik Ivan. župnik, Koprivna, Sedej Karel, jamomerec, Prevalje.
Ptuj. Podvinski Anton, dekan, Zavrče, dr. Remec Alojzij, odvetnik, Ptuj, dr. Fermevc I-van, odvetnik, Ptuj.
Rogatec: Dr. Šter Fran, ravnatelj zdravilišča Rogaška Slatina, Slavič Janko, župnik, Kostriv-nica, Šket Vinko, posestnik, Rogaška Slatina.
Slov. Bistrica: Kos Ivan, posestnik. Slovenska Bistrica, Koban Franc, Sele, Gornja Pol-skava, Vacec Jakob, župan, Nova vas.
Sv. Lenart: Rop Anton, župan, Lormanje, Gomilšek Franc, župnik, Sv. Benedikt v Slov. gor., Vračič Martlja, posestnik, Senarska.
Šmarje pri Jelšah: Gajšek Florjan, župan, Loka pri Žusmu, Lom Franc, dekan, Šmarje pri Jelšah, Skale Miha, posestnik, okolica Šmarje.
Šoštanj: Bačovnik Matevž, posestnik, Bele vode obč. Sv. Florjan, Schreiner Franc, župn.. Št. I1J pri Velenju, Schwarz Franc, po domače Čepelnik, posestnik, Šoštanj.
Vransko: Cukala Maks, posestnik in trgovec, Št. Jurij ob Taboru, Agrež Martin, župnik, Marija Reka, Plaskan Franc, posestnik, Orlavas, občina Braslovče.
Ste ise naročeni rto.
NEDELJA^?
Izhaja vsak teden; prinaša vsakokratni nedeljski evangelij in razlago ter druge podučne verske članke, razentega pa tudi lepo povest »Otroci naše ljube Gospe« in mične zgodbice za deco. Stane mesečno le 2.— Din (letno 24.—Din). Še danes si naročite Nedeljo po dopisnici na naslov: Uprava Nedelje, Maribor,
Slomškov trg 20
Dve smrtni nesreči. V mariborski bolnici je preminul v pondeljek 16. sept. trgovec Ludovik Pauser, ker je dobil težke notranje poškodbe pri avtomobilski nesreči pred Brudermanovo gostilno v Bresternici pri Kamnici v nedeljo
15.	septembra zvečer. — Težak voz je »drobil prsa hlapcu mariborskega prevoznika Kovačiča v pondeljek 16. septembra v Rošbahu. Po prepeljavi v mariborsko bolnico je revež izdahnil.
Čevljarska obrtna zadruga v Mariboru naznanja vsem svojim članom, da se vrši v nedeljo dne 13. oktobra tega leta četrta toletna vajeniška in pomočniška preizkušnja. Prošnje za pripust k preizkušnji je vložiti do 1. oktofera pri načelniku zadruge v Mariboru, Orožnova ulica 6.
Skorajšnja otvoritev vodovoda v Ho-Bah. V Hočah pri Mariboru bo te dni enkrat otvorjen novi vodovod, ki bo ■kozi deset in desetletja blagoslov za celo veliko vas. Za napravo potrebnega vodovoda ima največ zaslug g. dekan A. Sagaj, ki je poleg skrbi ter potov le izposloval denarno podporo pri oblasti. Pohvala in zahvala gre maribor-
E- emu vodovodnemu mojstru g. Černi-
, ki je napeljavo vodil in tudi na ob-zadovoljnost končal.
Vsem občinskim uradom, v vednost, Hekateri občinski uradi so začeli naro-feevati tiskovine za občinske proračune. Da ne bomo na ta naročila odgovarjali posamič, objavljamo, da tiskovine še ni-io tiskane, zato jih nimamo še na zalogi. Ko jih dobimo, bomo objavili v Slov. Gospodarju.
Mariborska porota. V pondeljek dne
16.	je začelo pred mariborskim okrožnim sodiščem jesensko porotno zase-'danje, ki je trajalo do sobote 21. septembra in sodilo o 8 slučajih. O prvi smrtni osodbi poročamo natančneje v Bpodnji notici. Za na smrt obsojenim tlepatecem je bil obsojen Franc Pukšič Sz Ptujskega polja na 6 let, ker je zaklal svojo ženo Marijo. Radi obdolžitve detomora je bila oproščena Julijanc Ferk iz Apač. Druga detomorilka Marija Ciglar iz Prekmurja je bila obsojena na tri leta. Vislice je prisodila porota Josipu Glasu iz Pregrade na HrvaŠkem, ker je umoril in izropal živinskega prekupca Jakoba Žirovnika iz Lan-ee vasi pri Sv. Trojici v Halozah. Kot jadnji je sedel na zatožni klopi profe-Bor Hilarijon Tofan iz Bukovine radi
ftosilstva. Tofan je bil obsojen na eno eto ječe.
Dvakrat obsojen na vislice, V pondeljek 16. septembra je začelo jesensko rasedanje mariborske porote. Kot prvi Je odgovarjal za Kajnov zločin Ivan Re-patec. Ta porotni slučaj navajamo natančneje, da bodo čitatelji spoznali, kako globoko lahko pade človek brez Boga in vesti. Izvleček Repatecove obtožnice je ta-!e: Ivan Repatec i'1 "t lota ISO' skupno s svojo ljubico zavratno umiril posestnico Katarino Vernik v D.t^-ravi, pri kateri je delal, pa se boto' polastiti njenega lenega Dosestva. Pod i
pretvezo, da gredo delat k notarju skupno pogodbo za posestvo, je zvabil Ver-nikovo v Marenberg. Med potjo jo je s sodelovanjem svoje ljubice Cene Rai-ner umoril. A kmalu so prišle oblasti zločinu na sled in oba morilca sta bila obsojena na smrt na vešalih. Repatec je bil pomiloščen na dosmrtno ječo, iz katere pa ga je rešilo splošno pomilo-ščenje leta 1919. Repatec se je leta 1921 priženil k Mariji Gregorič v Vasi, obč. Remšnik in je bil njen tretji mož. Spoznal se je z Ivanom Veronikom, ki se je bavil s tihotapstvom in je stalno razpolagal z velikimi vsotami denarja. Repatec je nedaleč stanujočega Veronika redno obiskoval in — ker krojaška obrt ni več nesla — se je tudi on posvetil tihotapstvu in sta delala skupno. Dne 10. avgusta 1925 zjutraj sta odšla oba skupaj v smeri Marenberg—Vuh-red—Ribnica, drugi dan na se je po isti poti vračal Repatec sam. V gostilni Potočnik v Ribnici je jedel "in pil in plačal s tisočdinarskim bankovcem. Zvečer je prišel domov v Vas. Ponoči je šel budit ljudi, češ, da čuje vpitje, kakor da nekoga ubijajo. A nihče od drugih ni ničesar čul. Drugo jutro pa je peljal ljudi na neko mesto v bližini, kjer so ležalo razne stvari Ivana Veronika ter je osumil Starca Leopolda, da je umoril Ivana Veronika, čegar trupla ni bilo nikjer. Značilno je, da so ljudje pri Repatčevem povratku iz Ribnice videli, da je bil njegov nahrbtnik bolj ::>oln, nego ko sta šla z Veronikom gor. Surn je padel na Repateca, da je umoril Veronika. Pri hišni preiskavi so res našli v Repatčevi sobi Veronikove hlače. Zaprli so ga, dasi je tajil in trdil, da mu je hlače dal Leopold Stare in ga obdolžil umora. Ko se je Repatec videl v zagati, je začel hliniti umobolnost in so ga poslali na Studenec, kjer so pa zrav-niki ugotovili, da je pri pameti. Vero-nikovo truplo so našli d. avgusta 1926 kot okostnjak v takozvani Globači v Ribnici na Pohorju. Spoznali so ga po pasu. Državno pravdništvo je obtožilo Repatca hudodelstva umora. Porota je obsodila Repateca v drugič na vislice.
Gospodu Hercogu v Pekrah je ušel z verige volk v velikosti volčjega psa (samec). Lovci torej pozor na tega malopridneža, da ne bode v loviščih preveč škode.
Pisrckba slovitega zvezdogleda za 1.
iS;9. Znani amerikanski zvezdogled R. Lee se je mudil te dni v Londonu. Ob tej priliki je dal sledečo preroško napoved za leto 1930: Prihodnje leto bo leto iznajdb, za katere bo svet hvaležen Angležem in Amerikancem. Leta 1930 se bo posrečilo potom aeroplanov odkriti neraziskane pokrajine krog severnega tečaja, ki hranijo bajne zemeljske zaklade. Amerikanec bo znašel solnčni motor, s katerim bo omogočena uporaba sile solnčnih žarkov. Amerikancu se bo posrečilo, da bo razbil atome in bo na ta način mogoča spojitev ter zmes doslej nespojljivih e-lementov. Iznajdba z raketnimi avtomobili in letali bo leta 1930 popolnoma propadla in se izkazala kot nekaj nemogočega. Nemški kemik bo znašel motorjev veliko cenejšo te-I kot"nr> n" o je bencin. Lota IHBrt bosta I izvršena atentata na predsednik a
Francije in ameriških Združenih držav.
Polet ptic na široko morje natančno opazovan na otoku Pelagosu čez Adri-jansko morje, je dal sliko v naslednjem razporedu: 1. Najmočnejši polet je bilo opazovati med 9. uro pred — in 2. uro popoldne. 2. Podnevi so leteli poljski in gozdni škrjančki, žolte pasteriČice, senice vseh vrst, rdeče čaplje, divji go-lobje in pivke. 3. Polet se je vršil v sme-r ri proti jugu, k jugovzhodu, redko Id zapadu. Postolke so letele brez izjema k jugu. 4. Večina ptic je priletelo odi severa, manj od zapada. 5. Kosi, drozgi, taščice, penice so v temnih, viharnih' nočeh prenočile na otoku. 6. Polet sa pomiče zelo naglo. 7. Na Pelagosu se ja opazilo, da ptiči lete v visočini 500 m in nikoli 5.000 do 12.000 m kakor je ponekod bilo ugotovljeno. 8. Skupina ptic selivk znaša največ 700 glav in najmanj en par.
Vino — znak osvoboditve. Pod vodstvom škofov je sprejel te dni papež na tisoče italijanskih romarjev, ki so po-setili Rim v zahvalo za spravo med sv< stolico in Italijo. Pri tej priliki je sprejel sv. Oče čudno darilo. Bili sta mu podarjeni dve steklenici iz leta 1870. Vino je zapustil zapečateno višji duhovnik ia Massareno do tedaj, dokler bo papeštvo vatikanski ujetnik. Oni papež, ki se bo osvobodil, njemu se naj podari vino v znak osvoboditve. Naslednik že davno umrlega ustanovitelja zgorajne ustanove je izpolnil pri tej priliki predni-kovo željo.
Dolgo neizsiedeni krvoločnež. Že nekaj deset dni vznemirjajo prebivalce znanega nemškega mesta Düsseldorf zločini, ki so posebnost glede živinska krutosti. Strah in groza Düsseldorfca-nov sta dosegla višek, ko so našli y predmestju na njivi trupli dveh otrok« Otroka so že pogrešali nekaj dni. Preiskava je dognala, da sta bila umorjena na grozovit način. Obema je bil prerezan vrat in povrh sta bili trupli še posejani z ubodljaji z nožem. Še le po zverinskem zločinu je doznala policija zvezo med devetimi podobnimi, ki izvirajo od iste roke. Žrtve enega zločinca so postali v Düsseldorfu in okolici? moški, ženske in otroci. Mlad mož ja pogledal natančneje neznanca, ki ga ja takoj zabodel v hrbet in pobegnil, Dva uri zatem je nagovoril isti lopov na javni ulici 30 letno žensko. Predno mu je utegnila odgovoriti na vprašanje, jo je že zabodel parkrat \ trebuh. Pol ura za tem je srečal lepo 18 letno Ello Gold-hausen. Brez besede je stopil zločinec k dekletu in jo sunil z nožem v prsa ter v trebuh. Z mlado deklico se je srečal neznan moški in jo povabil na izlet ob reki Reni. Proti večeru je postal moški napram dekletu nasilen. Ker se ja dekle ustavljalo, ga je zverina zabodel desetkrat z nožem. V vseh teh naštetih krvavih slučajih je manjkala dolgo vsaka sled za grozovitim neznancem. Ša le zadnje dni se je vendarle posrečilo, da je padel nožar policiji v roke. Odkrili so v njem 30 letnega Otona Heidkämpfer, ki je bil pred nedavnim časom odpuščen iz norišnice kot ozdravljen. Ako ne razločujejo niti v nemški norišnici med življenjsko nevarnimi
norci in med onimi, ki že spadajo v človeško družbo, kaj še le drugod!
Iz časov grajske oblasti. Za ¿asa gra-gčakov in to do leta 1848 so plemenita-ii določevali gozdno policijo; oni so predpisali zakone ter nadzorovali, da so se tudi izpolnjevali. Zakon je prepovedoval vse love in sicer radi označbe »da se lov smatra kot zabava ple-menitašev,« kakor pravi cesarski zakon iz leta 1681; kmetom je prepovedano poditi divjačino s svojega polja, ako se je loti, zapade strogi kazni. Nadalje je bila prepovedana nošnja orožja, jemati pse na polje, hoditi v zeleni obleki; ovčar je smel le tedaj psa pri sebi imeti, ako mu je obesil na vrat petčetrt komolca dolgo poleno.
Zabavna jetnišnica. Ples v jetnišnici ¡Je nekaj posebnega. V mestu Limoges jia Francoskem se je vršila v tamošnji ¡jetnišnici krog polnoči resnično plesna Zabava. Vsi kaznjenci in kaznjenke so se udeležile prireditve. Mož, ki je igral Ulogo prireditelja se piše Paul Gregoi-re. Je ključavničar in šaljivec. Poleg tega se je še ukvarjal s tatvino avto-piobilov, radi česar so ga vrgli v ječo. fcaprt se je spomnil nekdanjega pokli-!ca — ključavničarstva. Začel je izdelovati ključe, ki so odklepali posamezne jjetniške celice. Odprl je opoldne, ko so pili pazniki pri obedu, celice in je peljal kaznjence na sprehod. Posrečilo se mu je, da je izgotovil ključ do ženskega oddelka in na ta način je prišlo do plesne zabave. Paul je ponaredil neo-paženo ključ od vseh vrat, le do onih ni mogel, ki bi mu bile podarile prostost. Tudi ta ponaredba se mu je posrečila konečno. Skozi vrata v prostost pa ni utekel mojstrski ključavničar, ampak njegov prijatelj Avguštin Bro, eden najbolj proslulih zločincev. Še le po tem pobegu so začeli raziskovati zadevo in so odkrili, kakega umetnika v odklepanju vrat hranijo v jetnišnici. Marsikatera zabavna znamenitost med kaznjenci je postala znana paznikom po razkrinkanju duhovitega mojstra v potvorbi ključev Paula.
Sieletna ženska s 154 psfesaaei. To 'dni je obhajala gospa Marija Franceze iz Domodossole v Pijemontskih Alpah v severni Italiji svoj stoti rojstni dan. Starka je duševno in telesno še popolnoma čila in gleda na 154 potomcev. 40 od teh se je udeležilo svetovne vojne.
Pri čitanju roparskega romana u-merjena. V Ebersvaldu pri Berlinu so našli zaklano 60 letno trafikantinjo Marijo Elletrand. Po zločinu je bila žrtev oropana denarnih prihrankov. Ko so našli umorjeno v krvi, je ležal pred njo na mizi odprt roparski roman. Na odprti strani knjige so bile besede: »I-stega dne so našli njeno truplo. Nikdo ni znal, kdo je izvršil zločin.« Ravno na tej strani je čitala ženica, ko je vstopila oseba, ki jo je umorila ter izropala.
Kako časti Moskva Lenina? V Moskvi izhaja na tihem glasilo opozicije, ki se imenuje »Kolokof«. V tem časopisu je bilo objavljeno o že rajnem očetu boljševizma Leninu sledeče: Necega dne se je pojavil pred Leninovim tro-nom konj, ki je rekel diktatorju: »Vladimir Ilič (Lenin), jaz sem zastopnik prevoznega delavtva. Prosim te za
»paiok« (izraz za dovoljenje) za prodajo blaga.« »Tu imaš paiok,« mu je odgovoril Lenin. Drugi dan se je prikazala pred Leninom krava: »Vladimir Ilič, jaz sem dajalka mleka po poklicu, te prosim, podeli mi »paiok!« Po kratkem oklevanju je izdal Lenin pridni živali dovoljenje za prodajanje blaga. Tretji dan se je priklonil pred vsemogočnim Leninom osel s prošnjo obeh prednikov. Sedaj se je pa razjezil Lenin: »Konj in krava imata zasluge za sploš-nost, a ti, kake obče koristi imaš pokazati?« — »Sodrug Vladimir Ilič,« je govoril razžaljeni osel, »mar li verjameš, da bi se bil ti kedaj povspel do vsemogočnosti v Rusiji brez nas oslov?«
Iznajdljivost velemestnih tatov. Po
najbolj obljudeni ulici v Londonu je tekla te dni lepo oblečena ženska, ki je kričala: »Ugriznil me je stekel pes, pomoč, pomoč . . .!« Pes je res tekel za kričečo in jo skušal popasti. Vse je bilo prestrašeno pri tem prizoru. Nikdo ni upal pristreči psa, ženski spol je padal v omedlevico pri pogledu na bežečo damo. Konečno je pribežala od psa preganjana žrtev v odprto trgovino za dragulje in se zgrudila med krikom: »Jaz moram umreti!« Iz trgovine so jej pritekli na pomoč uslužbenci, a tudi semkaj jej je sledil stekli pes. Žival se je bližala renčeč, uslužbenci so se poskrili po kotih trgovine. Psa je prijela nekaka trenutna slabost, padel je na tla, ne da bi se brigal za preganjano. V trenutku splošne zmede se je pojavil lepo oblečeni gospod, ki je ukrotil s posebnim prijemom pobesnelega psa in pozval uslužbence v prodajalni draguljev, naj pokličejo avtomobil, da bo odpaljal takoj na opazovalnico ugriženo damo ter psa. Vse se je odzvalo pozivu rešitelja in ta se je odpeljal z avtomobilom z žensko ter psom. Ko so si trgovec in njegova služinead opomogli od strahu, so opazili, da je odpeljal pogumni rešitelj celo vrsto najbolj dragocenih predmetov. Cela komedija s steklim psom je bila dobro premišljena, ki se je bogato obnesla.
Brivec, ki ko zaslužil 4 tisoč dolarjev. Njujorški večkratni milijonar Kea-ny je nastopil te dni na paraiku »Levi-afban« potovanje krog sveta. Vzel je seboj ubogega brivca iz Newyorka, ki ga bo bril na potovanju. Kot nagrado za britje je obljubil svojemu dolgoletnemu brivcu: potnino, prehrano in 4000 dolarjev nagrade.
Velik dijamant. V dijamantnem okolišu Liechtenburg v južnoafriški državi Transvvaal so naleteli te dni na di-
jamant, ki je velik kakor kokošje jajce, tehta 101 in četrt karata in je vreden 1,898.000 Din.
Odkritje tatvine Iz časov staroegip-tovskih faraonov. Posebna družba stari-narjev Robert Mond, ki je pravkar zaposlena z raziskavanji starin v Egiptu, je zadela na čudno najdbo. Tekom raz-kopavanj so odkrili razvaline ubogega stanovanja staroegipčanskega sužnja in našli v njem dragoceno ovratnico is biserov. Nakit je bil skrbno zavit in skrit v stanovanju. Okolščine, pod katerimi so odkopali dragocenost, so poučile učenjake, da so bili po tisočletjih najdeni biseri ukradeni. Ta trditev je tem bolj verjetna, ker še niso doslej dobili v suženjskem stanovanju tako dragocenega nakita. Brez dvoma je bil tat suženj kakega prav bogatega Egipčana. Pri raziskavanjih grobnic staroe-gipčanskih svetih bikov, so večkrat o-pazili, da je ostalo okostje brez glave, Za časa faraonov so ovili roge in del glave sv. bikov pri pogrebu z zlatimi ploščicami. Verjetno je, da so se upali celo v dobi vsemogočnih faraonov gotovi ljudje tako daleč, da so udrli v grobnice sv. bikov, odrezali glave in se polastili zlata.
Zakladi perzijskega šaha, ki je morda najbogatejši vladar na svetu, so shranjeni v podzemskih prostorih njegove palače. Vrednost teh zakladov se ceni nad 300 milijonov rublje v. Najdragocenejši predmet je starorodbinska krona v obliki vaze. Ni sicer umetniško delo, ima pa vdelan rubin v velikosti kurjega jajca. Razen tega ima šah med zakladi srebrno kupico, v katero ja vdelanih osem smaragdov, katerim n« najdeš enakih na celem svetu, kakor po izdelavi tako tudi po velikosti. Na eiiem izmed teli smaragdov so vrezana imena perzijskih vladarjev. Ena sablja imenitno okovana z zlatom, ima ceno 8 milijonov rubljev. Biseri, rubini, satiri in jaspisi med zakladi so prekrasni. V zbirki dragocenosti se nahaja tudi kos morske pene značilnega pomena, kateri pripisujejo Perzijanci čudno moč, da varuje svojega gospodarja vsake nesreče.
Gareatia potresna nesreča. Med Avstralijo in Južno Ameriko je velik otok Nova Zelandija. Leta 1886 je bi! obiskan otok od ognjenega izbruha in tako silovitega potresa, da so se zrušile visoke gore 34 km na dolgo. Iz žrel ognjenikov so bili tedaj izbruhani milijoni ton žarečega kamenja. Letos 16. junija je obiskala otok strašna potresna nesreča, ki je objela kraje Tasmanskega zaliva na severu do Kukove gore na ju-
Knjiga za oktober.
No vol
Legende sv. Frančiška.
To knjigo lepih zgodb o velikem svetniku je napisal znani pisatelj Franc Ks. Meško. Vsak naj to knjigo prečita! Veliko pravega veselja bo užil. Spoznal bo blagoslov preprostega življenja, ki pa je bogato na notranji sreči. Knjiga »Legende sv. Frančiška« stane broš. Din 16.—, = vez. Din 24.— in se naroča v	=
TISKARNI SV, CIRILA V MARIBORU.
gu. Potres je uničil dva velika svetilnika ob morju. Obmorsko mesto Nel-son je odrezano še danes od prometa, ker je bil zasut Bullerjev zaliv. Pri letošnji nesreči so nastali v zgoraj omenjeni razdalji novi vrelci, iz katerih bruhajo podzemeljski ognjeniki vrelo paro, žveplo ter blato. Pojavilo se je no-
vo 12 km dolgo jezero. Cvetoča naselbina Karamea z 2000 prebivalci je popolnoma izginila s površja. Obseg junijske nesreče še ni raziskan, ker se nikdo ne upa v od potresa obiskane pokrajine, kjer se še sedaj razlega votlo podzemeljsko gromenje in bobnenje.
taka služba se odsvetuje, ker le mnogi taki specijalisti so doživeli žalostna skušnje. Navajam en zgled. Mlad Anglež z imenom Edvard Remington, mehanik, izvrsten poznavalec svoje stroke, je bil pozvan maja leta 1925 kof specijalist za dizelmotore v tovarno z4 svilo v Moskvi. Upravitelj tovarne gai je zelo cenil, a padel je v nemilost bolj« ševiške zveze. Prijeli so ga in zaprli« Gotove smrti ga je rešilo le posredovanje njegove vlade. Kot zločinca so ga( spremili do meje. Ta gospod Reming-' ton je pisal g. Duj6 pismo, v katerem sol tudi te-le besede: »Opazil sem, da večina ruskih delavcev ne mara sovjetski oblasti in da goji oče vidno mržnjo proti komunistom. Ti so se polastili najvišjih mest in prejemajo večjo plačo kot drugi delavci. V oni delavnici, k j en sem bil zaposlen jaz, so komunisti pili* lenarili in izdajali naredbe, a delavci so trpeli in delali kot živina.« G. Duj$ sklepa to poglavje z besedami: »Kar saj mene tiče, moram še enkrat potrditi ia' ugotoviti, da delavec v sovjetski Rusiji živi v strahovitih življenjskih odno-šajih. On je predmet nečuvanega mrc-varenja in mučenja, katero vrši nad! njim vlada, katera se imenuje vladaj »delavcev in kmetov«. Proletarci vse« dežel, zedinite se radi borbe proti naj« strašnejšemu sovražniku: proti komunizmu!«
*
Nehat o raifsp „icppclina".
Danes od celega sveta slavljenj »Zeppelin« je izum že umrlega nemškega; grofa Zeppelina.
Grof Zeppelin je bil prvotno oficir« Prvič se je začel zanimati za zrako-plovbo, ko se dvignil v zrak v Ameriki leta 1862 na balonu, ki je bil pripravljen za vojno opazovanje ameriškega generala Mac Chellana. Kot nemški o-ficir je proučaval Zeppelin opazovalno delo balonov leta 1871, ko je oblegala" nemška armada Pariz. Leta 1874 je izdal nemški vrhovni poštar Stephau razpravo pod zaglavjem »Svetovna pošta in zračna ladja«. Omenjena razprava je grofa tako navdušila, da je naslovil na wiirtenberškega kralja spomenico. V tej razlaga raziskovanja zemlje in posebno severnih pokrajin it pomočjo zračne ladje. Istočasno, ko j® razmišljal Zeppelin o ustvarjenju z lahkim plinom napolnjene zračne ladje^ so se Francozom in Avstrijcem bridko' ponesrečili vsi tozadevni poiskusi. Ravno prvotna ponesrečenja z zračno ladjo so prestrašila vse merodajne krogai evropskih držav. Zeppelin se je obračali kot oficir zastonj na nemško vojno ministrstvo, da bi mu omogočilo u&ejsti-tev od njega spočetega izuma. Voditelji nemške države in strokovnjaki so sal smejali Zeppelinovemu načrtu kot le* pim — a nedosegljivim sanjam.
Razočaran nad gluhimi ušesi vojaških osebnosti se je odpovedal grof vojaškemu poklicu in osnoval leta 1898 delniško družbo. Namen družbe je bil zbrati denar, s katerim se bo zgradil prvi zrakoplov.
Prva zrakoplovna delavnica ie bil«
Kaho vladajo bollSevfihl m nasičeni.
m.
Življenje rnskega delavca^
Sovjetska vlada izjavlja, da je pro-letarska in da vlada v imenu delavcev. Vsled tega bi smeli sklepati, da bodo delavci pod boljševiki srečni in zadovoljni. Toda g. Duje piše v svoji knjigi: »Z dokazi v rokah ugotavljam nasprotno: ruski delavci so najbolj tlačeni, v največji meri izrabljeni in naj-nesrečnejši ljudje.« Mišljenje ruskih delavcev je v obče protikomunistično. Glavni predmet ruskega delavca se brezusiovno vrti okrog plače, ki jo ima dandanes in ki jo je imel pred revolucijo. Ako vas delavec pozna in ima zaupanje do vas, le skušajte ga odkritosrčno vprašati. Odgovoril vam bo pri-lično tako: »Izjavljam vam, da je ruski delavec pred revolucijo slabo živel; toda, bratec, jaz sarn sem jedel, dokler se nisem nasitil, in sem preživljal vso svojo družino. Otroci so hodili v šolo. Danes mi pravijo: oblast je v vaših delavskih rokah. Danes so delavci na vladi. Ali malo imam od te oblasti, pod katero je delavec prvi, ki umira lakote.« In tedaj morete poslušati dolgo vrsto njegovih tožb. Slišali boste, da v nobeni deželi na svetu nimajo delavci tako žalostnih življenjskih pogojev kot v sovjetski Rusiji. G. Duje navaja tu več izgledov. Jaz priobčujem le enega: Poznal sem delavca Pavla K . . ., kateri je delal v Donski tovarni tobaka »Asmolov«, ki je bila nacijolizovana in prekrščena v »Roza Luksenburg«. Ž njim sem imel stike že od leta 1911. Pravil mi je:
»Danes prejemam mesečno plačo 58 rubljev-črvoncev (okrog 1500 Din). Toda, ko pride dan izplačila, mi pri blagajni pokažejo vpisek raznih dobitkov, kateri se imajo odtegniti od plače. Odtegujejo mi znesek sa profesijonalno zvezo, naročnino na liste, prispevek za rdečo mednarodno pomoč, za brezposelne na Angleškem itd. Po vseh odbitkih prejemam mesečno 40 do 45 rub-Jjev-črvoncev. Ako pa človek proti temu ugovarja ali, če izjavi, da mu ni za liste, ker jih ne čita, ga napode iz tovarne ali ga celo zapro. Taka usoda je doletela moje tri prijatelje. Odpustili bo jih, a komunistična zveza v tovarni je zabranila, da jih nikjer niso smeli zaposliti.«
»Vzamem torej onih 40 rubljev-črvoncev. Kaj naj kupim zanje? Pred revolucijo sem prejemal 65 rubljev in so mi izplačali vse do zadnje kopejke. Bila je to zlata doba. Vse je bilo bolj po ceni. Funt (400 g) belega kruha je stal
5	kopejke, danes 10 ali 11, a črni kruh
6	kopejlc. Surovo maslo, katero je stalo funt 20 koDeik. stane danes 1 rubelj.
Cene obleke so nedosežne. Kako naj živim s 40 rublji? Jadno in grenko je delavčevo življenje v Rusiji. Naj gre brez sledu ta zoperna »delavska oblast«, pod čegar upravo ruski delavec prokli-nja dan, ko ga je rodila mati. In komunisti so še predrzni, da pravijo, da delajo za delavce.
»Ko so nas potrebovali za časa revolucije, so nam pripovedovali: »Stanovali boste v bogataških palačah, vse bo vaše.« Lepe so naše današnje palače. Pred revolucijo sem plačal za sobo 10 rubljev mesečno in se dalje nisem za ničesar brigal. Danes plačam 8 rubljev, a poleg tega še plačam za vodo, za kanalizacijo in bogve za kaj še 5 do 10 rubljev, tako da so mi stroški skoraj dvakrat večji kakor prej.«
Posebno beden je položaj ruskih rudarjev. Rudarji živijo v barakah, katere se utegnejo vsak trenutek podreti in katere jih ne varujejo pred dežjem in pred snegom. Več družin živi skupaj. Videl sem male sobe, komaj dosti velike za dve osebi, a je stanovalo v njih 9 do 20 delavcev. Drugi živijo v jamah pod zemljo kakor predzgodovin-ski človek. Moški in ženske spijo skupaj kakor živali. Spolne bolezni se širijo. Nekega dne je prišlo v Rostov 200 žensk-rudarjev, katere so poslali iz Doneča. Nastanili so jih v stari kartonaž-ni tovarni, v Suvorovskoj ulici h. štev. 19. Čez tri tedne jih je prišla obiskat zdravnica, gospa N. Perelman, ki je v službi v komisarijatu za zdravstvo. Ta je ugotovila, da samo šest odstotkov teh delavk ni imelo spolnih bolezni.
Še nekaj o manifestacijah ruskih delavcev. Tujci, kateri se vračajo iz Rusije, opisujejo veličastne delavske manifestacije proti kapitalistični francoski politiki v Siriji in Maroku, proti posredovanju velesil na Kitajskem, proti angleški protisovjetski politiki itd. Ker se teh manifestacij udeležuje ogromno število delavcev, tujci res mislijo, da imajo boljševiki ruski narod za seboj. Zakaj se delavci udeležujejo teh prireditev? Radi tega, ker je njihova udeležba na manifestacijah obvezna. Te obvezne udeležbe se oprosti le tisti, ki prinese zdravnikovo spričevalo. Ako delavec brez vzroka izostane, se takoj zapiše v črno knjigo dotič-nega podjetja, kjer je zaposlen. Ako se tak izostanek ponovi, se uradnik ali delavec takoj odpusti iz službe. Ta vrsta pritiska na delavee je v navadi v vsej boljševiSki Rusiji. Sploh sovjeti z vso silo izrabljajo težki položaj ruskega delavca, da bi v inozemstvu mislili, da je ruski narod na njihovi strani.
Ker sovjeti nimajo strokovno izobraženih delavcev, vabijo specijaliste iz raznih evropskih dežel v Rusijo. Toda
otvorjena v Friedrihshafnu ob Boden-B-cem jezeru, kjer je še danes izhodišče najbolj modernega »Zeppelina«. V to delavnico je zabil neumorni grof celo svoje premoženje.
Med Zeppelinovimi prvimi pomaga-Ci so bili še danes živeči inžener: Kober, ravnatelj družbe dr. Colsman in Dadinžener dr. Diirr. Sedanji vodja »Zeppelina« dr. Eckener je bil prvotno eden najboll zagrizenih grofovih nasprotnikov. Se le pozneje se je spreobrnil in se posvetil iznajdbi.
Prvi polet je poskusil »Zeppelin« nad Eodenskim jezerom 2. julija 1900, ki se Je obnesel dobro.
Dne 1. julija 1908 se je upal grof z erakoplovom od Bodenskega jezera v Švico. Polet se je posrečil, a nikdo ni Imel zaupanja v iznajdbo.
Dne 5. avgusta 1908 je zadela zračno ladjo po dolgi vožnji nesreča eksplozije, a brez človeških žrtev. Pri vseh dosedanjih poletih od začetka do danes i;i pri »Zeppelinu« nikdo ponesreičl smrtno.
Naslednje številke naj na kratko pokažejo, kako se je spreminjal Zeppeli-nov zrakoplov glede dolžine in širine trupa od prvega pojava do danes. Prvi »Zeppelin« leta 1900 je bil dolg 128 m, v premeru 11.7 m. II. leta 1908 dolg 130 m, premer 13.6 m. III. leta 1913 dolg 158 m, premer 16.6 m. IV. leta 1915 dolg 163.5 m, premer 18.7 m. V. leta 1916 dolg 198 m, premer 23.9 m. V. leta 1917 dolg 226.5 m, premer 23.9. VII. leta 1919 dolg 120 m, premer 23.9 m. VIII. leta. 1923 dolg 200 m, premer 27.64 m. IX. leta 1928 dolg 236.6 m, premer 30.5. S tem radnjim je bil srečno končan najkraj-
ii polet okoli sveta.
*
TOMK lil pipi.
Kakor znano, je dobila Evropa tobak iz Amerike. Ko je odjadral Kolumb po odkritju predamerikanskih otokov nazaj v Španijo, je pustil na otoku Haiti kot zaupnika svojega spremljevalca samostanskega brata Romana Pane. Ta je prvi beležil, kako sedejo Haitčani krog ognja in pušijo U: pipe neko posebno zelišče.
Iz otoka Haiti je romala tobačna rastlina najprej v Španijo ter na Portugalsko.
Velike zasluge za razkritje raznih tobačnih vrst ima Anglež Walter Raleigh, ki je zanesel kot prvi iz Amerike v Evropo krompir. Omenjeni Anglež je odkril ameriško pokrajino Viiigini-Jo, odkoder imajo smodke viržinske svoje ime. Tam so bila razna indijanska plemena udana pušenju iz pipe. Anglež je popisal, kako posedejo Indijanci krog ognja in od ust do ust roma takozvana »pipa miru«. Prve indijanske pipe so bile izrezljane iz kamna Cortlinit, kojega so dobivala indijanska plemena iz krajev med severoame-riškima rekama Mississippi in Missouri. Kameri ? a pipe so bile lepo barvane in se je puiTilo iz njih iz dolgih lesenih cevk.	4
Kako dolgo so pa že pušili Indijanci pred prihodom Evropejcev,-ni znano.
2e ogenj je za, človeka aekaj privla-
čnega. Se ne smemo Čuditi, ako se je hotel Indijanec igrati z c-jnjera, ki uni je tlel dolgo v kameniti pipi. Da ogenj iz pipe in dim nista pekla, ju j? ublažil brihtni Indijanec potom lesene cav-ke. Vsekako je bila pipa prvi način uživanja tobaka.
Iz Španije in Portugalske so dobili tobak Francozi. Največ zaslug za zasa-jenje tobaka med Francozi ima francoski poslanik v Lissaboni Janez Ni-cot.
Znameniti rastlinar Linne je imenoval po omenjenem poslaniku strup, ki ga vsebuje tobak »nikotin«. To ime ue je ohranilo do danes.
V dobi 30 letne vojne je razneslo vojaštvo tobak po Nemčiji. Najprej se je pojavilo pušenje v nemškem mestu Augsburg. Španci, Portugalci, Franco zi in Nemci so rabili tobak poleg puše-nja tudi kot zdravilno sredstvo.
Po zgledu Amerike je tudi Evropa duhan pušila iz pipe. Prvotna indijanska pipa se je seve v Evropi izpopolnila in njena oblika se spreminja do danes. Iz prvotnega pušenja iz pipe so se razvile cigare, cigarete in šnofannc i. t. d.
Tobak je imel skraja tudi hude nasprotnike. Duhovščina Je s prižnic skozi desetletja prepovedovala ljudem tobak. Ostri nastopi proti uživanju tobaka so mu pripomogli do razširjenja po
celem svetu, med vse narode in sloje. *
Španec Santiago Rosales je zapustil iz neznanega vzroka svoje prvotno bivališče v okolici južnoameriškega mesta Lima. Preselil se je s svojo lr-po hčerko Luc na bolj v hribih ležečo posest, ki se imenuje Hacienda Tambo Chico. Španec je bil zelo bogat posestnik in lakomen po denarju. V bližini njegovega bivališča je indijanska trdnjavica Huaca Grande. Trdniava hrani grobišča skozi sto in stoletja po kulturi slovitih Inka-Indijancev. Ta grobišča so še za današnje Indijance svetost, katere se ni drznil nikdo dotakniti, kaj še le onečastiti ali celo oropati.
Prvotni Inka-Indijanci so izdolbili krog trdnjave Huaca Grande v granitne skale grobove z dolgimi hodniki. Svojim umrlim vladarjem so polagali v grob: zlate posode, orožje in druge dragocenosti. Znamenite prednike so hranili v razkošnih grobovih kakor stari Egipčani kot mumije. Po odkritju Amerike so se ,vrgli zlata lačni Španci na Inka dragocenosti, a grobišča se niso upali dotakniti.
Še le pred kratkem se je začel zanimati za Inka grobove omenjeni Špa-njol s svojo hčerko. Ne meneč se za indijansko svetost, je udri v grobove in odnašal iz njih sto in stoletne mumije, zlate posode in sploh znamenitosti. Na-ropane reči je hranil na svoji posesti, da bi jih razkazoval prijateljem.
Indijanci se niso upali upreti roparju, ker je bil mogočen in znan po brezobzirni surovosti. Zatekli so se k svoji znameniti čarovnici z imenom Tomasa. Po njenem maščevalnem načrtu so se ravnali in to se je zgodilo tako-le-
Nekega dne sta se oglasila pri Rosa-iesu dva najstarejša indijanska odposlanca. Prosila sta ga v imenu indijanskih pismen, naj pusti v miru grobove njihovih prednikov, ki so jim najsvetejši spomin. Surovina ju je povabil v veliko dvorano. Tukaj so ležale po raznih kotih indijanske mumije in zlati zakladi. Ko jima je razkazal naropano, je pustil oba pretepsti z bičem ter ju spodil.
Nekaj dni za tem sta se pojavila pri Špancu dva druga Indijanca. Zaupala sta mu, da sta pripravljena mu izdati grob, v katerem počiva ter ga čuva bog-zna kedaj umrla Inka princezinja. Mumija princezinje je v najbogatejši obleki, krog nje in pod njo — neizmerni zakladi rr'"ta, biserov in sploh drago-cenoi-i. V brezsrčnem lakomnežu se je obudil pohlep. Sledil Indijancema, Vodila sta ga proti starim Inka grobovom. Po preteku dveh ur so prišli po podzemskih hodnikih do kamenite plošče. Ko so jo odstranili, so stopili v dvorano, koje tla so bila posuta s človeškimi lobanjami. Iz te dvorane se je začel hodnik s čarobno lepo votlino, ki je ki je čuvala mumijo princezinje in starodavne zaklade. Že od daleč je bil videti blesk zlata ter draguljev. Na sredini neizmernega bogastva je stala ženska mumija.
Lakomni Španec je kar drgetal pri pogledu na bajno indijansko grobišča. Gnalo ga je le naprej mimo zlata k Čudoviti mumiji, pred katero je obstal. Ko je pogledal stoječo princezinjo od glave do nog, je kriknil, kakor bi ga kdo sunil z nožem v srce.
Valjal se je potleh, tulil od bolesti, spremljevalca sta zrla mirno na grozno razočaranega lakomneža. Čez pre;ej časa se je opomogel toliko, da je zbežal iz grobnice in proti domu. Par dni zatem je zblaznel in umrl kot blaznež.
Indijanci so mu bili iz maščevanja ugrabili edinega otroka — krasno in od vseh oboževano hčerko Luc. Umorili so jo, spremenili v mumijo, jo oblekli v starodavne obleko Inka princezinje in jo postavili v skrivnostno in z vsem mogočim bogastvom prenapolnjeno grobnico. Groboskrunitelj je spoznal v mumiji svojo lastno hčer in ta pagled in zavest indijanskega maščevanja sta mu oropala pamet. Kaj so mu pomagali nakopičeni zlati zakladi, ko pa je umrl brez dediča kot z blaznostjo kaznovani ropar indijanskih grobov.
A njega ni..."
Ali jo 2e imate
o
Dobi bo v obeh Oirilovih knjigarnah v Mariboru, v knjigarnah v Celju in Ptuju ter pri pisatelju Franc Kolencu (kaolanu v Mur.->ki»Soboti). Stane brez poštnine- broširan» izdaja samo 15'— Din, veuana p» 22'— Din.
je povesi iz svetovne vojne. Izšla je komaj pred enim mesecem pa je razširjena že po celi Slovonlji.
NO¥C Knjige.
Iz zgodovine življenja in delovanja
feapucfnov. Napisal p. Mavricij Teraš Str. 95. — Ta knjižica nam opisuje, kako so se kapucini tekom štrristoletne-ga svojega obstanka z apostolsko gorečnostjo trudili za zveličanje duš, kako so požrtvovalno širili krščansko vero med pogani in neverniki, kako so se pečali z znanstvom in pisateljevanjem, kako so vneto stregli bolnikom in kako imenitno so se udejstvovali na socialnem, diplomatičnem in političnem polju. Tudi slovenski kapucini so storili mnogo dobrega za Cerkev, drŽavo in svoj narod. Bili so priljubljeni ljudski govorniki in takorekoč prvi slovenski katoliški pisatelji. V zgodovini slovenskega slovstva zavzemajo trije kapucini, namreč o. Ivan od Sv. Križa, o. Rogerij iz Ljubljane in o. Hi-polit iz Novega mesta prav častno mesto. Vsled tega priporočamo vsem či-tateljem Slovenskega Gospodarja, naj si narooe knjižico p. Mavricija. Naroča se v kapucinskem samostanu v Celju in stane samo 8 Din, po pošti en Din več.
Pri boleznih sica la poapnenje Sil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura naravna »FRANZ JOSEFOVA« grenčica lahko izpraznenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na kliniki za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »FRANZ JOSEFOVA« voda posebno dobro starejšim ljudem. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Orgaiil§IO¥§if€ Z«Ml€¥€.
Celje. Na zborovanju Zveze organistov za Slovenijo je bilo navzočih okrog 40 organistov iz lavantinske in ljubljanske škofije. Med temi tudi stalni glasbovodja in skladatelj g. St. Premrl, ki je dal organistom mnogo dobrih nasvetov. Predsednik Klančnik pa je precej temeljito razpravljal glede organistovske-ga zavarovanja in o drugih važnih stvareh. G. H. Križnik, organist in posojil, uradnik v Konjicah, je omenil, da obhaja letos 4. novembra K. Bervar 65 letnico svojega rojstva in 1. januarja 1930 poteče 50 let, odkar se je začel baviti z glasbo. Vsled tega je skladatelj Grum psedlagal, da so ga enostavno imenovali za častnega člana. Za to imenovanje se je jubilant srčno zahvalil ter je organistom svetoval, da naj kolikor mogoče složno živijo s svojimi predstojniki, občinami in farani ter naj Vsak spor mirnim potom brez sodnijske obravnava doma uredijo. Natančneje glede tega zanimivega zborovanja bo poročal Cerkveni vestnik.
Na občnem zboru Zveze organistov se je
sklenilo, da se uvede nekaka borza ali posredovalnica za službo organistov. Zveza organi-»tov bo vodila seznam izpraznjenih mest za organiste in seznam organistov, ki so brez službe ali ki bi radi službe premenili. Vsakega takega bo Zveza obvestila o vseh službah, ki »o na razpolago in niso zasedene. Pripominja pa se, da se bo pri tem oziralo le na te, ki so Člani društva in ki niso s članarino na dolgu 'čez 6 mesecev. Vsak, ki hoče izvedeti o službah potom zveze, naj pošlje 10 Din v znamkah za poštnino, to je za obveščanje o izpraznjenih Službah. Organisti kakor župni uradi bodo na 'dobičku, ker ne bo treba plačevati dragih oglasov, kateri še vselej nimajo uspeha, ker je
Klliko organistov, ki takšne oglase pregleda->. Torej, kdor je brez službe ali jo želi menja-, naj «e zglasl in pošlje 10 Din. O vsaki služ-
bi, ki bo izpraznjena, bo vsak obveščen. Tudi č. g. duhovnike prosimo, da nam javijo, če želijo organista. Naslov: Zveza organistov, Šmartno ob Paki, Savinjska dolina.
Umrl Je Vlnbo Šerbak, organist, občinski in posojilniški tajnik na Polzeli. Dne 19. tega mesca je bil pogreb, katerega se je poleg velikega števila faranov udeležilo tudi 14 organi stov, ki so mu z domačimi pevci zapeli žalo-stinko.
V pokoj Je stopil Gregor Erpač, organist v Šmartnem pri Slovenjgradcu. Pokojninski zavod mu je že priznal pokojnino ter mu isto nakazal že od 1. januarja tega leta nazaj. Želimo mu, da bi zasluženo pokojnino še dolgo uživali
Ceste m sefusiii porušila.
Mariborski trg. Na sobotni trg 21. septembra so pripeljali špeharji na 25 vozeh 48 zaklanih svinj, kmetje 11 vozov sadja, 13 voz krompirja, zelja in čebule. Krme na trgu radi dežja ni bilo. Svinjsko meso je bilo po 15 do 27.50 Din. Krompir 0.90—1.25, čebula 2—3, zelje 0.50—6, kumarce 0.10 do 2. Pšenica 2.50, rž 2.25, ječmen 2, koruza 2.50, proso 3—3.50, novi fižol 2.50—3, grah 8—10. Ena kokoš 40—42, par piščancev 32—60, raca 27—30, gos 50—80, domači zajec 20—30. Jabolka 2—5, hruške 3—6, slive 2—4, breskve 10—18, grozdje 6—10. Mleko 3, smetana 12—16, surovo maslo 40, jajca 1.25 do 1.50, med 2^-28.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 20. septembra je bilo pripeljanih 407 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad Din 100—125, 7—9 tednov stari Din 200—300, 3—4 mesece stari Din 350—450, 5—7 mesecev stari 480—520, 8—10 mesecev stari Din 600—750, 1 leto stari Din 980—1200. 1 kg žive teže Din 10.50—12, 1 kg mrtve teže 16—18 Din. Prodanih je bilo 203 svinj.
§mmimnM obvestila.
Kmetijsko gospodinjski štirimesečni tečaj za
dekleta se prične pri šolskih sestrah v Ptuju (Mladika) s 15. oktobrom. Natančne podatke se dobi pri vodstvu samem.
Razstava sadja pri Mali Nedelji. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva priredi pri Mali Nedelji v nedeljo dne 29. septembra 1929 od 7.30 do 18. ure v Društvenem domu sadno razstavo. Ta razstava ima osobito namen, nuditi našem sadjarjem ugodno priliko za spoznanje obstoječega stanja našega sadjarstva, kar je neobhodno potrebno za razvoj te za Slovenske gorice velevažne panoge narodnega gospodarstva. Razstavljeno bode vse domače namizno sadje, osobito pa tako, za katerega obstoje možnosti ugqdne prodaje. Zato je želeti, da se naši sadjarji, domači kakor okoliški v velikem številu udeleže te važne prireditve, ki naj bo domačinom v čast in novo spodbudo, tujcem pa naj pokaže sad žuljev prleškega gospodarja.
Ustanovitev rodovniškega odseka v Pucon-cih. Na pobudo vsestransko delavnega predsednika kmetijske podružnice v Murski Soboti ter na inicijativo vnetega in agilnega živinorejskega nadzornik-a g. ing. Wenkota se je pred dvema mesecema ustanovil rodovniški odsek kmetijske podružnice v Puconcih za od-Tojo plemenske žvine simentalske pasme. U-stanovitev tega odseka kaže velik napredek za povzdigo živinoreje v tamošnjem okraju ter obeta cela organizacija v kratki bodočnosti sijajne uspehe. Za predsednika je bil izvoljen neumorno delaven kmet ln mlinar te. Kflhar,
katerega ime nam jamči za razvoj te org(h nfzacije.
Hmelj ▼ laškem okraju ali ialost » hiši.
G. urednik, ko bi Vam jaz mogel popisati po« trtost in obupnost naših ljudi, ki »o se leto« mučili s hmeljem, mislim, da bi Vam prišlej nehote ne le solze v oči, ampak upravičena o< gorčenost v srce! Ne veste: zakaj pa 8te s<H vrgli na hmelj I Le poglejte naše bregove inj strmine: v »urvaldu« trpimo kmetje stokral več kakor kmetje na poljih ali zmernih h rit5 bih. Trta je pri nas pred ¿0 leti usahnila, novj amerlkanec ne uspeva pri najbolj sltrbid kul« turi več, žlahtno sadje, to je namizna jabolka^ ne rodijo v naših visokih krajih; les imafjo sa« mo, veliki posestniki, živine nI mogoče vedno! prodati, ko se rabi denar. Zato smo segli poi hmelju, in sicer v zelo skromni meri, češ^ nekaj pa bo le vrgel. Letos pa pride tak uda« rec, da nas je ne samo razočaral, ampak na« ravnost pobil. Pomislite, koliko truda in stroš« kov napravi samo sušenje, ker si še nismoi mogli postaviti "dragih sušilnic. Noč in dan veS kot 14 dni prebiti v zakurjenem prostoru, kil ima nad 40° C, to je naravnost mučaništvo za! ubogega delavca. Sedaj pa nam židje in nji-» hovi (še hujši) mešetarji ponujajo 4 do 5 Din* ponekod celo Din 2.50. In vendar je v naših' hribih hmelj lep zelen, dečim smo povsod po; dolinah zlasti v Savinjski dolini videli velikei njive popolnoma rujavega, uničenega hmelja'« In po listih smo brali, da je v Banatu, na Če« škem in Nemškem istotako veliko hmelja šlo! v nič po peronospori. No morem verovati, kai, se ponekod govori, da je naša državna uprava! na ljubo trem našim pivovarnarjem: Unionui v Ljubljani, Majfartu in Bajonu v Beogradu, oziroma v Zagrebu žrtvovala tisoče hrvatskih! in slovenskih hmeljarjev. Kako to, da se nihče' za nas ne zavzame, kadar bi nam bila pomoči nujna in potrebna, ko pa nas tudi v hajodda-* ljenejših bregih najde davčni eksekutor. Letosi je tukaj nekaj sadja, ki pa nima nobene cene. Blago v Celje postaviti pa nas na naših nepo« pisno težavnih in dolgih cestah, ki so mnogo« krat samo kozje ceste, stane več kakor je sploh' sadje vredno. Take razmere so pa ubogegtf kmetovalca v laških bregih naravnost obupam le! Škoda, da letošnjo strašno zimo ni pozebel' hmelj, ko je mraz uničil toliko trt ln drevja. Sedaj slišiš povsod samo en glas: hmelja n« sadimo nikoli več! = Prizadet hmeljar.
f novi
nevarnosti.
V »Gospodarju« smo že parkrat opozarjali na nevarnost, katera grozi našemu slovenskemu vinogradništvu radi poplave z dalmatincem.
Čisto neopaženo in kar naenkrat pa je cela Slovenija preplavljena s proti* alkoholnim izdelkom, ki se imenuj« »šabeso«. Pijača je zelo okusna muzirai kot šampanjec, je v dobro zaprtih steklenicah In po ceni. Treba še posebej povdariti, da ni na prodajo prav nobenega davka in nikakih šikan od strani finančne oblasti. Gostilničar zasluži pri vsaki steklenici najmanj 1 Din čistega. Bazpečavanje šabese je tako organizirano, da tvrdka pripelje na lepem* avtomobilu po dvakrat na teden svežo pijačo, kasira denar in odpelje prazna steklenice. Za manjše kraje posluje mariborska centrala, sicer so pa že vi vseh večjih krajih podružne izdeloval-nice.
Treba še omeniti, da je šabesa izvrsten pridevek k vinu in posebno okusno se spaja s kislimi dolenjskimi vini. Glavni sedež »šabese« je Zagreb in od tamkaj se fe raznesla pijača potom ti-
he organizacije brez kričeče reklame po celi Hrvatski ln Sloveniji. Dobiček, kojega že imajo izdelovataice šabese do sedaj, mora biti ogromen in to vse ¿rez pare davka,
Gostilničarji sami so prav zadovoljni z novo pijačo, ki jim daje lep zaslu-lek, po katerem ne sega davčna oblast. Poplava s šabeso je velika nevarnost (a naše slovensko vinogradništvo in oblastno kislo vodo pa je že itak skoro popolnoma izpodrinila po deželi in kopališčih.
Opozorili smo na »šabeso« ne radi tega, da bi bili proti protlalkoholnemu gibanju, ampak radi tega, ker se kasi-rajo pri razprodajah protialkoholnih pijač milijoni; a od teh se ne plača niti najmanjšega davka; pri tem pa visoki 'davki uničujejo vinogradnika.
Vinogradniški krogi se bodo morali »ganiti in opozoriti oblasti, da ne gre, Ida bi eden brez vsakega davka si polnil žepe z milijoni, drugi pa radi previsokih dajatev popolnoma propadel.
Orliškim krožkom. Občni zbor Slovenske or-Jlške zveze se bo vršil 29. septembra tega leta ;©b o. uri dopoldne v beli dvorani hotela »Unl-;©n«. Za udeleženke občnega zbora je s odlokom ministrstva za promet St. 74276 z dne 14. septembra tega leta dovoljena polovična vožnja. JJgodnost velja za 28., 29. in 80. september. Vsaka udeleženka kupi na vstopni postaji vozni listek do Ljubljane, ki ga pri dohodu v Ljubljano ne sme oddati, ker velja tudi za vožnjo fca nazaj. Izkaznice se bodo dobile na občnem Sboru.
Št. Peter pri Mariboru. Predzadnjo nedeljo
oktobru priredi šentpeterski Orel gledališko prireditev združeno s srečolovom. V to svrho Se bodo Orli oglasili pri premožnejših župlja-hih, da jim naklonijo primerne prispevke, od-hosno darila za srečolov, Prihodnji občni zbor prosvetnega društva »Skala« bo združen s proslavo 25 letnice.
Sv. Ožbalt ob Dravi. V nedeljo dne 29. aep-lembra tega leta po sv. maši, ki je ob deveti Uri, priredi Katoliško prosvetno društvo lz Ma-fenberga v tuk. šoli skioptično predavanje o Ustroju in delovanju človeškega telesa. Predajanje bo zelo zanimivo in poljudno, pojasnjevalo ga bo čez 40 slik ln bo nudilo ljudem redko priliko, da spoznajo, kako je čudovito u-Stvarjeno človeško telo in se obenem pouče, kako se naj v zdravju bolezni varujejo in v bolezni zdravijo. Vsi domačini in prebivalci sosednih far (Brezno, Kapla, Sv. Duh, Selnica) fee toplo vabijo, da to poučno predavanje po-ietijo kar v najlepšem številu. Domačin.
Sv. Trojica v Slov. goricah. Orlovski odsek iv. Trojica v Slov. goricah priredi prihodnjo fcedeljo po večernicah pri Sv. Juriju v Slov. goricah igro »Sirota, nedolžna žrtev zlobe«.
Sv. Jurij v Slov. goricah. Prihodnjo nedeljo pne 29. septembra po večernicah priredi v na-li društveni dvorani trojiški orlovski odsek lepo ln vzgojno igro »Sirota, nedolžna žrtev fclobe«, h kateri se vsi Jurjevčani in sosedje prav vljudni» vabite. Na svidenje!
Domova pri Ptuju. V nedeljo dne 29. tega Jnesca priredi naše bralno društvo igro »Roka božja«. Tokrat bomo igrali na dvorišču Treze Katrjančove, ki si ga je letos tako lično ure-(flila. Za vse tiste, ki pa se radi smejejo, bomo pa Igrali veselo igro »Za vse ljudi *. 7 it o r>ri-'<ilte od blizu in daleč.
SndlSča ob DravL V nedeljo dne 29. septembra se vr9i v Društvenem domu redni let-
ni občni zbor Katoliškega izobraževalnega društva. Vsi člani društva so dolžni, da ga pose-tijo ln se prepričajo o delovanju ln računih odbora. Tudi prijatelji društva, in rai, ki talijo k društvu na novo pristopiti, iskreno vabljeni. Bog živil
Sv. Tomaž pri Ormožu. Končno smo le dotekali ta zaželjeni trenutek, da }• naš novi Društveni dom dograjen ln blagoslovljen. Slovesna blagoslovitev in otvoritev tega se Je izvršila v nedeljo dne 15. septembra. — Da pa ima Sv. Tomaž sedaj tako lep, ca tukajšnje razmere primeren dom, se mora zahvaliti požrtvovalnim fantom in dekletom, predvsem Orlom ln Orlicam. Dolgo prej so mu le vplivnejši možje pripravljali tla, mislili in sklapali, kje in kako bi ga gradtti, pa bi ie menda danas bilo pri tem, ¿a ne bi božja previdnost poslala k Sv. Tomažu za vse dobro vnetega In delavnega g. kaplana Jurija Pribožfča, sedaj provtzorja v Zagorju pri Pilštanju. Naj bo to na tem mestu povdarjeno, ker se iz različnih razlogov to ni dovolj povdarilo na dan blagoslovitve. Kajti on Je bil tisti, ki je znal fante in dekleta ter sploh večino fare navdušili za graditev Društvenega doma, katerega bi brez njegove spretnosti in požrtvovalnosti še sedaj ne bilo. Podpiral ga je v delu tudi g. župnik ln pa agilnl g. Anton Meško, posestnik v La-honcih. Slovesnost blagoslovitve Je potekla vzorno, »a kar se moramo zahvaliti Bogu, ki nam Je dal ta dan tako krasno vreme. Na predvečer blagoslovitve je tukajšnji orlovski odsek priredil na čast in v pozdrav prevzv. pom. škofu g. dr. Ivanu Tomažiču akademijo, ki pa Je nadvse dobro Izpadla. Nato sta še mu domači pevski «bor In svetinjska godba priredila podoknico. Drogi dan pa so se že mnogo predčasno začele zbirati množice sosedov in domačinov k poznemu opravilu, ki ga je izvršil prevzv. škof. Po končanem opravilu se je g. škof podal v Številnem sprevodu Orlov in Orlic, naraščaja, duhovščine in drugega ljudstva k Društvenemu domu, da ga Je blagoslovil. Vsa slovesnost blagoslovitve je bila res ganljiva in lepa. Po blagoslovitvi pa je bilo slavnostno zborovanje, ki ga je otvorll g. Meško, predsednik tukajšnjega Izobraževalnega društva in potem dal besedo g. Jošku Meško, kaplanu v črensovcih. Za tem sta sledila še dva govora in dve deklamaciji; vmes pa je zapel domači pevski zbor. — Popoldne ob treh ie bil nastop Orlov, Orlic in naraščaja. V velikem številu so sodelovali sosednji odseki. '-— Vse vaje so nudile gledalcem lepo sliko, vkljub temu, da niso bile enotno in brezhibno izvede ne, kar se seveda more opravičiti vsled pomanjkanja skupnih vaj. Med nastopom je v lepih besedah govoril prevzv. g. škof in pa zastopnik Orlovske podzveze v Mariboru. — Nastop se Je zaključil s plesom kolo, na kar so se gostje ln domačini razšli. Bog daj, da bi bil ta novi Društveni dom središče in žarišče vsega prosvetnega in verskega dela pri Sv. Tomažu !
Voicik. Tukajšnji orlovski odsek priredi v nedeljo dne 29. septembra tega leta tretjo veliko tombolo na dvorišču Orlovskega doma v Vofniku. Tombola obsega 10 glavnih dobitkov kakor: moško kolo, vreča moke, odeje, zaboj sladkorja, bala platna Itd. ter brezštevilno manjših dobitkov. Cena srečki je 2 Din. Zato pridno kupujte srečke ker: Sreča vas išče, v srečki tiči; kdor srečke ne kupi, ta pameten nI! —
DESETLETNICA KONJIŠKEGA ORLA.
Pri nas v Konjicah je bila lepa slavnost. Orlovski odsek je namreč obhajal desetletnico svojega obstoja. Istočasno je obhajal tudi u-stanovitelj Orla, mil. g. arhidijakon Fr. Tovornik desetletnico svojega plodonosnega in uspešnega delovanja v Konjicah. Obe priliki Je konjiška orlovska družina združila ter napravila dan, kakor jih je malo taftih. — Že v soboto popoldne, ko j« zazvonilo dolopust ter ubrano prlfrknvnlo. so lrrod stareen orrnrtti Tattenhnch
zadoneli streli iz možnarjev ter j« njihov o* mev tel po Dravinjski dolini do telenega Pa« horja, če« PrihovSke hriba do 81. Bistrica p« če« lentjernejske griče do Boča in te dalje tali o t nanj al, da se v Konjicah pripravljajo na ve-i liko slovesnost Zvečer pa se je 1« Društvenega doma izločil sprevod * lampljončld, ki je kr«j nil pod okno mil. g. arhidijakona. Tu «ta zapela druStveni mešani zbor in moški zbor, vsak po eno pesem, ljubko podoknico g. ar« hidijakonu. Ob navzočnosti velikega Stavil«) tržanov je nato čestital g. Krfijek v imenu vseh katoliških druStav g. Tovorniku, nakar! se Je slavijenec v lepih besedah zahvalil. Lep; solnčni dan je nastopil zjutraj. Obrazi vseh sd! bili veseli in zadovoljni, ker Je tudi Bog bitu goslovil lep dan z lepim vremenom. Godb« Omladine Iz Maribora Je neumorno igrala tef vabila v cerkev in k popoldanski ter večerni prireditvi. Ob pol desetih se je iz Društvenega! doma «ačel sprevod konjiškega Orla po trgu* Na čelu Je bila konjenica 4 članov v kroju, s« nJim 13 v krasne narodne noše oblečenih da« klet, ki so vzbujale splošno pozornost in otf« čudovanje. Za temi orlovski prapor in nate po vrsti orlovske družine, začenši z orličicanil In končujoč a četo mož — starešin v kroju^ ki Jim Je načeloval br. ing. Šturm. V cerkvi J< bila nato pridiga g. profesorja Rezmana. Pri pontifikalnl maši, ki Jo je v novem, za deset« letnico darovanem, gotskem plašču služil ^ arhidijakon, Je prepevala v cerkvi orlovski družina. To Je bil eden največjih užitkov dna«" va. Na stotero grl, otroških in odraslih, mo§« kih In ženskih Je navdušeno prepevalo: ZgrlW njajo se vrste naše in Povsod Boga, med tenj pa vpletalo lepe latinske responzorije, nazaA nje pa Tantum ergol če v čem, v takem petjtf naj posnemajo Konjice vsi orlovski odseki. Popoldne ob pol 4. uri se je vršil na popolnonul novo okrašenem telovadišču lep, vzoren telo« vadni nastop. Nastopili so sami domačini t Izjemo telovadcev na orodju in lahki atletiki Tu so pa tekmovali med seboj Celjani, M a rt* borčani in Bistričani. Izvajali so vaje, da sm<f jih bili v resnici veseli. — Posamezne telovad« ne točke je spremljala ln vezala godba. Ni koncu sporeda Je pa stopil na govorniški odez starešina Ing. br. Sturm ter je v kremeni tihi besedah izpovedal vero v orlovstvo in njego« vo poslanstvo pri Katoliški akciji. — Zvečer ob 8. uri se je vršil komerz v čast slavljenc« g. arhidijakonu. Po lepi akademiji, pri kateri so nastopili člani z globoko simbolično telo« vadbo »Oj Doberdob«, članice pa z nežno »Si« roto« je Marica Fritz deklamlrala, starešina! dr. Macarol pa je g. Tovorniku izročil krasna! diplomo, s katero ga je orlovski odsek imencM val za svojega častnega člana. Diplomo — U« metniško delo — je izvršil g. Jože Kos v Ma< riboru.
Naval na večerno prireditev je bil tak, da bi bili napolnili še eno dvorano, kakršna Ji dvorana v domu. To značl, kako priljubljen je g. arhidijakon med konjiškim ljudstvom iH kak ugled ima Orel. — Tako je potekel dan< ki nam ostane vsem v lepem spominu. Zahva« ljujemo vse, ki so nam pri pripravah poma!« gali, bodisi z delom ali denarjem ali pecivoral Posebno hvalo smo dolžni gg. lesnim trgov« cem, ki so nam za to prireditev poklonili mno« go lesa. Bog plačaj! Vsem obiskovalcem in po-setnikom naše prireditve pa kličemo: Bog tlvif Orlovska družina v Konjicah.
Maribor. Umrl je daleč po Slovenskih gori« cah in na Dravskem polju znani Janez Šla« binger, rodom od Sv. Ane v Slov. goricah. Rajni Je bil znan pod imenom »Butterhanzl«. V svoji mladosti je kupčeva! z jajci in surovim maslom. Zadnjih 10 let pa je bi! marljiv zastopnik nfiSr s!ovpn«ke »Vzajemno zavaroval«
Blca«. Bil je marljiv kot mravlja in je pridobil našemu domačemu zavarovalnemu zavodu na stotine zavarovancev. Slebinger je bil veren mož ter se je v Mariboru z vnemo udeleževal našega gibanja za napredek. 73 let starega je neozdravljiv rak spravil v grob. Svetila dobremu možu nebeška luč! — V nedeljo dne 22. septembra se je otvorilo in po škofu Karlinu blagoslovilo novo pokopališče frančiškanske župnije na Pobreiju. Blagoslovitvi so prisostvovali številni zastopniki oblasti ter mestni in okoliški župani z zastopniki občin in več tisoč vernikov. — Mestna občina je lepo ure-dela ceste in ulice v takozvani novi delavski koloniji v Magdalenskem predmestju. — V okolici se je že začela trgatev portugizca. Mošt je letos izvanredno sladek. Ker ga je malo, ga prodajajo »od preše« po Din 7 do 8 liter. — Dobroznani krojaški mojster g. Rudolf Šti-berc v Cafovi ulici št. 2 je izdelal lastnoročno Itajersko obleko za prestolonaslednika Petra In jo je poslal na Bled. Te dni Je dobil pismeno zahvalo kraljice Marije za dobro izdelano Obleko.
Hoče. V Reki Je umrla v 70 letu gostilničar-
ia in posestnica Marija Podkrižnik, po doma-i Mom, v soboto dne 21. septembra. Rajna )e bila spoštovana mati, skrbna gospodinja in pri vseh priljubljena soseda. Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi v pondeljek dne 28. sep-fembra na pokopališču v Hočah. Žalujoči si-jfeovi in hčerke se zahvaljujejo za obiske v bo-fezni ljubljene mater g. dr. Mariniču iz Maribora, gasilnemu društvu, pevskemu zboru za fcalostinke, prijateljem ter znancem, ki so
gremili blagopokojno na zadnji poti. Blagi ateri ostani ohranjen hvaležen spomin, preostalim naše sožalje! Činžat nad Falo. Na Cinžatu nad Falo je u-rla še le komaj 49 let stara veleposestnica gostilničarka Matilda Korman. Blagopokoj-je bila dobro znana po svoji dobrotljivosti celi Dravski dolini in po Mariboru. Osta-jej ohranjen časten in hvaležen spomin! »lujočemu soprogu in otrokoma naše sožalje! Marenbero, Tukaj sta se poročila v pondeljek dne 23. septembra g. Franc Muri, posestnik na Jezerskem in gdč. Miroslava štangl, ttba iz vernih in narodnih družin na bivšem Koroškem. Iskreno čestitamo!
Mežiška dolina. Sporoča se, da se je ustano-Hlo novo auto-podjetje med postajo Prevalje ►-Mežica—črna s sedežem na Poljani pri Pre-Hraljah in sicer Hrast. S tem podjetjem se je Razvil zelo živahen promet po Mežiški dolini je sedaj redna vožnja tako od starega pod-»tnika kakor tudi z novim podjetjem zasi-irana. Omeniti je k temu tudi napredek v da se je voznina oziroma taksa znatno »nižala in so sedaj sledeče cene prevoza za ieebo v glavnem na daljše proge to je Prevale—Mežica Din 10.—, Mežica—Črna Din 8,—, Prevalj do Črne torej skupno Din 18.—, isto ijbratno. Novo podjetje Hrast na Poljani je %alo, kakor se sliši tudi za člane SPD proti predložitvi veljavne planinske legitimacije 25 fcSfttotnl popust in je ugodnost za planince še posebno važna. Pričakovati bi bilo to tudi od liarega podjetnika g. Križnika na Preval jat», ki Si s tem dosti pripomogel k razvoju tujskega prometa v Mežiški dolfnl, katera ne zaostaja ta 8avinJsko ali Logarsko dolino po svoji ro-ihantiki in ustanova v tej dolini ako omenimo naprave svinčenega rudnika. Upajoč, da se z tedno vožnjo sedaj pomnoži promet po Meži-Ski dolini preko Koprivne na Solčavo in I.o-
rrsko dolino, ki je najkrajša pot za posetnike mariborske oblasti in j» mogoč prevoz z avtom do Koprivne. Razvoj naj bode nafiskre-neje pozdravljen.
Kavodnje. Umrl je v 73. letu vpokojerti finan-ti paznik Tomaž Vrhovnik, ki je nad 30 let proživljal tukaj v svojem rojstnem kraju svoj pokoj. Večni pckoj njegovi blagi du5i. — Letina je pri nas pov-.iljns, ker ni bilo vremenske ui-me. Našim lepim smrekovim zavodom (odtod Ime Zavodnje) pa toča itak ne «-nore mnogo ttkodovatf. Le sekira po njih glasno poje pri
vladajoči denarni stiski. — Odlikovan je bil z redom sv. Save V. razreda naš preč. g. župnik Rožman. — V cestni odbor je bil imenovan tukajšnji veletrgovec z lesom Martin Ročnik. Upamo, da ae bo kot tak zavzemal za okrajno cesto, ki pelje čez naše hribe, ki potrebuje veliko oskrbovanja, ker se livozi po njej toliko lesa iz naših in sosesdnjlh planin, kakor po nobeni drugi cesti blizu.
Razbor pri Slovenjgradeu. Dne 15. septembra se je vršila v gostilni Suhldol velika vrtna veselica z ribolovom v prid občinskih ubožcev in revnih šolskih otrok. Ob tej priilki se je nabralo v ta namen 1677 Din. Občinski ter krajevni šolski odbor se čutita dolžna, da se najprisrčneje zahvalita vsem dobrotnikom, ki so pripomogli do tako lepega uspeha. V prvi vrsti se zahvaljujemo gospodu Malleju in soprogi, ki sta z dobro postrežbo z jedili in pijačo' pogostila številne goste. Tudi Slovenjgradča-nom vsa čast in hvala za obisk ter »o tudi v naprej najlškreneje vabljeni in vedno dobro došli.
Sv. Andraž v Slov. gor. (Nedolžen v smrt.) 17 letni Jožef Kovačec se je vračal v pozni večerni uri iz košnje proti domu. Medpotom se Je ustavil na domu svojih sorodnikov, kjer je bilo zaposlenih več izvenžupnljskih zidarjev. Med temi in znanimi domačim rogovileži je prišlo do prerekanja in pretepa v katerem jo po nedolžnem Jožef Kovačec dobil smrtnone-varno rano, kateri je kljub zdravniški pomoči podlegel. Umrli je bil miren mladenič, vnet Član Apostolstva, vsak prvi petek z materjo in bratom bil pri sv. obhajilu — zato je tem bolj obžalovanja vreden dogodek. Vrlim staršem, ki so izgubili z Jožetom takorekoč desno roko, naše sožalje, mladeničem pa resno besedo: Ogibajte se vsake ponočne tovarišijel
Krlževcl pri Ljutomeru. Pri nas slavi posojilnica v nedeljo dne 8. oktobra po rani sv maši v Slomškovi dvorani 30 letnico svojega obstoja. Vršil se bo slavonostni občni zbor, na katerem bo govorilo več zadrugarjev, med njimi tudi nadrevizor Vlad. Pušenjak iz Maribora. Pričakuje se obilna udeležba članov in vlagateljev posojilnice.
Ljutomer. Ljutomerski orlovski odsek uprizori v ^ne 6. in 13. oktobra ob 1 url popoldne v Katoliškem domu prekrasno igro v 5 dejanjih »Žrtev spovedne molčečnosti«, ki je povzeta iz francoske zgodovine preteklega stoletja. Ta uprizoritev je žela povsod velik u-speh. Pridite tedaj vsi v najobilnejšem številu. Bog živi!
Sv. Jurij ob Sčavnicl. V nedeljo dne 29. septembra bo pri nas prevzv. g. pomožni škof dr. Ivan Tomažič blagoslovil novo poslikano cerkev. Ob tej priliki se bo ponovila krasna zgodovinska igra »Dekle z biseri« ali razdejanje Jeruzalema po znanem romanu v sedmih dejanjih. Pridite gledat!
Domova pri Ptuju. Naia Domova kar pridno napreduje. Lansko leto se je začelo preure-Jevati in popravljati pri naši podružni cerkvi sv. Doroteje. Prizidala se Je k cerkvi nova za kristija, uredila se nova kapela, nabavil «e novi sicer enoličen, a zelo lep gotifen oltar in nov kip sv. Doroteje, v zvoniku se Je uredila stolpna ura itd. Bile so res včasih težave ln dosti ovir se je moralo odstraniti, a kjer J« dobra volja, tam gre vse. Tako tudi rri nas. Ravno na roženvensko nedeljo dne 9. oktobra bode mil. gosp. prošt ptujski dr. Ivan 7ngar blagoslovil naša dela. že na predvečer dne 5. oktobra bo gorel v vasi velik kres in oznanjal filižnjim in daljnim dan veselja. Drugi dan v nedeljo dne 6. oktobra bo ob deveti uri procesija z novim kipom sv. Dorotejo, nato bc blagoslov oltarja, zakristije in kipa, potem pa slovesna sv. maša z govorom. Sv. opravilo bo opravil g. prošt. dr. Žagar. Popoldne po ve-černicah je pa na prostem pri cerkvi velika tombola s prelepinii dobitki kakar bicikl, klaf-tra drv, vreča moke, sodček piva, boks čevlji itd. Po tomboli pa narodna prireditev s prav pestrim sporedom. Na roženvensko nodeljo vas
torej od blizu in daleč vabimo k nam v Dcus novo.
Tolsti vrh pri Konjicah. V novicah časopN sov se pogosto čita o raznih imenovanjih in odlikovanjih. Zdi se potrebno, da tudi mi na prezremo zgodovinskega imenovanja našega občinskega odbora. Občina Tolsti vrh je bil» ustanovljena že leta 1852, a do danes še ni imenovala nobenega častnega člana. Dne 8* septembra 1928 je pa ta občinski odbor na pra^j slovesen način poklonil prvo diplomo častna« ga občanstva špitalskemu župniku gospoda Ivanu Goričanu, kot izredno priznanje njego« vih velikih in odličnih zaslug zkozi dobo 281 let v naši občini in župniji. Vsi, ki poznamo njegovo nesebično delo med nami se odkrita radujemo tega častnega odlikovanja ter se <n noglasno pridružimo tudi vsi farani z goreče željo in prošnjo, da bi nam Bog ohranil čisla« nega gospoda, našega dobrega voditelja in vna« tega župnika med nami do smrti!
Loška gora pri Zrečah. Naš sosed Ivan Lft« mut jo ob cesti blizu svoje hiše dal postaviti lično kapelico. Ista je bila blagoslovljena ne Malo gospojnico. Ljudje so občudovali lep kiji Marije. Gospodar jim je povedal, da je prikup« ljivo podobo kupil pri Tiskarni sv. Cirila t Mariboru. Njihova radovednost je pa dobro« hotno zbrala 75 dinarjev prispevka ze drugo stavbo, za novo bogoslovnieo v M ari« boru.
SBw™afaB«! i mu' i m
ZADRUŽNA SAMOPOMOČ V MARIBORU.
Vsi stanovi imajo svoja podporna društvi^ katera nudijo znatno pomoč po smrti članoe njihovim dedičem za pokritje pogrebnih stro« škov, zdravniških stroškov itd., samo kmetjf fle nimajo lastnega društva, katero bi kot ob« čekoristno, dobrodelno društvo delovalo v prid kmečkemu stanu.
Da se temu odpomore, se je ustanovilo ze kmete zadrugarje podporno draštvo »ZadraS« na samopomoč v Mariboru«; pravila je že po« trdil veliki župan v Mariboru. Društvo usta« novljeno za kmete zadrugarje ima svoj sedel v Mariboru, Miklošičeva ulica 2, kjer ima tu« di sedež Zadružna Zveza. Z delovanjem dru« štva se bo kmalu pričelo in bodo vse članic« Zadružne Zveze v Mariboru dobile potrebnai navodila in potrebne tiskovine, da morejo pri« četi z nabiranjem članov.
Društvo nudi Iste usodnosti, ko slična pod« porna društva, pač pa Je prispevek pri pri« stopu nižji ko pri sličnih društvih.
Član društva lahko postane vsaka zdrava 9* seba brez razlike spola, katera podpiše pri« stopnico in plača določen prispevek, ki je ze starejše člane višji ko za mlajše člane. V s« natančnejša pojasnila se bodo po 1. oktobre dobila pri vseh posojilnicah in zadrugah, čla« nicah Zadružne Zveze v Mariboru, kakor tudi v pisarni društva v Mariboru, Miklošičeva «H lica 2.
Priložnost Izkoristil. »Jaz stojim na tleh prostosti,« je rekel nek govornik na nekem shodu. — »To ni resnica,e zakriči čevljar iz sredine poslušalcev,, »vi stojite na paru čevljev, katerih mj še plačali niste!«
Gašpar Česen sreča na cesti sinčka svojega prijatelja Čebule, ki mu že dalj časa dolguje posojen denar. — »Ču-ješ, dečko,« mu pravi, »povej tvojemu očetu, da ga prosim, da mi še ta teden vrne posojeni denar. On je na to čisto pozabil.« — Sinko: »Pozabil pa že ni!« — Česen: »Kako to veš?« — Sinko: »Skoraj vsak dan pravi: Česen bo I« dolgo čakal na svoj denar!«
Opiavmitv» ec vgrašaaj« urno toiena iflamka gever. i>
Eicalo vesti. Mlad golobrad sodnik ■staremu črnobrademu zatožencu: »Va-fia vest je menda prav tako črna kakor ,vaša brada.« — Zatoženec: »Če je brada Brcalo vesti, nimate vi sploh nobene ve-eti!«
Ne sme povedati. Učitelj: »No, Milko, kje si bil včeraj?« — Učenec: »Tega ¡vam pa ne povem.« — »Zakaj pa ne, meni lahko rečeš.« — »Ne upam se!« — •Vendar nisi kaj slabega storil, torej le bovej!« — »Drugače ne, na uho.« — ►Pa povej!« — »Koline smo imeli.« — ►To pač ne smeš glasno povedati.« — nO ne, doma so mi rekli, naj bom celo jtih, bomo vse sami pojedli.« — »A tako-o!«
Mati kopsa. Nekoč pride v hišo k stari materi nemški vojak in zahteva po ivoji običajni pruski prijaznosti ovsa Ea konje: »Mati hopsa!« — Mati pa, ki ga ni razumela, pač pa vedela, kako radi Prusi plešejo, je menila, da hoče ple-fcati. Vsa preplašena mu ženica proseče odvrne: »Oh, lepo prosim, kako bom Birota hopsa, ko sem že vsa polomljena In stara!«
Pogrebščina. Jurovič pride po pogrebu svoje žene k župniku ter pravi ves Ealosten: »Častiti gospod, pogreb bi rad plačal!« — Prijazno mu odgovori župnik: »Jurovič, vem, da vam je šlo zadnje čase trdo, zato vam ne bom nič ra-fcunil!« — Jurovič: »Tedaj vam pa tisočkrat Bog plati!« — Nato gre Juro-¡vič k organistu: »Gospod organsit, rad bi plačal pogreb za svojo ženo, koliko tem dolžan?« Organist: »Saj veste! Vselej onega polovico, kar se plača gospodu župniku!« — Jurovič: »Tedaj vam |>a petstokrat Bog plati!«
Mož za pečjo. V neki krčmi je bil na »teni pri sobnih vratih naslikan mož s klobukom v roki ln s tem-le podpisom: »Bog sam te poživi, naš gost ljubeznivi! Glej tam za pečjo, te čaka nekdol« — Kogar je pekla radovednost, da je Sel gledat za peč, uzrl je tam naslikanega moža, ki se je od samega smeha držal fca trebuh. Pod njim pa je bilo zapisano: »Možicelj tam na steni, pošilja vse norce k meni!«
Naznanilo ©ivoriive.
Spoštovanemu občinstvu vljudno naznanjam, da •em otvoril
v Maribora na Glavitcn trgu
bliža apoteke Sv. Areh v novosezidani trgovski hiši g. F. KLANJŠEK
NOVO TRGOVINO Z ZELEZNINO
kuh. posodo in gospodarskim orodjem.
Potrudil se bodem, cenjene odjemalce z najboljšim blagom po nizkih cenah postreči. Za obilen obisk se priporoča
POVH MISOOIsF.
V .Milih «nafillih- stan« vsaka beseda Din 1-20. Najmanj?» Mit» xa ogla» Je (j I>fn. Manjäi ztteskl »e lahko vpoSljejo tudi * zaamkab.
Zaslužen!
Prodajalce po-anemalnikov iščemo proti dobri plači. Javiti sa„Tehna družbi" LJubljana, Mestni trg 28/1. 1088
Na prodaj lepo malo posestvo. Mesarec, Grap diška S9, Sp. Sv. Kungota, Pesnica.
Viničar s tremi delavskimi močmi se apre£t me in stanovanje se odda zakonskim >a kae žena pomaga pri poljedelstvu. — Mariboi\ Gosposka ulica 49/11, vrata 8.	120f
Dva pekovska vajenca se sprejme takoj v u-čenje. Prednost imajo nad 18 let stari. Ponudbe na naslov Jakob Pukšič, parna pekarna, Navo mesto.	1191
Čuvaj se sprejme meseca oktobra 1929 za star« mestno pokopališče v Mariboru. Ima stan®« van na pokopališču. Vse drugo po dogovori. Stolni iupnl urad Maribor.
Ljubeznjiv mož. Mož in žena, ki si nista bila prav dobra med seboj, sta šla v menežarijo gledat divje živali. Ko sta stala pred kletko, v kateri je rohnel razdražen lev, je rekla žena: »Kaj bi ti rekel, če bi lev zdajle kar naenkrat planil iz kletke in me požrl?« — Mož: »Dober tek bi mu voščil!«
Posestvo v okoliei Maribora se vzame takoj v najem ali na polovico ali se kupi s prev-iitkom. Naslov v upravi lista.	1206
RADIO t^j
MARIBOR
Sc ¥ A $ E podlefie.
NajsolidnejSa postrežba! Bogata zaloga I Cene ntzke — ugodni plačilni pogoji.
PM ¥ sivi minil.
Roman iz Napoleonove dobe. — Angleški spisala B. Orczy. — Prevedel Paulus.
(Dalje.)
Grom smodnika Je bil s» zarotnike znak, lo se zbrali v Židovski ulici. Sli so v past in pri-
Ieli smo je. Le dobrotljivost in usmiljenost Va-ega veličanstva jih more rešiti guillotine.«
Njegov poslednji doživljaj.
je bilo, rdeče in brez morje sivkaste megle.
Samotna popotnika sta zadržala konje in pojezdila v korak.
Pozno v popoldnevu sijaja je lezlo solnce v ¡Včasi je sunil močen jugozapadnik in vrgel jezdecema prgišče modrega dežja v obraz. Ves dan eta naglo potovala, iz Evreuxa sta prihajala in dobrih trideset milj sta imela za seboj. Starejši, ki mu je bilo videti višjo uradno osebnet, postaran. debelušast človek, ki ie bil zelo utrujen in
povrh Se slabe volje. Njegov tovariš je bil mlajši, vitek, skoraj suh, oblečen je bil v sivo od glave do pete, površnik mu je malomarno visel s ramen, njegove oči so ostro zrle naprej, bolj nego utrujenost in slabo vreme ga je, Je bilo videti, mučila nepotrpežljivost.
Naglo se je mračilo. Dež in megla sta »avi-jala gričato pokrajino v sivo odejo, v goščave na desni in levi je bilo že temno.
»Prav nič bi ne bil nevoljen, če bi sedajle zagledal Mantes in njegove luči!« je godel gospod Gault, policijski komisar iz Evreuxa. »Utrujen sem od jezdenja in tale preklicana megla mi leze v kosti. Spet me bo trgalo po nogah!«
Tovariš je nepotrpežljivo vzdihnil.
»Najrajši bi jezdil še nocoj v Pariz,« Je pravil. »Mesec bo kmalu posijal in mislim, da se bo megla še razkadila. Vsekakor noč ne bo zelo temna in vsak pedenj sveta tod dobro poznam.
»Še šest ur v sedlu —!« je godrnjal komisar. »Hvala lepa!«
»Pravili ste, da vas skrbi radi tistih vaših ubeglih ujetnikov —,« je suho pripomnil mož v sivi suknji.
»Me tudi res skrbi!« je zagode! komisar.
»— in da bi radi sami in osebno Doročali
veliko
Izbira
ODlefi za moške ä Din 290'-, 380---, 450'-, 590'- i. t. d.
za fante od 12 do 17 let, Din220--, 250 -, 330'—, 380 —1.1.¿L za fante od 3 do 6 let, Din 80--, 120—, 130—" 160'- i. t. d. za fante od 7 do 11 let, Din 90'-, 130 -, 190*— i. t d.
Zimshe SllHitfC, kratke Din 330--.
s pliš ovratnikom, Din 450'—, 540'—, 580'—.
Zlnsld roglanl, doubie Din 520--, 600-, 700--.
KSobiifti, hape, zinasKo perilo, copate, rokavice, nogavice, Cevlfe
ter vsakovrstna oblačila, kupite najugodneje v konfekcijski trgovini
! LAH, HAHMB
Glavni trn šl. 2
Oglejte si Izložbe t
1205
'zidnega učenca, poštenih staršev, z dvema meščanskima razredoma sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Prednost imajo sinovi železničarjev. Hrana, perilo in stanovanje v hiši; učna doba po dogovoru; vstop takoj. — Traun Ivan, Ptujska gora. 1186
®ra močna 16 let stara učenca se sprejmeta takoj v uk za železo-strugarsko, kovaško in strojno ključavničarsko obrt. Učenec je preskrbljen s hrano in stanovanjem. Pismene ponudbe na naslov: »Zavora«, Laško. 1190
r
Viničar s 3—i delavskimi močmi Naslov v upravi lista.
se sprejme. 1197
V najem dam mlin po dogovoru na dobrem kraju na tri pare kamnov. Stari mlinar ima prednost, oženjen. Janez Zupane, vas Brod-nice, pošta Sv. Miklavž nad Laškim. 1195
Proda goc'ilno, trgovine, različna posestva.
Grošel, Slivnica pri Mariboru.	1200
Majerje z najmanj štirimi delavskimi močmi sprejmem od 1. novembra. St. Lubrenski, Ja-renina.	1198
Iščem eženjenega hlapca za rogato živino s plačo, stanovanjem deputat, drve in nekaj zemlje. Nastop 1. oktobra. Gjuro Kopač, Dra-ganič, kraj Karlovca.	1192
Posestvo ob okrajni cesti 11 oralov, obstoječe iz njiv, travnika, vinograda in gozda. Po« slopje zidano, primerno za gostilno, prodal takoj Anton Bec, Ploderšnica 23, p. Sv. Jakob v Slcv. gor.	1179
ftospodu ministru o celi zadevi, preden bi vas
*do drug prehitel in očrnil —.«
»Seveda bi rad, seveda!« je komisar pomom-ljaval. »Pa dejstvo je, da so ti predrti chouani šele sinoči ušli in to iz Evreuxa, kamor bi jih ne bili smeli spraviti. Prijeli ste je v Caenu, zarota, ki ste jo srečno razkrili, je bila skovana in razkrita v Caenu, zarotniki bi bili morali priti v Caenu pred sodišče in tam bi je morali tudi koj obesiti. Ne pa,« je nadaljeval komisar jezno, '»da ste mi je poslali na potu v Pariz mimogrede v Evreux. Pri nas nimamo ne primernih prosto-?ov pa ne ljudi dovolj, da bi stražili tako krdelo takih navihanih zločincev. Ukanili so nas —.«
»— in,« je segel vmes mož v sivi suknji ledeno hladno, »chouani, ki so hoteli umoriti cesarja, so spet svobodni in se lahko posvetijo novim načrtom. In ti se jim to pot utegnejo posrečiti!«
»Jaz nisem kriv!« je ugovarjal komisar.
»To bo dognal gospod minister,« je poudaril mož v sivi suknji.
Pa niti ta slabo prikrita grožnja ni dala gospodu komisarju Gaultu novih moči.
Sicer se je zbal posledic, ki bi je utegnil povzročiti neprijeten dogodek s chouani njegovi bodočnosti, če bi ga kdo morebiti opredelil za
Lspo posestvo tri orale dobre zemlje, v naj« lepši legi so proda z vsemi pritiklinami. Hladnik tfranc, Hajdina, p. Ptuj. 1183
11
malomarnost v izvrševanju službenih dolžnosti, hotel se je osebno opravičiti pri gospodu notranjem ministru, še preden bi ta čul iz drugih virov, da je drzna četa chouanov, ki je skovala načrt za napad na vladarjevo življenje, ušla iz Evreuxa, in da so nevarni zločinci tipa Siva glava in Beli kljun spet svobodni. Pa kljub temu strahu je cela njegova postavna v udobnosti razvajena osebnost ugovarjala zoper nadaljeva-vanje napornega, mučnega jezdarenja.
»Kaj vi, ki ste še mladi, gospod Fernand!« je tarnal. »Vi ne veste, kako —.
Vraga, kaj je to?« se je prekinil, ko je njegov konj iznedada skočil na stran in bi ga bil skoraj iz sedla vrgel. Ustrašil se je nečesa, pa kaj bi tisto bilo, tega komisar v mraku ni mogel videti. Neprestano se je umikal, strigel z ušesi, pihal in prhal ter se tresel na vsem telesu, zaman ga je miril.
»Le česa se žival tako boji?« je godel.
V tem je mož v sivi suknji že razjahal in za uzdo peljal konja na rob ceste in v jarek. Onstran jarka je v travi blizu grmovja ležalo nekaj temnega. Napeto je gledal detektiv v gosti mrak, pa poklical komisarja.
»Prosim vas, držite mi konja za vajeti!«
al»
f1
af "d g
C.5.5E °„D «a
lil? «s-g s >
c J2 ti
SI2
OiG
t 8>
M""» mO
BO
o»f.
g ¿5
fiS
Ne premišljujte
i« potrebujete obleko, ampak zahtevajte le danes od veletrgovine 8TERM tCOKI nove vzorce, kjer boste naSli ogromno izbiro snkna, ie-vjota in kamgarna ta moške obleke, krasnega in modernega blaga za dam-ike piaSče, svilo, žameta, parhenta, platna in razne druge manufaktureza obleke in perilo. Naročila iez Din 000 pošilja se p torto poštnine. Novi Ilustriram ceniki i več tisoč slikami se pošlje vsakemu aastonj in prosto.
K. STERHEERI, EEL3E itn. Z i.
vsake vrste kupi
Veletrgovina
ED. SUFP3NZ, Pristave
1193
foto atelje E Y C R
Maribor, Gosposka ulica štev. 39. NajboljSa izpeljava
fotografij
in nizke cene. 1167
Ne pozabite
na
najcenejši nakup vsakovrstnega
kakor na pr.
Me Um Um
Din 14, Din 15.
LBPI FlŽ ftn7%n8Din
Fino baiiatsHo Mim
rnnbn P° D}n 2 B0» 3'-» liiunu 5-25, 3-50 za kg
Fino namizno bučno In ripsotfo olje.
Dospela je velika zaloga najfinejših vrst čajev.
Se priporoča	1189
JOSIP WEIS
(prej Harfinger) Maribor, Aleksandrova 29.
Izšla je
Blasnlkova
m nasadno leto 1930,
ki ima 365 dni.
„VELIKA PRAT1KA"
e najstarejši ebvenski koledar, ki , o hii že q3 naših pradeflov naj->olj upoštevan in je še danes najbolj dbrajtan.
V „Veliki PratlKi' najdeš vse. kar Clo-vek potl-ekuje vsak	Katoliški ko-
ledar g neUesnlmij sattiinlml, luninimi, vremenskimi fii dnevnimi inaffiitjl; — sola&ie 18 ranlne firfi»; — tuBlito sprememba» — koledar ta pravoslavne In protestante; — jmKne dnločte za Jugo-stavlio; lestvic» «a tanke na mani«., pobotnice, kupne psigodbe in tsSurra?, — konzulata tajih «bftv v tjuMjaiii In Za-gribuL, vse e^tna ea Kranjskem, Kgrei-kero, Stsi«iSlLem,PrEkmufiu,M<džimurju in * JiiliJsM EajfiiiJk; — preglrt cwtconcu brejosli iivtoej — tsbfcto hektarov v oralitK, — popi» vseh važnih domaiih In tiflih dolgov v preteklem let« — tabele ta raSaiianJe «hreštts — Življenjepise važnih in odjtftitaifr oseb • slikami; — oznanita predmetov, ki jih rabi kmetovalec i!» žeffa v hiši.
JKA
se dobi v vseh
večjili trgovinah iast iahkpVaroti tudi pismeno pri založniku:
tiskarni 3. BJasnlka rbsI. d. d.
s
1188
imreka m oddajo «a zrnje. Naslov v upravi lista.	____120;?
Čevljarski cilinder a« poceni proda. Skof, Po-brežka cesta 9, Maribor.	1168
Košara sa sadja ima v zalogi Mariborska les na industrija Al. Damicelj, Koroška cesta 46. Pri odjemu nad 100 kom. nižje ¿ene. 1135
pošteno in pridno \lnlčarkso družino s i—5
delavskimi močmi se sprejme. Dopisi na B. Kocuvan, Maribor, Gregorčičih ul. 4,
I. nadstropje. 1204 p---------------------
Sprejmem čvrstega, zdravega, poštenega hlapca, ki mora biti dobrega obnašanja za razna hišna in poljska dela. Znati mora tudi nekaj mizarskega, tesarskega in zidarskega dela ca mala popravila pri hiši.	1169
Harmoniko Lnbas prodam, še novo in poceni. Vprašati hotel Slon, Ptuj.	1180
Prodamo 10 do 12 dobro ohranjenih sodov od vina in mošta. Povprašati pri OPEKARNI PRAGERSKO.	1140
Poštena, marljiva mladenka za vse se sprejme. Pelzl, Lajtersberg 119.	1182
Viničar In majer se sprejme. Pelzl, Lajtersberg 119.	1184
Vajenca iz okolice sprejmem s hrano opoldan. Ciril Razboršek, umetno mizarstvo, Taborska 22, Maribor.	1185
Dva čevljarska učenca takoj sprejme Franc Tkalec, čevljarski mojster, Veržej pri Ljutomeru.
1106
Iščem vinlčarijo z dvemi delavskimi močmi t Mariborskem ali Ljutomerskem okraju. Sprejmem tudi službo nadviničarja ali delovodje. Naslov v upravi lista.	1163
Proda se lepo posestvo skupaj 10 oralov v bližini Zgornje Polskave. Cena se izve pri g. Cernej Zofija, Morje, Fram.	1199
Prodam lepo posestvo šest oralov prvovrstne zemlje ob državni cesti Ptuj—Maribor. Bre-gar, Hajdoše, Ptuj.	1201
Knplm mali vinograd v bližini Slov. Bistrice v obsegu do poldrugega orala, novejši nasad. Poleg vnograda je lahko nekaj sado-nosnika in kaka njivica, ter preprosta hišica. Vsega skupaj naj ne bo črez 3 do 4 orale. Ponudbe na upravo Slov. Gospodarja.
»Kaj pa je?« Je popraševal gospod Gault in perodno spravljal nemirnega konja ob tovari-levo stran ter prijel za vajeti, ki mu jih je detektiv vrgel.
»To je prav tisto, kar bi šele rad dognal,« Je povedal mož v sivi suknji, skočil črez jarek in fee previdno bližal temnemu kupu.
Bilo je truplo mladega človeka z rumenimi lasi in rumeno brado. Oblečen je bil v preprosto delavsko obleko. Platneni suknjič je bil po plečih poln krvavih madežev, tudi trava naokrog je bila okrvavljena.
Izkušeni prsti tedektiva so naglo zdrknili po mrtvečevem obrazu, po njegovem telesu in po bosih nogah. Truplo je bilo že mrzlo in trdo, madeži pa so se še vlažno otipali.
»Kaj je?« je nepotrpežljivo popraševal komisar.
»Umor,« je suho povedal detektiv.
»Niti glavne ceste niso več varne! In niti na tej cesti, kjer se sicer chouani ne prikažejo prepogosto, niti tu ne more policija poskrbeti za red in varnost!«
Nehote ga je streslo in boječe je pogledal krog sebe.
»Prosim vas. jrosDod Fernand. noidiva! Za
umor naj se pobriga krajevna policija, midva pa morava pred nočjo priti še v Mantes.«
»Le pojdite v Mantes, gospod komisar! MoJega konja privežite tamle k drevesu, sami pa jezdite dalje, če res hočete!«
Sklonjen je v mraku mož v sivi suknji iskal sledove po travi. Gospod Gault je klel. Ni se mu ljubilo ostati, samemu pa mu tudi ni bilo, da bi potoval po samotni cesti, koder so se še utegnili skrivati zločinski chouani.
»Kaj pa iščete, gospod Fernand?« je ne voljen vprašal. »Bo že policija opravila! Ali iščete sledove za zločinci?«
»Umorjenčeve čevlje iščem.«
»Čevlje —?« se je zmedeno čudil komisar. »Ne smešite se! Umorjeni je bil brez dvoma delavec ali pa kmet. In ti hodijo bosi.«
»Seveda hodijo,« je suho dejal detektiv.
Pa iskal je dalje in zlezel celo v grmovje, odkoder pa je črez par minut prilezel. Pretemno jc že bilo, da bi se dalo kaj najti.
»Ne razumem, zakaj se toliko brigate za liste čevlje!« je godrnjal komisar.
Na to detektiv ni odgovoril. Zajahal je konja, prijel 7i vajeti in rekel:
»V Pa: "z coid m.e
23532323232348535323235348
Doftazano je
da more perilo pravilno očisti ti le milo. Edino to brez škode odstranjuj« umazanijo is tkanin. Cen j. gospodinje, to dejstvo vedno pred očmi ter peri te samo 1161 s pravim terpenlinovim
milom „Bazels"
Prodam lepo posestvo oddaljeno četrt ure od postaje Šmarje pri Jelšah, obstoječe iz hiše s štirimi sobami, dveh kleti, gospodarskega poslopja, njive, travniki obsajeni z 250 sadnimi drevesi in dveh gozdov mešanega lesa. Posestvo meri 60.200 m'. Kupcu je na razpolago tudi ves inventar. Pojasnila daje: Slavko Lampreht, Beograd, Hercog Stepana «lica 4.	1115

slov v upravi.
1197
H «n»	z velikim zelen-
iX|iH illMl jadnim vrtom ob okrajni ce.-ti, 6 minut do cerkve, 20 minnt do želez, postaje. Primerno tudi za trgovca. Dopise pod „Ugoden prostor" na Uredništvo Slov. Gospod. 1175
Oblastveno koncesijonirana zastavljalnica v Mariboru.
Licitacija
zastavnih predmetov
se vrši dne 9. oktobra 1929. Začetek ob 9. ari dopoldne.
Prodali se bodo: efekti štev. 4211 do 8988, dragocenosti štev 14.339 do 18.488,
ki se do 5. oktobra ne podaljšajo ali ne dvignojo.
Dat 7. in 8. oktobra 1928 ostane zavod
za strankin promet zaprt. 1194
Tcxro.JLOJLiL!unnrxi
N@r©CIfe §e m „§l@¥.6o§potiar"!
nm ii h n t i i no n»i; 8 n n imrrrrrrir^rrvxTTnnnro-n

¥ lastni, novozgrajeni palaii	fraatlSii&iisKo c«rl€^ii@
HIIMUlIllillilim
Izvršuje vss feanCne posle Bajhsaloiiincje. -- Najvišje ©iresšovšssijc mt sia knjižice in ? feK€H!€gn ratimfl. - PooBSaSceiti prodajalec sreii	ramsinc l^crs»^


Ubogi gospod Gault je vzdihnil.
»V Pariz —?« je zastokal. »Ampak jaz —.«
»Vi pa ostanete v Mantesu,« mu je s poudarkom naročal detektiv, »in tam bodete počakali Aa nadaljna navodila, ki jih dobite ali od mene ali pa naravnost od gospoda ministra. Za nobeno ceno se smete zapustiti svojega mesta,« je pridjal strogo, sicer tvegate službo.«
»In pognal je konja v dir, ne meneč se, ali Jezdi nesrečni komisar za njim ali ne.
Ves blaten in do kosti utrujen od dolge, nagle ježe je sedel mož v sivi skuknji v zasebni sobi vojvode Otrantskega, notranjega ministra Njegovega veličanstva. Vso noč je potoval, le par-krat se je ustavil, da si je počil konj, ker potoma nikjer ni mogel dobiti sveže jezdne živali. Gospoda komisarja Gaulta je pustil v Mantesu, skrbno shranjenega v najudobnejšem hotelu. S prvim svitom je prispel v Pariz, ves trd in s skelečimi udi, komaj da je iz sedla zlezel.
Niti t-oliko časa si ni vzel, da bi se umil in preoblekel. Ze četrt ure po prihodu v mesto je potrkal pri glavnem vhodu sijajne ministrove palače. Brez dvoma je bil tam dobro znan in je užival velike pravice, kajti vkljub rani uri so ga aemudoma pustili k ministru.
Bil je mož bistrega razuma in naglih, jasnih sklepov. V par minutah je minister vedel vse, kar je bilo v zvezi s skrivnostnim umorom na cesti v Mantes.
»Umorjenčeva obleka je bila revnejša in ro-batejša, nego bi se dalo sklepati iz njegove gladke kože. Njegove roke niso bile roke delavca. Bos je bil, pa njegove noge so bile snažne, vkljub temu, da je bila cesta polna blata. Ni dvoma, morilci so mu čevlje sezuli, ker so mislili v njih najti recimo važno listino.
Koj sem mislil na kako pismo, ki ste mu ga dali morebiti vi, gospod minister. Po mojih domnevanjih je bil vaš sel. Zato sem nemudoma jezdil dalje, pustil starega Gaulta v Mantesu in hitel še šestdeset kilometrov daleč ^m v Pariz, da prejkoslej zvem, ali je bilo moje domnevanje resnično.«
»Popišite mi moža!« ie dejal minister.
»Izpod trideset let je bil, ne previtek, oglato brado je imel, rumene lase, nalahno kodraste.«
»Hector Duroy!« je vzkliknil minister.
'»Torej je bil res važ sel?«
»Ba! Včeraj zjutraj je odpotoval v Evreux. Mislil som, da bi vas tam našel —.«
»In kaj bi mi naj povedal?«
Izželiel.in II. zvezekl
Res nisi« Se r o čili
Ksrl m im
umit*
Ne čakajie, dokler se še dobi. Nad lOOO knjig 2e razprodanih, osianeb bo kmalu! Pilit« Tiskarni sv. Cirila • Maribora.

EBSaSElB&SEeEEBaB ssaaasasaaaaBBasaaaaaEaaa
mwmmmmmmmmmmym
IIIUimRIIH IBBSBBBSBBBBEBIIB9RBEII
i
w
S
u\
A
f A
I'
Fi '< fj
i m
I 1
1 P
m
Najvarneje In najugodneje s« nalaga denar pri pupllarno varnem zavodu ki obstoja 2« 64 let
ESTHfl
U| Krekov trn ** lastai Pala« pri kolodvor«)
i
Prihrankom rojakov v Ameriki, denarja nedoletnih, ki ga vlagajo sodišče ter naložbam cerkvenega ln občinskega denarja posveča posebno pažnjo.
Za branil, vloge jamči poleg premoženja hranilnice
še mesto Celfe
BTOIIIrf III IbMIll1 I »BFTPSagllhTUTIUMUilMFff^TOM
z vsem premoženjem in vso davčno močjo.
Hranilnica daj« posojil a u
zemljišča p« nfijaižp s&seet« ai meti. — Vss prežaja letuje brezplačno. i
wmmwmmmmmu:mmmmmm

«BBBBBBKBBBaBS3BBBBBBBBBBBBBHBBaa| 81»	______BB|
3B S	\	.«.¡u-J-	EB
'	\ T *	in« HB
(Bili
©preme ¡.
L Pil TAM, Celfe ¡1
Ustanovljeno leta 1898 |j
KD

®»mo„h-:t nt.
blago za hmeljsks vreče, isgotovljene moškg obleke cd Din 290-— naprej,
ilečje obleke od Din 99'— naprej, Simske vrhnje suknje od Din 330 — naprej. Isto-tako nudi vse vrste štefa, volne, feftfcerfta, ne-premočljivega platna, blaga «a ¡rfsatlie plašče, konjske odeje in koče po izredno aisiHfe cenah.
Vsakdo s« naj pred nakupom ogled« Te like »fclogo ter se prepriča o nizkih oea&h. 980
S C«
flf S
« « 3
dr o
v a c
S g
B -3 o
3
ix poštene hiše takoj sprejmem. STANKO K0K0ŠINEK, trg. vrtnar, OsSje Bp. Hu-dinja 9.	1176
Šlfi, Me, stari, mladi 1
Vam vsem |e naša znana PLETARNA za is zimo pripravila veliko izbiro loplih pletenih
4%
;
Y»e iz fiisie volne in tako po ceni, kakor še desedsf nobeno leio. Zato pa predno, le reči kupite, si oglejte tm
nplibn vsilnnn 0 Pisarni 1. UEE3H1
tfttllftlu &SIlUi|U Maribor, Veirinjska ulica 11
n vino, dobro ohranjene, močne izdelave, v velikosti Slf ilL 80 sndoT P° M 600—700 litrov in 15 »odov po ca SOf
----r--de 600 litrov proda po ugodni ceni Ivan Pire eodaj
Dravlje pri L]ubljanl. Sodi bo takoj uporabni.	11T<
S
I
I f?
H i
Denar naložite m najvam^« ph
judsbi posojilnici j Morltiopu
Gosposka ulica
MI1<!>
Ulica 10. oktobra
Hranilne vloge se obrestujejo pe najugodnejši obrestni meri. I^* Stanje hranilnih vlog nad 55,030.000 dinarjev.
^io^obres« nobenega rentnega davka
ter dobijo obresti izplačane v celoti brez kakega odtegljaja. i
s



„ ... Od vseh sredstev, ki so ee mi nudili sa odvrniter te faredno nevarne bolezni (driska telet) j« Vaš Thftrpil zdravite, ki i» gotovo in najhitreje pobi j«. Outsbe«ttaer W. F. ln a
Edina tovarna: Cl. Lagemaa Chom. Fabrik Aachea. če nimate t zalogi obrnite m na:
Zalogi: „LYKOS", Mf.K.VOOK. ZAOREB. Jadevsk» tO. 1	SH48
©áietie si cene!
bombaž, svila za ročna dela ln pletenje.
Pofreililiie za SMlfc in UmMt.
st ceste!
Maribor
Aleksandrova c. 23
Majerja lavnimi močmi sprejme A. Misita, Jarenina 47. 1187
kupim in plačam najboljše, istočasno iščem nakupovalce. A. Arbeiter, Maribor, Dravska ulica lß. 1181
Najugodnejše prodate — kupite (tudi najem) hiše, posestva, mline, žage, trgovine,
gostilne pri „MARSTAN"
Maribor, Koroška c. 10.
1203
V§ 1OV.Ü0-
FRAN STRUPI, Celje
Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene ln porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov itd. — PrsvEcma vsakoršna eteklarska dela. rp Najsolldnejšs cena in to&na posErsž&a,
Na drobno in na debelo.
Na drobno ln na debela
Prvovrstna glazbila direktno iz
TOVARNE
oziroma tovarniškega skladišča
veliki g*S? IkT ! B/
iluslrovanl | f ||| ¡¡1|
w 1 V n SH dobita zastonj! Naročite ga od največje odpremne tvrdke glazbil v Jugoslaviji:
MEINELIHEROLD
tovarna glazbil, gramofonov in harmonik
podružnica MARIBOR, br. 106-B 1169
Violine
Tamburice
Mandoline
Trube
Gramofoni
od Din 85.— napr. od Din 98.— napr. od Din 138.— napr. od Din 505.— napr. od Din 345.—■ napr.
Roč. harmonike od Din 85.— napr.
Dr. Josip Rapoc
preselil je svojo pisarno Maribor, Aleksandrova cesia šl. 24
niiMfia——.......11 .......... t IIIHK ui„ .................. nfiw«
1109	nasproti steklarne Bernhard
Mafvara@|š@ ist najbolfia naložite
registrovanl zadrugi z neomejeno zavezo ■=
v lastni hiši, Cankarjeva ulica fci. 4 poleg davkarije
^iiinniinifliiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiih.
Stanj« hranilnih vlog znaša nad Din 75,000.000'—. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji, ^iiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininuiiiiiiiiuiiiininiiir
Za hranilne vloge jamžl poleg rezerv in hl§ nad S00Q Clanov-poseslnlkov z vsem svojim premoženjem,
Renini in invalidni davak plačuje posojilnica Iz svojega in ga ne odteguj« vlagateljem.
iiiiitttr

blaga kupujejo obleka, telesno ln posteljno parilo
samo pri
HPME
Srajce, porhanti od
Porhanti za obleko	od Blago za žensk
oSicks o Blago za Senstcs tnanielne od
modns stvari Blaeo za suknjiče in obleko	od
Zg.otovŠBn zimski moiki suknjič od Z gorovij ona moike obleke	od
Din
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar r. Maribor». izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Janui Goleč X Maribor«,
0000010002025348480101000002020248484823000001010202010123000223535348480000000502000202020202000200010101010201000100010000000001010000024848485348530202020100014802535353532323010000000100530202535323230102000001020223230002232353232323235323534848