Poštnina plačana v gotovini.
18-	V Ljubljani, dne 19. februarja 1929.	k vLetntti^XI.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI LIST
ljubljanske in mariborske oblasti.
Vsebina.:
74. Zakon o dopolnilnem sporazumu k sporazumu, podpisanemu v Rimu dne 27. januarja 1924., o ureditvi prometa; o sporazumih: za izvrševanje sporazuma o Reki podpisanega v Rimu dne 27. januarja 1924.; za izvrševanje člena 9. sporazuma o Reki, podpisanega v Rimu dne 27. januarja 1924.; za izvrševanje odredb iz mirovnih pogodb; o srbsko-pravoslavnih cerkvenih občinah na Reki, v Zadru in Peroju; o srbsko-pravoslavni cerkveni občini v Trstu; o dopolnilnem sporazumu k odredbam Ki se nanašajo na obmejni promet in so obsežene v prilogi E k pogodbi o trgovini in plovitvi, sklenjeni med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Italijo v Beogradu dne 14. julija 1924, in o sporazumih: o turlstovskem prometu v obmejnih pasovih; o razdelitvi prejšnjih avstrijskih podmorskih telegrafskih kablov med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Italijo, ki so bili podpisani v Nettunu dne 20. julija 1925.
Zakoni in kraljevska uredba,
74.
Mi
A lesi* Bander» I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je sklenila narodna skupščina kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v XCII. redni seji, ki jo je imela dne 13. avgusta 1928. v Beogradu, in da smo Mi potrdili in potrjujemo
Zakon
o dopolnilnem sporazumu k sporazumu, podpisanemu v Rimu dne 27. januarja 1924., o ureditvi prometa;
o sporazumih:
za izvrševanje sporazuma o Reki, podpisanega v Rimu dne 27. januarja 1924.; za izvrševanje člena 9. sporazuma o Reki, pedpisanega v Rimu dne 27. januarja 1924.;
Za izvrševanje odredb iz mirovnih pogodb; o srbsko-pravoslavnih cerkvenih občinah na Reki, v Zadru in Peroju;
0 srbsko-pravoslavni cerkveni občini v Trstu;
o dopolnilnem sporazumu k odredbam, ki se nanašajo na obmejni Promet in so obsežene v prilogi E k pogodbi o trgovini in plovitvi, sklenjeni Bted kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Italijo v Beogradu dne 14. julija 1924., in
o sporazumih:
0 tnristovskem prometu v obmejnih pasovih ;
0 razdelitvi prejšnjih avstrijskih podmorskih telegrafskih kablov med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Italijo, ki so bili podpisani v Nettunu dne ki »e glasi:	20- juliia 1925-.*
Tin s?.1 za*(on Je razglašen v «Službenih Kovinah kralje it L^rba> Hrvata i Slovenaca» z dne 14. novembra 1928.
266/BXXXVII-D, v francosl Prevodu.
z dne 14. novembra 1928., D, v francoskem izvirniku in v srbskem
§ 1.
Odobrujejo se in dobivajo zakonsko moč: dopolnilni sporazum k sporazumu, podpisanemu ,v Rimu dne 27. januarja 1924., o ureditvi prometa; sporazumi: za izvrševanje sporazuma o Reki, podpisanega ,v Rimu dne 27. januarja 1924.; za izvrševanje člena 9. sporazuma o Reki, podpisanega v Rimu dne 27. januarja 1924.; za izvrševanje odredb iz mirovnih pogodb; o srbsko-pravoslavnih cerkvenih občinah na Reki, v Zadru in Peroju; o srbsko-pravoslavni cerkveni občini v Trstu; in o dopolnilnem sporazumu k odredbam, ki se nanašajo na obmejni promet in so obsežene v prilogi E k pogodbi o trgovini in plovitvi, sklenjeni med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Italijo v Beogradu dne 14. julija 1924.; in o sporazumih o tnristovskem prometu v obmejnih pasovih; o razdelitvi prejšnjih avstrijskih podmorskih kablov, katerih besedilo se glasi:
Dopolnilni sporazum k sporazumu, podpisanemu v Rimu dne 27. januarja 1924-, o ureditvi prometa.
Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev in Njegovo Veličanstvo kralj Italije,
prešinjena z željo, omogočiti in medsebojno zajamčiti reden in varen promet med obema državama v kar največ mogoči meri kakor tudi razviti in zavarovati čim večji promet potnikov in blaga iz tretjih držav, po odredbah rimskega sporazuma z dne 27. januarja 1924. o Reki in njegove priloge B, vpoštevaje posebne razmere na železniški progi v smeri na Bakar in potrebo, spraviti v zvezo vlakovni promet z Reke in na Reko z vlakovnim prometom s Sušaka in na Sušak;
in prav tako želeča, dati v zgoraj navedeni namen rečenemu sporazumu in njegovi prilogi B točno in pravilno tolmačenje, da zavarujeta njiju točno uporabljanje v korist obeh visokih strank pogodnic, sta imenovala za svoje pooblaščence: Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev:
gospoda Vojislava Antonije v ić a, svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra pri Njegovem Veličanstvu kralju Italije;
gospoda Otokarja Rybäfa, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra;
Njegovo Veličanstvo kralj Italije: gospoda B e n i t a Mussolinija, narodnega poslanca, predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje posle,
ki so dogovorili, ko so izmenjali svoja pooblastila, spoznana v dobri in pravilni obliki, to-le:
I.	Prometna služba.
Člen 1.
Da se popolnoma zavarujeta promet in točna razdelitev dotičnih pristojnosti kakor tudi odgovornosti, ki se nanašajo na prometno službo ter zadevajo železniške organe visokih strank pogodnic in njiju upravi, se mora vršiti sodelovanje srbsko-
I

hrvatsko-slovenske delegacije na mednarodni železniški postaji na Reki, o katerem govori člen 6. rimskega sporazuma z dne 27. januarja 1924., po naslednjih členih:
Člen 2.
Vso prometno službo na mednarodni železniški postaji na Reki izvršuje uprava italijanskih železnic ter jo vodi po svojih pristojnih organih in po svojih pravilnikih.
Člen 3.
Odgovornosti, ki izvirajo iz tega, so urejene z naslednjimi odredbami.
Člen 4.
Službo vlakovnega prometa na bakrski progi, zvani «zgornja proga», izvršuje uprava srbsko-hrvatsko-slovenskih železnic.
Potovnice za vlake izpolnjuje osebje delegacije srbsko-hrvatsko-slovenskih železnic po svojih pravilnikih o prometni službi.
En telegrafski aparat, vključen v sedanje okrožje, in en elektromehanski «consenso» sta na razpolago srbsko-hrvatsko-slovenski delegaciji za izvrševanje njene službe poleg sedanjega telefonskega aparata.
Člen 5.
Uprava italijanskih železnic
a)	sprejema in odpravlja vlake, ko je dobila pismene dispozicije od srbsko-hrvatsko-slovenske delegacije;
b)	sopodpisuje potovnice za odhod vlakov v smeri na Bakar do meje;
c)	upravlja naprave, ki sluzijo za zaščito vlakov ob prihodu in odhodu, kamor se štejejo tudi naprave elektromehanskega bloka.
Člen ti.
Obe železniški upravi izdelata sporazumno, po predhodnih odredbah, pravilnik za podrobne predpise.
Člen 7.
Dogovorjeno je, da zadeva srbsko-hrvatsko-slovensko železniško upravo odgovornost za vlakovni promet na delu proge med Reko in Ogrankom in obratno, kolikor se tiče vseh dispozicij, ki jih izda srbsko-hrvatsko-slovensko železniško osebje za ta vlakovni promet, kakor tudi odgovornost za izvrševanje službe, o kateri govori člen 4. tega sporazuma, v smeri na Ogranakmejo in obratno. Nasprotno pa zadeva odgovornost za odhod in prihod vlakov na železniško postajo na Reki in za izvrševanje službe, o kateri govori Člen 5. tega sporazuma, na delu v smeri na Reko-mejo, ali italijansko železniško upravo, ki vrši tudi eksploatacijo, ali pa obe upravi po naslednjih odredbah.
Člen 8.
Mešana komisija izvedencev italijanskih in srbsko-hrvatsko-slovenskih železnic ugotovi po izvršeni preiskavi, kdo je odgovoren za škode, prizadete osebam, stvarem ali materialu ob nezgodah, ki bi se pripetile v izvrševanju prometne službe bodisi na zgornji glavni progi med mejama obeh držav
in Reko, bodisi na obeh tirih spodnje proge od Sušaka do Reke, bodisi na mednarodni železniški postaji na Reki, v tem poslednjem primeru seveda samo takrat in toliko, kadar in kolikor se opravljata trakcija in služba s sodelovanjem osebja srbsko-hrvatskih-sloyenskih železnic.
Člen 9.
Če bi se s preiskavo mešane komisije, o kateri govori predhodni člen, ne moglo točno ugotoviti, katera uprava je odgovorna, kakor tudi če se pripeti nezgoda, ki ji je vzrok višja sila ali ki se ne bi mogla smatrati za kaznivo malomarnost uprave železniške postaje, trpita posledice enako obe upravi.
Člen 10.
Šef italijanske uprave mednarodne železniške postaje na Reki je pristojen, ukreniti vse, česar je treba, da se nemudoma sestane mešana komisija, če je provzročila nezgoda smrt ali težke zdravstvene poškodbe oseb ali tako poškodbo stvari in materiala, ki preseza vrednost pet sto frankov v zlatu.
Člen 11.
Škode, manjše od gorenje vsote, trpi, če jih je provzročila nezgoda, ki se je pripetila na zgornji glavni progi od meje obeh držav do prejemnega tira na mednarodni železniški postaji na Reki, srbsko-hrvatsko-slovenska železniška uprava; take škode, ki jih je provzročila nezgoda na tirih spodnje proge od Sušaka do Reke ali na mednarodni železniški postaji na Reki, pa trpi italijanska železniška uprava.
Člen 12.
Mešana komisija se mora sklicati najkosneje v IB dneh od dne, ko se je nezgoda pripetila.
Člen 13.
To mešano komisijo sestavljajo' po en uradnik pri vsaki izvrševalni službi eksploatacije obeh uprav, t. j. prometa, trakcije in vzdrževanja. Predsedujejo izmenoma člani, ki jih odreja dotična uprava. Prisotnih mora biti pet članov. Sklepi komisije so veljavni, če je glasovala zanje večina članov vsake delegacije.
Če se obe delegaciji v komisiji ne zedinita v 25 dneh, se morata potruditi obe železniški upravi, da poravnata spor prijateljski.
Člen 14.
Če spora ni mogoče poravnati prijateljski v nadaljnjih 30 dneh in če zahteva ena visokih strank pogodnic, da se predloži spor v rešitev razsodišču, mora druga stranka pristati na to celo takrat, kadar gre za prejudicialno vprašanje, ali je spor tak, da spada pred razsodišče.
Razsodišče se konstituira za vsak spor po odredbah in s posledicami iz člena 62.
Člen 15.
Obe železniški upravi določila sporazumno odredbe, potrebne za varnost prometne službe z uporabo potrebnih signalov, in za porazdelitev odgovornosti tudi na spodnjih progah in med mednarodno železniško postajo na Reki in železniško postajo na Sušaku in obratno, kadar bo vlakovni promet mogoč.
II.	Vozovna služba.
Člen 16.
Izpreminjaje člen 31. priloge B k sporazumu, podpisanemu v Rimu dne 27. januarja 1924., in glede na praktične potrebe, ki so se pojavile v razvoju službe na mednarodni železniški postaji na Reki, se je sklenilo to-le:
a)	vozovna služba vobče je urejena po predpisih R. I. V. in R. I. C.;
b)	srbsko-hrvatsko-slovenski tovorni vagoni z opremo, ki prihajajo na Reko ter so namenjeni za skladišča, ki jih upravljajo italijanske železnice, so oproščeni plačevanja najemnine za prve štiri zaporedne dni;
c)	italijanski tovorni vagoni z opremo F. S., ki prihajajo na Reko ter so namenjeni za skladišča, ki jih upravljajo srbsko-hrvatsko-s'ovenske železnice, so oproščeni plačevanja najemnine za prve štiri zaporedne dni.
Če se zakesni povrnitev srbsko-hrvatsko-sloven-skih vagonov zato. ker nedrstaja sredstev srbsko-hrvatsko-slovenskih železnic, se z dotirno najemnino ne obremene italijanske železnice.
Člen 17.
Dogovorjeno je, da se ne uporablja štiridnevni rok, naveden v členu 16., če se vrnejo srbsko-hrvatsko-slovenska železniška vozila, ki vozijo skozi Št. Peter na Krasu ter so namenjena na Reko F. S., čez Št. Peter na Krasu.
Člen 18.
Srbsko-hrvatsko-slovenski vagoni, ki se vračajo prazni čez Št. Peter na Krasu na Reko, se smatrajo za vrnjene upravi srbsko-hrvatsko-sloven-skih železnic, čim prispejo na Reko, vendar pa samo:
a)	če so se uvrstili natovorjeni na progi od Bakra do Reke ali od Sušaka do Reke;
b)	če so se uvrstili z druge srbsko-hrvatsko-slovenske obmejne železniške postaje za Italijo ter so se poslali na Reko F. S. prazni, da bi se tam v štirih dneh natovorili in odpravili v smeri na Bakar;
c)	če so se uvrstili natovorjeni z druge srbsko-hrvatsko-slovenske obmejne železniške postaje za Italijo ter so bili poslani za Reko-Thaon di Revel prazni, da bi se tam natovorili, ne glede na to, koliko časa se uporabi za njih natovoritev na Reki-Thaonu di Revelu.
Člen 19.
Izvrševaje pravilnik srbsko-hrvatsko-slovenskih železnic, ki se nanaša na zaviranje vlakov na progi od Reke do Srbskih Moravic, mora odrediti italijanska železniška uprava v primerih pod točkama b) in c) predhodnega člena vnaprej, česar je treba, da se sestavi kompozicija, ko prispejo prazni vagoni iz Št. Petra na Krasu na mednarodno železniško postajo na Reki, tako da ima vsak tretji vagon zavoro.
Člen 20.
Vsaka železniška uprava pobira po svojem pravilniku na svoj račun stojnino za vagone, ki ostanejo na njenih tirih, kamor se štejejo tudi tiri njenih skladišč.
Člen 21.
Da more srbsko-hrvatsko-slovenska železniška uprava voditi točno evidenco svojih vagonov, ki so prispeli na Reko ali ki so odšli z Reke čez Št. Peter na Krasu, mora dajati italijanska železniška uprava srbsko-hrvatsko-slovenski delegaciji na Reki možnost, da se prepriča, ali so podatki o prihodu in odhodu srbsko-hrvatsko-slovenskih vagonov točni.
Člen 22.
, Upravi se sporazumeta o podrobnih odredbah za vozovno službo na mednarodni železniški postaji na Reki.
III.	Tarife.
Člen 23.
Železniški upravi obeh držav določita v treh mesecih od dne, ko se podpiše ta sporazum, direktne tarife za promet med važnimi železniškimi postajami na ozemlju ene visoke stranke pogcdnice in železniškimi postajami v jadranskih pristaniščih, ki so na ozemlju druge visoke stranke pogodnice.
Člen 24.
Dokler ne stopijo te tarife v veljavo, vsekakor pa najkesneje v treh mesecih po poteku 15 dni od navedenega roka, se zavezuje uprava italijanskih železnic, dovoljevati na svojih progah od meje čez Postojno na Trst in Reko 30% en popust notranje normalne tarife za vse transporte, namenjene za Trst, Reko ali Sušak, loko ali pristanišče, za blago, izdelano na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in omenjeno v izredni tarifi št. 15 in 16 A avstro-jadranske tarife, ki je v veljavi.
Po drugi strani se zavezuje srbsko-hrvatsko-slovenska železniška uprava, dovoljevati za isti čas na svojih progah za isto blago povprečen 30%en popust svoje normalne lokalne tarife; pri tem hoče vpoštevali larifne razdalje in uvesti za svo;e izvozne železniške postaje tako zvane «relacijske tarife>.
Dogovorjeno je, da ima vsaka železniška uprava visokih strank pogodnic pravico, preklicati ta popust, če zviša ena izmed njiju tarife pred navedenim trimesečnim rokom.
Člen 25.
Za vse blagovne transporte, poslane v potnih vozovnih tovorih z mednarodnimi tovornimi listi
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev čez Postojno-Št. Peter na Krasu-Reko in namenjene za Sušak, loko ali pristanišče, in obratno, daje italijanska železniška uprava na razpolago svoje notranje normalne tarife z vsemi popusti, ki veljajo za transporte na progi od Postojne do Reke, namenjene za Reko, loko ali pristanišče, kamor se šteje tudi Reka-Thaon di Revel.
Člen 26.
Za transporte čez Postojno, namenjene za Sušak po zgornji progi, se dodaja prevzemnim cenam za progo Postojno-Št. Peter-Reko po odredbah iz člena 24., prvega odstavka, in iz člena 25.:
a)	vozninski delež za en kilometer, t. j. desetina prevozne cene za 10 km po normalni lokalni tarifi, veljavni na srbsko-hrvatsko-slovenskih progah;
b)	voznina, ki pripada srbsko-hrvatsko-slovenski upravi za progo onkraj meje.
Člen 27.
Transportne cene za progo čez Bakar od srbsko-hrvatsko-slovenskih postaj do mednarodne železniške postaje na Reki, loko ali pristanišče, ali do Reke Thaona di Revela in obratno, se določijo na podstavi tarifnih razdalj med železniško postajo na Sušaku in ostalimi srbsko-hrvatsko-slovenskimi železniškimi postajami po transportnih cenah lokalne normalne tarife srbsko-hrvatsko-slovenskih železnic z vsemi popusti od te tarife, ki veljajo med temi železniškimi postajami in železniško postajo na Sušaku loko. Tako določenemu deležu prevozne cene se doda delež za en kilometer, t. j. desetina prevozne cene za 10 km, po obstoječi normalni lokalni tarifi, veljavni na srbsko-hrvatsko-slovenskih progah.
Člen 28.
Direktne tarife za transporte, namenjene za Reko ali Reko-Thaon di Revel ali tranzitno, in obratno v provozu skozi kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev se določijo sporazumno med upravami vseh prizadetih držav.
Za oni del proge med železniško postajo na Reki in državno mejo čez Bakar, ki se smatra, da je dolg en tarifni kilometer, daje italijanska železniška uprava srbsko-hrvatsko-slovenskim železnicam pravico, določiti prevozno ceno po srbsko-hrvatsko-slovenski normalni lokalni tarifi, ki velja za prevoz po srbsko-hrvatsko-slovenskih železnicah, zvezanih z navedenim odcepkom, in za razdaljo enega kilometra, t. j. eno desetino cene, določene za 10 km. Ta delež se uporablja na vse direktne blagovne tarife.
Odredba predhodnega odstavka ostane v veljavi najmanj dve leti od dne, ko se ta sporazum ratificira; vendar pa se pušča železniškima upravama visokih strank pogodnic pravica, po poteku teh dveh let od navedenega dne odpovedati to odredbo vsak trenutek v trimesečnem roku.
V tem primeru prestane veljati ta odredba čez tri mesece od dne, ko je bila odpovedana. Če se v navedenem roku ne odpove, ostane v veljavi še leto dni itd. Za novo ureditev tega vprašanja je dogovorjeno, da določi železniška upra>ra F. S. po svoji strani svoje vozninske deleže za direktne tarife; po drugi strani pa dolrči srbsko-hrvatsko-slovenska železniška uprava za transporte, na katere se uporabljajo direklne tarife, svoje dejanske stroške za frakcijo in odpravljanje vlakov na omenjenem odcepku.
Člen 29.
Srbsko-hrvatsko-slovenska železniška uprava trpi stroške za frakcijo in odpravljanje vlakov na zgornji progi, ki veže glavno železniško postajo na Reki s srbsko-hrvatsko-slovenskim železniškim omrežjem, za vse vlake, ki prihajajo iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ali odhajajo vanjo, kakor tudi stroške za vzdrževanje in nadziranje te proge.
Vendar pa se postavljajo za dobo do dne 31. decembra 1925. stri ški za nadziranje nad prelazom na «Viale Mussolini» na skupni račun obeh uprav.
Po drugi strani ima uprava srbsko-hrvatsko-slovenskih železnic, dokler traja ta sporazum, pravico, pobirati za svoj lastni račun cene za prevoz blaga, potnikov in prtljage za progo na italijanskem ozemlju med državno mejo in mednarodno železniško postajo na Reki na zgornji progi, ki veže navedeno železniško p stajo s srbsko-hrvatsko-slovenskim železniškim omrežjem.
IV. Komercialna služba.
Člen 30.
Skladno s členom 38. priloge B k sporazumu, podpisanemu v Rimu dne 27. januarja 1924., se vrši vsa komercialna služba za potnike, prtljago in pse od Reke na Bakar in obratno po pravilnikih, veljavnih v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Potemtakem mora biti komercialna služba za blago na isti železniški postaji, kolikor jo izvršuje srbsko-hrvatsko-slovensko železniško osebje na Beki, urejena na isti način po poslednjem odstavku člena 26. istega sporazuma in po predpisih, ki veljajo na srbsko-hrvatsko-slovenskih železnicah.
Člen 31.
venska narodnost, če se pošlje to blago s postaje šrbsko-hrvatsko-slovenskega železniškega omrežja ali iz srbsko-hrvatsko-slovenskega pristanišča ter je namenjeno za katerokoli pristanišče ali železniško postajo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in prehaja skozi Reko-bazen Thaon di Revel;
c) da se olajša prevažanje blaga iz enega na-kladališča v drugo izmed raznih nakladališč, ki so v ograjenem prostoru zvanem «Punto franco» pristanišča na Reki, iz teh nakladališč v druga, ki so zunaj tega prostora, in obratno;
č) da se uredi promet meti bazenom Thaonom di Revelom na eni strani in ostalimi pristanišči kraljevine Italije in kraljevine Srbov, Hrvatbv in Slovencev na drugi strani, se je dogovorilo to-le:
Blagajniško službo na mednarodni železniški Postaji na Reki za potniške karte, prtljago in pse za progo v smeri na Bakar izvršujejo srbsko-hrvat-sko-slovenski uslužbenci, dodeljeni srbsko-hrvat-sko-slovenski delegaciji na Reki, po tarifah in pravilnikih, ki veljajo na srbsko-hrvatsko-slovenskih železnicah, in sicer ob odgovornosti in stroških svoje uprave.
Člen 32.
Pod imenom «Reka-Thaon di Revel» se umeje srbsko-hrvatsko-slovenska odpravljalnica v bazenu Thaonu di Reyelu, ustanovljena zaradi uporabljanja bazena Thaona di Revela za promet blaga, ki prihaja iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ali je namenjeno zanjo ter je bilo poslano bodisi po morju, bodisi po suhem, kakor tudi za blago, ki ne prihaja iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ali ki je namenjeno tretjim državam. To od-pravljalnico je smatrati glede komercialne službe analogno, po odredbah člena 30., drugega odstavka, za poseben urad, ki je zavisen od srbsko-hrvatsko-slovenske železniške uprave.
Sedanji urad za transporte iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in zanjo čez Bakar je prav tako upravičen v dobi, določeni v členu 23. tega sporazuma, tako za transporte, izvršene čez Št. Peter na Krasu, kakor tudi za službe in mednarodne tarife za direktne transporte v zvezi s tretjimi državami.
V	ta namen določita obe železniški upravi potrebne pogoje in modalitete ter ukreneta pri tretjih železniških upravah, česar je treba, da se prizna ta urad za direktno mednarodno službo z blagom m za direktne mednarodne tarife za blago, ki se nanaša na Reko F. S. čez Bakar, Postojno in Podbrdo, izključno kolikor se tiče transportov, izvršenih z mednarodnim tovornim listom, v katerem hi bila postaja «Reka -Thaon di Revel» označena za odpravno ali namembno železniško postajo.
Transporti, ki odhajajo čez Bakar v inozemstvo ali prihajajo od tam, izvršeni v prekinjenem pro-atetu od ene železnice do druge, in prihajajo od rečene odpravljalnice ali so namenjeni zanjo, spadajo pod odredbe, ki veljajo za mednarodno službo aied kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in ono ^rža.vo, iz katere prihajajo ali v katero odhajajo li transporti. Ko se določijo direktne tarife za blago z Peke in za Reko čez Bakar s tretjimi državami, 86 bodo uporabljali na te transporte pogoji in odredbe teh tarif.
V	direktni mednarodni službi veljajo za blagovne transporte v smeri od Postojne na Reko in ed Podbrda na Reko in obratno, za katere je pri-stojna odpravljalnica na Reki-Thaonu di Revelu, Mednarodni pogoji in mednarodne odredbe, ki ve-la.i° za Reko F. S., z zvišano prevozno ceno v iz-meri takse, določene v členu 33., drugem odstavku.
Na srbsko-hrvatsko-slovensko odpravljalnico na Peki Tharnu di Revelu se uporabljajo prav tako razne direktne mednarodne b'agoyne tarife, ki ve-Pdl Se uvedei° za Reko S- 6ez Postojno ali
Vsi stroški v breme transportov, plačljivi na eki-v Thaonu di Revelu, se plačujejo tudi lahko v italijanskih lirah.
Zato:	Priloga.
, da se uredi carinska in železniška službi e e blaga, v polnih vagonih, ki prihaja po želez guCl -Z Praljovine Srbov, Hrvatov in Slovencev al za n' i*1''0 ^6Z talijansko ozemlje ter je namenjeni ■ neko bazen Thaon di Revel ah je poslano v ti in o,n ln namenjeno za kraljevino Srbov, Hrvato' b'v>VenCev dalje skozi njo; grv d da se ohrani blagu, ki prihaja iz kraljevine 0V’ Hrvatov in Slovencev, srbsko-hrvatsko-slo
§ 1;
a)	Izvrševaje dolžnosti, ki spadajo po režimu, določenem z rimskim sporazumom z dne 27. januarja 1924., in po tem sporazumu v pristojnost srbsko-hrvatsko-slovenske carinarnice v bazenu Thaonu di Revelu, morajo uporabljati carinski organi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev zakone in uredbe svoje države, zlasti:
1.	) za operacije, kadar prispe v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev blago, ki je namenjeno zanjo ter prihaja iz bazena Thaona di Revela, in za operacije, kadar odide iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev blago, ki prihaja iz nje ter je namenjeno za bazen Thaon di Revel;
2.	) za posle, ki se nanašajo na nadziranje blaga srbsko-hrvatsko-slovenske narodnosti, zavezanega carini, da bi ohranilo to narodnost;
3.	) za operacije ob tranzitu blaga drugih narodnosti, ki prehaja čez ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter je ekspedirano iz bazena Thaona di Revela ali namenjeno za ta bazen.
b)	Po drugi strani opravljajo v rečenem bazenu Thaonu di Revelu italijanski carinski organi po italijanskih zakonih in uredbah vse operacije, ki spadajo v njih pristojnost, zlasti pa one, ki se nanašajo:
1.	) na nadziranje in na spremljanje blaga italijanske narodnosti, ki se tukaj izkrca ter je namenjeno za nakladališča, zavezana carini, ki so v drugih bazenih «Punta franca», ali je namenjeno, da se vrne na italijansko carinsko ozemlje;
2.	) na nadziranje in spremljanje blaga italijanske narodnosti, ki prihaja iz teh nakladališč ali s spredaj navedenega ozemlja ter je namenjeno za Italijo;
3.	) na nadziranje blaga, ki ni po carinskem pravilniku za «Punto franco» niti v «Puntu francu» oproščeno carinskega nadzorstva ter se mora torej hraniti v nakladališčih, ki so pod kontrolo italijanske carinarnice.
Nadziranje tega blaga pa spada vendarle v pristojnost srbsko-hrvatsko-slovenske uprave toliko, kolikor prevzame srbsko-hrvatsko-slovenska carinarnica nadziranje srbsko-hrvatsko-slovenskih nakladališč ob popolni odgovornosti srbsko-hrvatsko-slovenske uprave.
Za prevažanje blaga med najetim bazenom in ostalimi bazeni v «Puntu francu» ni nobenih carinskih formalnosti. Za prevažanje blaga med najetim bazenom in ostalimi deli pristanišča na Reki izven «Punta franca» se izpolnjujejo proti italijanski čari-, narnici formalnosti, predpisane po navadi za blago, ki prihaja iz drugih bazenov «Punta franca» ali je tja namenjeno.
§ 2.
Italijanska carinarnica je pristojna, sprejemati manifeste došlih ladij in izdajati manifeste ladjam, ki odhajajo iz češkega pristanišča, ne da bi se s tem kršile odredbe iz člena 39. tega sporazuma.
Ladijski kapetani ali oni, ki jim je to naloženo, morajo nemudoma sestaviti in izročiti srbsko-hrvatsko-slovenski upravi bazena Thaona di Revela izpisek iz manifesta tovora, ki se nanaša na blago, namenjeno za to, da se izkrca v tem bazenu.
Italijanska carinarnica je pristojna, žigosati ladijske tovorne liste (connaissements), ki jih morajo predlagati naslovniki, da lahko pridejo po raztovorjeno blago, in pobirati dotične takse. Srbsko-hrvatsko-slovenska uprava mora odkloniti one ladijske tovorne liste, ki jih ni ožigosala italijanska carinarnica.
§ 3.
a)	Glede vagonov, natovorjenih v bazenu Thaonu di Revelu in namenjenih za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev čez Bakar ali Sušak, izroče
srbsko-hrvatsko-slovenske železnice italijanski carinarnici izpisek iz seznamka tovora, ki velja za poroštveno listino. Ta izpisek sme navajati vse vagone, natovorjene v isti delovni dobi, po potrebi pa tudi vse vagone, natovorjene istega dne.
Z žigovino in taksami, ki se pobirajo za plombiranje vagonov, se obremenja srbsko-hrvatsko-slovenska uprava, ki jih mora položiti koncem vsakega meseca.
Italijanska carinarnica sme plombirati vagone na istih tirih, kjer se vrši natovarjanje, ali pa na onih, ki jih določi, izvrševaje § 7. te priloge.
Vobče omejuje italijanska carinarnica svojo nalogo na to, da postavlja svoje plombe poleg plomb srbsko-hrvatsko-slovenske carinarnice, ki ji gre vselej prvenstvo.
Če je treba izvršiti notranji pregled natovorjenih vagonov, se smejo sneti plombe srbsko-hrvatsko-slovenske carinarnice samo vpričo delegata srbsko-hrvatsko-slovenske carinarnice.
b)	Italijanska carinarnica plombira natovorjene vagone, ki prihajajo iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev čez Bakar in Sušak ter so namenjeni v bazen Thaon di Revel, čim prispejo na železniško postajo na Reki.
Za te vagone dovoli italijanska carinarnica prost prehod, čim ji izroči srbsko-hrvatsko-slovenska železnica seznamek tovora, sestavljen v dveh izvodih, ki velja za poroštveno listino. Ta seznamek sme navajati vse vagone, namenjene za bazen Thaon di Revel, ki so došli z istim vlakom.
Z žigovino in taksami, ki se pobirajo za plombiranje vagonov, se obremenja srbsko-hrvatsko-slovenska uprava, ki jih mora položiti koncem vsakega meseca.
Vsaka nadaljnja pristojnost italijanske carinarnice prestane vobče, ko se postavijo ti vagoni' v bazen Thaon di Revel in ko se snamejo plombe, ki jih je prej postavila ta carinarnica.
§ 4.
a)	Blagovni transporti, ki prihajajo iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev od Postojne ali Podbrda čez italijansko ozemlje ter so namenjeni za bazen Thaon di Revel, ali obratno, se smatrajo za tranzitne in spadajo pod uproščeno postopanje, ki se uporablja vobče za tranzitne mednarodne transporte.
Operacije italijanske carinarnice za te transporte, ki so namenjeni za bazen Thaon di Revel ali ki odhajajo iz njega, se omejujejo v prvem primeru na to, da se zagotovi njih tranzit od srbsko-hrvatsko-slovenske meje do prihoda v rečeni bazen, v drugem primeru pa na to, da se zagotovi njih tranzit do predaje na srbsko-hrvatsko-sloven-ski meji.
Svojo kontrolo omejuje italijanska carinanrtca redoma na dobro ohranitev plomb in na konstatacijo, da se zunanji znaki na vagonih ujemajo z navedbami v seznamku; ne dotika pa se plomb srbsko-hrvatsko-slovenske carinarnice.
Od tega uproščenega carinskega postopanja se izvzema blago, za katero italijanski carinski zakoni ne dovoljujejo ekspedicije pod poroštvom biez pregleda. Italijanska carinska uprava mora priobčiti srbsko - hrvatsko - slovenski upravi, katero je to blago.
Olajšave, določene v tem paragrafu, ne veljajo, če se domneva tihotapstvo, ali pa iz osnovanega razloga, ki poseza v življenske koristi države, skozi katero blago prehaja.
b)	Za vagone, natovorjene v bazenu Thaonu di Revelu in namenjene za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, opravi srbsko - hrvatsko - slovenska uprava bazena Thaona di Revela pri srbsko-hrvat-sko-slovenski carinarnici bazena potrebne operacije za ekspedicijo blaga pod poroštvom ter prevzame v vsakem primeru odgovornost proti srbsko-hrvatsko-slovenski carinarnici. Blago, ki se eks-pedira, mora natovoriti in stehtati srbsko-hrvatsko-slovenska uprava bazena Thaona di Revela.
Ko je blago natovorjeno, mora srbsko-hrvatsko-slovenska carinarnica te vagone plombirati. Poroštvena listina ali kakršnakoli druga srbsko-hrvatsko-slovenska carinska listina, izdana za vsak vagon, se mora priložiti tovornemu listu ter se ne sme ločiti od njega med vso vožnjo, dokler se ne preda na mejni železniški postaji srbsko-hrvatsko-slovenskim uradnikom.
Srbsko-hrvatsko-slovenska uprava bazena Thac-na di Revela preda te listine kakor tudi tovorni list, sestavljen v predpisani obliki, železniški postaji na Reki.
Italijanske železnice sestavijo seznamek tovora (ki velja za italijanske carinarnice tako kakor poroštvena listina, s katero se tovor oprašča pregleda) po podatkih, ki jih je zapisal pÖsiijatelj, bodisi na tovorni list, bodisi na deklaracijo za carinarnico, ki mora spremiti vsak mednarodni transport in poskrbeti za vse, česar je treba proti italijanski carinarnici. Italijanske železnice pobirajo takse, določene v točki 1.) tarife št. 3 italijanskega pravilnika za carinsko službo na železnicah.
Ko prispe blago na italijansko izstopno obmejno železniško postajo, se morajo prijaviti italijanski carinarnici vagoni z dotičnimi seznamki. Italijanska carinarnica omejuje svojo kontrolo vobče na to, da ugotovi, ali so plombe ohranjene in ali se zunanji znaki na vagonih ujemajo z navedbami v seznamkih; ne dotika pa se plomb srbsko-hrvatsko-slovenske carinarnice. Nato se italijanske železnice v običajni obliki razrešijo odgovornosti poroštva ter so upravičene, predati vagone srbsko-hrvatsko-slovenskim železnicam, ki poskrbe za vse ostalo proti srbsko - hrvatsko - slovenski carinarnici na srbsko-hrvatsko-slovenski obmejni železniški postaji.
Srbsko - hrvatsko - slovenska uprava bazena Thaona di Revela je upravičena, izvrševati neposredno pri italijanski carinarnici operacije po postopanju, predpisanem na podstavi poroštvene listine za pregledano blago. V tem primeru sestavi srbsko-hrvatsko-slovenska uprava bazena Thaona di Revela deklaracije za italijansko carinarnico, ki veljajo za podstavo pregledu. Italijanske železnice sopodpišejo te deklaracije zato, da prevzamejo odgovornost proti italijanski carinarnici; s tem pa ne zmanjšajo odgovornosti srbsko-hrvatsko-slovenske uprave, če so bile te deklaracije netočne. Potemtakem imajo uslužbenci italijanskih železnic pravico, prisostvovati natovarjanju in tehtanju blaga, če se jim zdi to potrebno. Plombe obeh carinarnic se postavijo takoj in predaja italijanskim železnicam se izvrši z običajnimi formalnostmi. Če je pošiljatelj zahteval tdko postopanje, pristane srbsko-hrvatsko-slovenska uprava bazena nanje, ako je to postopanje po njenem mnenju enostavnejše in cenejše. Italijanske železnice pobirajo takso, določeno v točki 2.) zgoraj omenjene tarife.
c)	Kar se tiče natovorjenih vagonov, namenjenih za bazen Thaon di Revel čez Postojno ali Podbrdo, prevzemajo italijanske železnice te transporte z dotičnimi dokumenti na obmejni železniški postaji, opremljene s plombami srbsko-hrvatsko-slovenske carinarnice, ki morajo ostati nepoškodovane, dokler se ne predado vagoni bazenu Thaonu di Revelu, ter smatrajo te transporte za tranzitne.
Italijanske železnice sestavijo seznamke tovora (ki veljajo za italijansko carinarnico kot poroštvena listina, ki oprašča pregleda) po podatkih, ki jih je zapisal pošiljatelj bodisi na tovorni list, bodisi na*deklaracije za carinarnice, ki morajo spremiti vsak transport, prihajajoč iz inozemstva, in poskrbe za vse, česar je treba proti italijanski carinarnici. Italijanske železnice pobirajo takso, določeno v točki 1.) omenjene tarife št. 3.
Italijanska carinarnica postavi svoje plombe poleg plomb srbsko-hrvatsko-slovenske carinarnice.
Ko dospe blago, namenjeno za bazen Thaon di Revel, na Reko F. S., se odpremi čimprej v omenjeni bazen z dotičnimi dokumenti vred. Italijanska carinarnica izvrši ob prihodu svoje navadne kontrolne operacije in razreši, če nima kaj pripomniti, v običajni obliki italijanske železnice odgovornosti, ki izvira iz poroštva. Vendarle pa mora ohraniti nepoškodovane plombe srbsko-hrvatsko-slovenske carinarnice, ki izvršuje svojo dolžnost na podstavi in s kontrolo dokumentov, katere je izdala srbsko-hrvatsko-slovenska obmejna carinarnica.
§ 5.
Če bi hotela srbsko-hrvatsko-slovenska uprava bazena Thaona di Revela uporabiti ugodnost, določeno v členu 50., točki 1.), da bi rezervirala nekatera nakladališča v bazenu za direktni prevoz blaga z železnice na ladjo in obratno z ladje na železnico, in da bi prehajalo to blago skozi skladišča, odredi ta nakladališča srbsko-hrvatsko-slovenska uprava, ko je o tem predhodno obvestila italijansko upravo. Ta ima pravico, učiniti, če je treba, pripombe zoper to; vendar pa te nimajo odložilne moči.
§ 6.
Če se zaradi nezgod, škod ali drugih primerov Višje sile vagoni, ki sta jih plombirali italijanska in srbsko-hrvatsko-slovenska carinarnica, odpro, raztovorijo, pretovorijo itd. na poti čez italijansko
ozemlje, se prizna postopanje, predpisano s pravilnikom za carinsko službo na italijanskih železnicah, za veljavno glede srbsko-hrvatsko-slovenske carinske službe.
Za natovorjene vagone, ki prihajajo iz Bakra ali s Sušaka ter so namenjeni za bazen Thaon di Revel, se porablja izjemoma uproščeno postopanje. Če bi bila v tem primeru zaradi škode ali iz drugega vzroka italijanska carinarnica primorana, izvršiti notranji pregled vagonov, ga izvrši lahko v času, ko se raztovarja blago v nakladališča bazena Thaona di Revela. Vagonom se dopusti prihod v ta bazen pod italijanskimi carinskimi plombami in pregled se izvrši vpričo vseh interesentov.
§ 7.
Če ne razpolaga srbsko - hrvatsko - slovenska uprava bazena Thaona di Reveia z zadostnim številom praznih vagonov, ki ustrezajo odredbam, izdanim po «mednarodnih konferencah za tehnično enotnost železnic in zaporo vagonov, zavezanih carini», naj jih zahteva od železniške postaje na Reki F. S.
Carinski upravi in železniški upravi visokih strank pogodnic določijo sporazumno tire, kjer naj se postavljajo zaradi predaje oni prazni in natovorjeni vagoni, ki so namenjeni za bazen Thaon di Revel, ali oni, ki prihajajo iz njega.
§ 8.
V primerih, določenih v drugem odstavku člena 29. priloge B k rimskemu sporazumu, sme izvršiti srbsko-hrvatsko-slovenska carinarnica carinske operacije na prostoru, kjer se blago na-tovarja ali raztovarja; v ta namen se sporazume z italijansko carinarnico, da se določi kraj in način teh operacij.
Če zahteva pošiljatelj izvršitev navedenih operacij v drugih bazenih «Punta franca» zunaj bazena Thaona di Revela, je srbsko-hrvatsko-slovenska carinarnica ne sme odkloniti.
§ 9.
S tem, kar je rečeno v tej prilogi, se nikakor ne izpreminjajo pravila o tem, kako predaja pošiljke in dotične dokumente ter potrjuje njih prejem ena železnica drugi na obmejnih železniških nostajah. Ta pravila ostanejo popolnoma v veljavi po odredbah ali sporazumih, ki jim dajo veljavo. Prav tako se v ničemer ne izpreminjajo predpisi, ki govore o odgovornosti železnic med seboj in proti pošiljateljem in prejemnikom; srbsko-hrvatsko-slovenska uprava bazena Thaona di Revela je proti italijanskim železnicam upravičena, izvrševati vse ekpedicijske operacije na račun pošiljateljev kakor tudi sprejemati blago, namenjeno za bazen Thaon di Revel, ko izvršuje vse potrebne operacije na račun prejemnikov.
Vsi odnošaji med srbsko-hrvatsko-slovensko upravo bazena Thaona di Revela, ki ima gorenje pooblastilo, in italijanskimi železnicami se urede po tarifah in pogojih, ki veljajo za transporte na rečenih železnicah. Pač pa bodo veljali za odnošaje med srbsko-hrvatsko-slovensko upravo in onimi, ki imajo pravico do blaga, pravilniki, ki jih predpišejo srbsko-hrvatsko-slovenska oblastva.
§ 10.
Za blago italijanske narodnosti, ki je došlo v bazen Thaon di Revel po morju in ki niso izvršile zanje carinskih izvoznih operacij italijanska oblastva (blago, poslano na podstavi dokumentov, ki ga označujejo za nacionalno blago), se morajo opraviti omenjene carinske operacije takoj po raztovo-ritvi. Drugače se blago ne sme sprejeti v naklada-lišče bazena Thaona di Revela, ampak se mora poslati na italijansko carinsko ozemlje ali v nakladališča, ki so pod ključem italijanske carinarnice v ostalih bazenih. Za vsako ladjo, ki priplove v bazen Thaon di Revel. obvesti italijanska carinarnica srbsko-hrvatsko-slovencka oblastva bazena o blagu, ki je v takih okolnostih.
§ H.
Blago srbsko-hrvatsko-slovenske narodnosti, namenjeno za bazen Thaon di Revel, ohrani na pošiljateljevo zahtevo svojo narodnost. V ta namen so rezervirana v omenjenem bazenu posebna nakladališča pod ključem srbsko-hrvatsko-slovenske carinarnice na Reki tako da se smatra blago, ki je spravljeno v njih. vedno za spravljeno na srbsko-hrvatsko-slovenskem carinskem ozemlju.
Če se ekspedira to blago po železnici, morajo predati srbsko-hrvatsko-sb vensi • železnice italijanskim železnicam vagone, i ji o I plombirala srbsko-hrvatsko-slovenska c.arm n io	potreb-
nimi dokumenti in pravilno poroštven listino, ki velja proti srbsko-hrvatsko-siovcnski carinarnici na Reki zato, da se identificira blago in da se ohrani njegova narodnost.
Če se ekspedira to blag po morju, izdado carinska oblastva srbsko-hrvatsko-s: venskih pristanišč, iz katerih blago prihaja n pošiljateljevo zahtevo prepustnico ali drugo liska po kateri se dä identificirati blago in ohraniti njea	narodnost
pred carinskim uradom v bazenu Ni o se ne vrše te ekspedicije z drugačnimi ali ob r/nejšimi formalnostmi od onih, s katerimi se vrše ekspedicije enakega blaga med dvema pri: aniščema kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Prav tako je postopati z blagom, hi je ohranilo srbsko-hrvatsko-slovensko narodno , v naklada-liščih, navedenih v prvem od sta v , u tega paragrafa, bodisi da je došlo v plombiranih vagonih, bodisi s prepustnico, kakor je to zgoraj rol eno, ter se re-ekspedira po morju ali po železo in n i katerokoli namembno točko v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
§ 12.
Srbsko-hrvatsko-slovensko carinsko in železniško osebje, ki prihaja, po službeni potrebi, peš na skupno železniško postajo na Reki ali v bazen Thaon di Revel ali se po izvršeni službi vrača peš na Sušak, sme nositi kakor med redno službo predpisano uniformo, toda brez orožja.
§ 13.
Železniški upravi in carinski upravi visokih strank pogodnic so upravičene, sporazumno i/.pre-minjati in dopolnjevati odredbe te priloge, pri čemer pa se ravnajo po potrebah tekoče praktične službe, da bi bila ta služba čim preprostejša, hitrejša in cenejša.
§ M.
Če se v bazenu Thaonu di Revelu prekršijo finančne in carinske odredbe, jc treba uporabiti konvencijo za pobijanje tihotapstva in prekrškov finančnih zakonov, podpisano v Rimu dno ‘i3. oktobra 1922., z naslednjimi popraviti in izpremem-bami:
Če se ugotove v bazenu Thaonu di Revelu prekrški zakonov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se nanašajo na blago, podre gum operacijam srbsko-hrvatsko-slovenske carinarnice, smejo uradniki te carinarnice zapleniti tihotapsko blago in ukreniti, česar je treba, da se pv mejo oni, ki so zakrivili ta prekršek; zapi i ati jih. m>>V za asno, pa spada v pristojnost italijanskiob! a štev, ki imajo edine pravico, odrejati, česa; je Ireha za omejitev osebne svobode oseb, ki bivajo na italijanskem ozemlju.
Kolikor se denarna kazen, bodisi celoma, bodisi deloma ne bi mogla izvršiti s proda1 tih fapskega blaga, ki je predmet prekrška zakona postopajo italijanska oblastva na zahtevo s' k i-krvatsko-sl o venskih oblaste v zoper krivca pv svojih zakonih; pri tem jemljejo v poštev kazen, ki so jo eventualno že izvršila srbsko-hrvatsko-slovenska oblastva.
*
Člen 33.
Za premikanje vlakov med tiroma I. in TI. na Delti in ono točko, kjer naj se postav io ti vlaki na tirih na mednarodni železniški postaji m Reki, ali obratno, se pobira taksa 10 lir od natovorjenega vagona in 3 lir od praznega vagona, najmanj pa 30 lir za premikanje.
Za premikanje natovorjenih ali praznih vagonov, poslanih z Reke-Thaona di Revela na mednarodno železniško postajo na Reki ali obratno, se pobira taksa 1 lire od vagona.
Člen 34.
Vsi transporti, namenjeni za Reko, lo1 o ali pristanišče, pod upravo F. S. ali za Reko Thaon di Revel, so na mednarodni železniški postaji na Reki oproščeni tranzitne takse.
Člen 35.
Kraljevina Italija ne zahteva od srbsko-hrvatsko-slovenske železniške uprave kolkovine ali drugih fiskalnih davščin za registre, potniške karte druge listine, ki se nanašajo na železniško službo»
kolikor se tičejo uprave na skupni železniški po-staji, v bazenu Thaonu di Revelu in na progi od železniške reške postaje do meje.
Civilni akti, pogodbe in druge sodne listine, ki jih izdaja navedena železniška uprava, se ne opra-ščajo teh taks in davščin. Za navedene akte, pogodbe in listine je treba torej plačevati kolkovino in ostale davščine, predpisane z veljavnimi lokalnimi zakoni.
Člen 36.
Za izračunavanje obresti od vrednosti onih nepremičnin in naprav na mednarodni železniški postaji na Reki, ki so navedene v prilogi 0 arrange-menta med obema železniškima upravama, sklenjenega na Reki dne 28. februarja 1924., se jemlje za osnovo vrednost teh nepremičnin in naprav, vpoštevaje njih obrabo in amortizacijo. Navedene obresti so določene s 4 % na leto.
Stroški, navedeni v členu 34., tretjem odstavku, priloge B k rimskemu sporazumu z dne 27. januarja 1924., so zvišani za 3Mt %.
Skupni stroški, katerih plačevanje je določeno v členu 37. navedene priloge B, so zvišani za 2V2 % za obče stroške uprave.
Vendar pa ne sme biti nikoli delež skupnih stroškov, izračunjen po odredbah člena 37. omenjene priloge B, s katerim se obremeni srbsko-hrvatsko-slovenska železniška uprava, večji nego 45 % skupne vsote, ki jo je porazdeliti med obe železniški upravi.
Člen 37.
Železniški upravi visokih strank pogodnic sta pooblaščeni, prilagoditi temu sporazumu arrange-mente, ki veljajo za eksploatacijo mednarodne železniške postaje na Reki in odcepka Reke-meje, ter izdati odredbe, potrebne za izvrševanje sporazuma, kakor tudi, če bi bilo treba, te odredbe sporazumno izpremeniti ali dopolniti.
V.	Služba v bazena Thaonu di Revelu in v kanalu
Rcčine.
Člen 38.
Ker je vsak značaj eksteritorialnosti pasov bazena Thaona di Revela izključen s členom 3. sporazuma, podpisanega v Rimu dne 27. januarja 1924., je dogovorjeno, da pripada pravica obrežne plovitve med tem bazenom in drugimi italijanskimi pristanišči izključno italijanski trgovinski momarnici.
Po drugi strani mora ta mornarnica ohraniti pravico pristajanja (droit d’escale) v prometu med italijanskimi pristanišči, med katera se šteje tudi Reka, in pristanišči kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; vendar pa pripada prevoz blaga in potnikov med bazenom Thaonom di Revelom in pristanišči sedanjega ozemlja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev trgovinski mornarnici te kraljevine.
Ta pridržek se ne uporablja na blago, ki se nvaža brez razlikovanja narodnosti in izvora v bazen Thaon di Revel z uporabo členov 13. in 15., tretjega odstavka, priloge B k omenjenemu sporazumu.
Člen 39.
Italijanska pomorska oblastva na Reki ne smejo Priznati «carinskih razrešnio, izdanih od italijanske carinarnice ladjam, katere so izvršile take komercialne operacije v bazenu Thaonu di Revelu, ki so v zvezi s srbsko-hrvatsko-slovensko upravo, če nimajo vize srbsko-hrvatsko-slovenske carinarnice.
Člen 40.
Ker pripadata Italiji po členu 56., drugem odstavku, priloge B k rimskemu sporazumu z dne 27. januarja 1924. jurisdikcija na levem bregu Re-cine in pravica, pobirati tam pristaniške takse, mora vzdrževati in popravljati Italija ta breg kanala ob svojih stroških. Stroški, provzročeni s kopanjem tega kanala do globine, potrebne za pristajanje ladij, trpi do polovice vsaka visoka stranka Pogodnica.
Člen 41.
Vkljub odredbam v poslednjem odstavku čle-a 63. priloge B k navedenemu sporazumu sta po-orskl oblastvi na Sušaku in na Reki upravičeni, "Porazumno popolnoma opustiti obračune, ki se anašajo na razdelitev pristaniških taks, pobranih , adij, ki so vršile komercialne posle na obeh regovLh kanala Rečine.
Člen 42.
Da se prepreči kopičenje, ki bi utegnilo nastati v kanalu Rečine zaradi ladij, ki prodajajo tukaj na drobno življenske potrebščine ali drugo blago, ki je del njih tovora, sta se po členu 65. navedene priloge B visoki stranki pogodnici zedinili, prepovedati tem ladjam, da bi ostajale tam dlje nego 15 dni, razen če bi jim to sporazumno dovolili pomorski oblastvi obeh držav iz osnovanih razlogov ob pogojih, določenih v omenjenem členu. Ta podaljšava ne sme nikoli preseči drugega 15dnevnega roka.
Da se prepreči tihotapstvo in se olajša plovitev po kanalu Rečine, bosta italijansko in srbsko-hrvatsko-slovensko pomorsko oblastvo prepovedali, da bi ostajali čolni na dotičnih bregovih rečenega kanala.
Člen 43.
Italijanska oblastva so pristojna, odrejati potrebne ukrepe, da se regulirajo spori, ki se nanašajo na delovne pogoje, in da se odpravijo ovire za operacije natovarjanja in raztovarjanja blaga v bazenu Thaonu di Revelu, o katerih govori člen 14. omenjene priloge.
VI.	Uporabljanje člena 17. priloge B k rimskemu sporazumu.
Člen 44.
Popravila za redno vzdrževanje, navedena v členu 17. priloge B k rimskemu sporazumu z dne 27. januarja 1924., ki zadevajo srbsko-hrvatsko-slovensko vlado, so ta-le:
a)	popravila plošč in tlaka na nasipih v najetem bazenu, da se vzdrži površina ravna in trdna, kolikor bi se znižala zaradi rednega vozovnega in blagovnega prometa;
b)	popravila kvar in vsakovrstnih drugih škod na potrebščinah, orodju in nepremičnih ali premičnih pripravah (kakršne so dvigala in druge naprave za prenašanje blaga, kabli in žice za prevajanje električnega toka in instalacije za razsvetljavo) ;
c)	popravila škod, prizadetih nakladališčem s tem, da se je raztovorilo več blaga, nego je maksimalno dovoljeno na kvadratni meter vsakega tla-kovnega kamena;
č) popravila streh na nakladališčih in najetih zgradbah, pri čemer je treba vpoštevati vzdrževanje žlebov in kapov do znožja zgradb in naklada-lišč; pleskanje vrat, oken in drugih notranjih zapiral; vzdrževanje in popravljanje notranjega električnega omrežja, vodovodov in notranjih cevi, ki so v zvezi z njimi.
Vsa druga popravila in dela pri najetih zgradbah, izvzemši primere, navedene v členu 49. tega sporazuma, obremenjajo italijansko vlado.
Člen 45.
Škode, ki jih prizadenejo ladje pristaniškim napravam, se popravljajo ob stroških onega, ki je za to zavezan po veljavnih italijanskih zakonih
Člen 46.
Kar se tiče popravil, ki obremenjajo po členu 44. tega sporazuma italijansko vlado, ugotove pristojna italijanska oblastva, po predhodnem obvestilu, ki ga poda o tem ena stranka drugi, sporazumno z oblastvi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, katera dela naj se izvrše, in odrede za njih izvrševanje tak način, da se čim manj ovira promet in uporabljanje najetih naprav.
Koncesionar mora olajšati hitro izvršitev teh del in nima, ne da bi se prekršile odredbe poslednjega odstavka v členu 15. omenjene priloge B, pravice do nikakršne odškodnine za omejitve ali prekinitve prometa, ki bi utegnile nastati zbog tega.
Člen 47.
Kar se tiče del za redno vzdrževanje, ki se vrše po členu 44. tega sporazuma ob koncesionar-jevih stroških, je dogovorjeno, da odredita pristojni oblastvi obeh držav sporazumno, ko pregledata najete naprave, v prvem tednu meseca marca, julija in novembra, katera izmed omenjenih del naj se izvrše v tekočem štirimesečju.
Na podstavi te odreditve mora predložiti koncesionar v treh tednih od dne, ko se je izrekla, sumarni pregled del, ki naj se izvrše, in način njih izvršitve.
Če gre za popravila manjše važnosti, se sme koncesionar oprostiti predložitve navedenega pregleda ter sme izvršiti dela «via brevi» sporazumno z italijanskimi pristojnimi oblastvi.
Člen 48.
Če se v primeru, navedenem v predhodnem členu, dela ne dovrše ,v roku in tako, kakor je bilo sporazumno odrejeno, pozove pristojno italijansko oblastvo koncesionarja, naj jih dovrši v primernem roku, najmanj v enem mesecu; če tega ne stori, jih sme izvršiti sdmo ob koncesionarjevih stroških in na njegov račun.
Člen 49.
Če bi želela vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev izvršiti dela, ki predrugačijo ali prilagode najete naprave in instalacije, da bi s tem olajšala njih uporabljanje, poda dotične predloge ter predloži projekte in proračune, ki morajo izkazovati vrsto, značaj in ceno del, ki naj se izvrše.
Če pristojno italijansko oblastvo v dveh mesecih ne poda ugovora zoper projekt, se smatra projekt za odobrenega in srbsko-hrvatsko-slovenska oblastva smejo izvršiti ta dela.
Dela se morajo izvesti po naredbah in pravilih, ki veljajo v pristanišču na Reki, in po drugih pogojih tehničnega značaja, ki se nanašajo na najete naprave.
Nadzorstvo nad izvrševanjem del pripada pristojnemu italijanskemu oblastvu, ki mora dati koncesionarju vsa potrebna navodila in pojasnila.
VII.	Glavna skladišča.
Člen 50. •
Kot posledica pravic, danih upravi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z rimskim sporazumom z dne 27. januarja 1924. in s tem sporazumom, kakor tudi v njiju dopolnitev je dogovorjeno, da ima omenjena uprava, dokler bo trajal ta sporazum, nastopne pravice:
1.	) Voditi sme podjetje glavnih skladišč v režimu svobodnih nakladališč v vseh ali v enem delu nakladališč, ki so v bazenu Thaonu di Revelu, skladno s predpisi rimskega sporazuma z dne 27. januarja 1924., tega sporazuma in zakonov, ki veljajo ali bodo veljali na Reki, s pravilnikom za «Punto franco> vred, kolikor niso predmeti, obseženi v teh zakonih, normirani z veljavnimi mednarodnimi pogodbami. Predmeti tega podjetja so: Podjetje
a)	prevzema v hrambo blago in daje posojila na blago, ki se je dalo tukaj hraniti, ne glede na njegov izvor, na kraj, odkoder je prišlo ali kamor je namenjeno;
b)	izdaja trgovinske papirje, ki se zovejo «priznanice» (rćcćpissćs) in «zastavnice» (warrants);
c)	izvršuje na javni dražbi prostovoljno prodajo blaga, ki se je dalo hraniti.
2.	) Dovoljuje s predhodnim pristankom vlade kraljevine Italije, da vodi to podjetje pravna ali fizična oseba ali družba srbsko-hrvatsko-slovenske narodnosti ob pogojih in z obveznostmi, ki izvirajo iz odredb predhodne točke.
Notranja organizacija spada, nekvamo odredbam člena 60., v pristojnost srbsko-hrvatsko-slovenske uprave glavnih skladišč, najsi jih eksploatira država ali pravna ali fizična oseba ali družba.
Člen 51.
Če eksploatira glavna skladišča država Srbov, Hrvatov in Slovencev ali ena njenih uprav, mora ta priobčiti, ko stopi v veljavo ta sporazum, preden jih začne eksploatirati, vladi kraljevine Italije te-le podatke:
1.	) Ime predstavništva, ki ga mora ustanoviti na Reki za opravljanje poslov in po katerem bo eksploatirala glavna skladišča, kakor tudi imena in funkcije organov, ki so upravičeni, predstavljati podjetje pred italijanskimi oblastvi in pred tretjimi osebami.
2.	) Izjavo srbsko-hrvatsko-slovenske države, da prevzema odgovornost za obveznosti podjetja proti osebam, ki so blago deponirale, in njih upravičencem.
3.	) Označbo zgradb in prostorov, v katerih se bodo eksploatirala glavna skladišča, s prostori vred, določenimi za hranjenje onega blaga, ki je podrejeno carinskemu režimu.
4.	) Točno obliko priznanic in zastavnic kakor tudi indosamentov, ki se nanašajo nanje.
5.	) Odredbe o obveznostih, ki jih prevzema podjetje glavnih skladišč proti osebam, ki blago deponirajo, glede hranjenja izročenega blaga in prizadetih škod in manjkov.
6.	) Tarife za hranjenje blaga in za druge operacije, ki jih bodo vršila glavna skladišča.
Država ni dolžna, označiti glavnice za eksploatacijo podjetja in tudi ne dajati garancij osebam, ki blago deponirajo, ali njih upravičencem.
Vsako izpremembo odredb o hranjenju blaga in o tarifah kakor tudi vobče vsako izpremembo v načinu eksploatacije podjetja je treba priobčiti vladi kraljevine Italije. Te izpremembe in modifikacije dobe moč čez dva meseca po priobčitvi, kolikor ne bi podala vlada kraljevine v tem roku svojih ugovorov.
Vlada kraljevine Italije hoče poskrbeti, da se objavijo na najprikladnejši način podatki, potrebni za obvestilo občinstva. Tarife, za katere se določa v členu 60. sporazum med upravama, se objavijo, čim se doseže ta sporazum.
Podjetje glavnih skladišč mora priobčiti edino carinski upravi in pomorski upravi na Reki v 10 dneh po poteku vsakega meseca podatke o blagu, ki ga hrani ali s katerim manipulira v svojih skladiščih. Taka priobčitev se mora učiniti tudi izredno, vselej, kadar je italijanskim oblastvom treba poznati te podatke.
Člen 52.
Srbsk o-hi-vatsko-slovenska uprava glavnih skladišč priobči vladi kraljevine Italije obenem s podatki, navedenimi v predhodnem členu, pravilnik o pravnih razmerjih med glavnimi skladišči in interesenti. Vlada kraljevine Italije sme zahtevati izpremembo pravilnika, če bi bilo v njem kaj odredb, ki nasprotujejo zakonom in lokalnim nared-bam ali temu sporazumu.
Glede carinskega postopanja veljajo predpisi priloge člena 32.
Iz tega pravilnika mora izvirati:
a)	da je glavnim skladiščem prepovedano, direktno ali indirektno, za svoj ali za tuj račun opravljati kakršnokoli trgovino ali spekulacijo, ki bi ji bilo predmet blago, izročeno v hranjenje; dati direktno ali indirektno, v kakršnikoli označbi ali v kakršnikoli obliki, izvestnim prevoznim podjetjem prvenstvo, ki ne bi bilo priznano vsem podjetjem iste vrste;
b)	da se sme razdeliti notranjost glavnih skladišč na prostore, določene za privatna nakladališča, z označbo pogojev, ob katerih se dajo ta skladišča v najem in ki se morajo določiti po odredbah člena 60., in da se smejo urediti izvestni deli nakladališča za to, da se prodaja v njih na javni dražbi blago, ki se je dalo hraniti.
Člen 53.
Gorenje odredbe, ki se nanašajo na ustanovitev in voditev podjetja glavnih skladišč po srbsko-hrvatsko-slovenski državi, veljajo prav tako, če bi prenesla ta država pravico eksploatacije na pravno ali fizično osebo ali na družbo srbsko-hrvatsko-slovenske narodnosti. Vendar pa se morajo uporabljati v tem primeru te-le odredbe:
a)	dotična pravna oseba, družba ali fizična oseba mora izposlovati po vladi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev predhodni pristanek kraljevine Italije;
b)	ko dobi ta pristanek, mora dotična pravna oseba, družba ali fizična oseba svojo trgovinsko firmo registrirati na Reki;
c)	označiti mora glavnico, ki je določena za eksploatacijo podjetja glavnih skladišč, ali garancije, ki jih daje osebam, katere dajo blago hraniti, ali njih upravičencem;
č) pravilnik o pravnih razmerjih med podjetjem glavnih skladišč in interesenti, ki se predloži vladi kraljevine Italije, da določi pogoje, ki se morajo izpolniti po veljavnih predpisih, kakor je to določeno v členu 52., mora biti konstatirana odobritev srbsko-hrvatsko-slovenske uprave.
Člen 54.
Glavna skladišča smejo začeti s poslovanjem čez mesec dni, ko so bili gorenji podatki in pravilnik priobčeni vladi kraljevine Italije, in sicer, čim se izpolnijo pogoji, o katerih govore predhodni členi.
Izvrševaje periodične preglede po svojih organih, hoče skrbeti vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, da se bodo točno izvrševali vsi predpisi zakonov in pravilnikov, ne da bi se kršila
kontrolna pravica italijanske vlade, kolikor je določena z rimskim sporazumom.
Člen 55.
Na podstavi tega sporazuma morata izdajati uprava glavnih skladišč (v režimu svobodnih na-kladališč), ki so v bazenu Thaonu di Revelu, in uprava glavnih skladišč (v režimu svobodnih nakladal išč), hangarjev in odprtih prostorov, ki so v ostalih delih reškega pristanišča, priznanice in zastavnice.
Za te vrednostne papirje veljajo v pravnem pogledu odredbe zakona, ki velja ali bo veljal na Reki.
Člen 56.
Sojenje o sporih med srbsko-hrvatsko-slovensko upravo glavnih skladišč in osebami, ki so dale blago hraniti, ali njih upravičenci, spada v pristojnost rednih sodišč, razen če niso dogovorili interesenti s posebnim sporazumom, da se podrejajo odločbi razsodišča.
Srbsko-hrvatsko-slovenska uprava glavnih skladišč ne sme, najsi vodi podjetje država ali ga vodi zasebnik, nalagati depozitantom ali drugim upravičencem ne po Statutu in pravilnikih ne po tiskanih spisih ali deklaracijah, ki bi jih morale podpisati prizadete stranke:
a)	da bi morali izbrati depozitanti ali drugi upravičenci, če nastane spor, domicil v kraju izven mej države, v kateri ima toženec svoje prebivališče ali svoj sedež;
b)	da bi se morale učiniti sodne vročitve in pri-občitve zoper srbsko - hrvatsko - slovensko upravo javnih skladišč, če naj imajo veljavo, ,v domicilu, izbranem od te uprave izven ozemlja države, v kateri ima tožitelj svoje prebivališče ali svoj sedež.
Člen 57.
Javni kreditni zavodi smejo sprejemati zastavnice kot trgovinske papirje z izpregledom enega izmed podpisov, ki jih zahtevajo njih Statuti.
Člen 58.
Glede osnavljanja, izvrševanja in uporabljanja pravic in privilegij, ki se tičejo predjemov in posojil, zavarovanih z zastavo na blago, prehajajoče skozi Reko, ali na njegov ekvivalent, kakor tudi glede dajanja teh predjemov ni nobene razlike ne glede na izvor blaga ne na to, odkod je to blago prišlo ali kam je namenjeno, ne kakšne narodnosti je lastnik.
Razen tega je dogovorjeno, da se uporabljajo vse olajšave in vse privilegije, ki se tičejo predjemov in posojil, zavarovanih z zastavo na blago, in ki jih dä za dobo, dokler traja ta sporazum, italijanska vlada direktno ali indirektno, ter se nanašajo na blago, namenjeno za glavna skladišča in nakladališča v drugih delih reškega pristanišča, ne pa za Thaon di Reve], ali na blago, ki prihaja iz teh skladališč, in na predjeme in na posojila za to blago, celo tudi ob času, ko se prevaža, ko kje ostaja, se natovarja, raztovarja, vkrcava ali izkrcava, prav tako v istem zmislu tudi glede blaga, namenjenega za glavna skladišča in nakladališča bazena Thaon a di Revela, ali blaga, ki prihaja iz teh nakladališč kakor tudi glede predjemov in posojil, zavarovanih z zastavami na tako blago.
Prav tako je dogovorjeno, da se uporabljajo obratno vse olajšave in vse privilegije te vrste, ki jih dä direktno ali indirektno, dokler traja ta sporazum, vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, in ki se nanašajo na blago, namenjeno za glavna skladišča in nakladališča bazena Thaona di Revela ali na blago, ki prihaja iz teh nakladališč, in na predjeme in posojila za to blago, celo tudi ob času, ko se prevaža, ko kje ostaja, se natovarja, raztovarja, vkrcava in izkrcava, prav tako, čim stopijo v veljavo, glede blaga, namenjenega za javna skladišča in nakladališča v drugih delih reškega pristanišča ali b'aga, ki prihaja iz teh nakladališč kakor tudi glede predjemov in posojil na tako blago.
Pravice in privilegije, pridobljene na ozemlju ene visokih strank pogodnic do blaga, ki naj se prevozi na ozemlje druge visoke stranke pogod-nice, ali pridobljene do ekvivalenta blaga, se priznavajo za veljavne na ozemlju druge visoke stranke pogodnice:
1.) dokler je blago, za katero gre, na ozemlju države, v kateri so bile te pravice in privilegije zasnovane, seveda, če so bile veljavno pridobljene po lokalnem zakonu;
2.) po prevozu blaga izven ozemlja, na katerem so bile dotične pravice in privilegije zasnovane:
a)	če so bile pravnoveljavno pridobljene tudi po zakonskih predpisih one države, v katero se je blago prevozilo, ali
b)	nasprotno, če ne kršijo dejanskih pravic, ki so bile pridobljene ali se pridobe skladno z zakonom države, v kateri je blago, razen če gre za dejanje koga tretjega, ki bi imelo za posledico kazensko odgovornost.
Srbsko-hrvatsko-slovenska uprava glavnih skladišč na Reki (v režimu svobodnih nakladališč) in uprava srbsko-hrvatsko-slovenskih železnic na Reki, prav tako v stvareh njiju pristojnosti organi, od katerih je ta pristojnost zavisna, morajo uporabljati po predhodnih odstavkih pravilnike in predpise, ki veljajo v pristanišču na Reki, na zgoraj omenjene pravice in privilegije, ki so pridobljene in pravilno prijavljene.
Dogovorjeno je, da ta odredba v ničemer ne poseza v obveznost srbsko-hrvatsko-slovenske železniške uprave, uporabljati:
a)	posebne odredbe, ki so sporazumno določene ali ki jih je sporazumno določiti med upravama železnic obeh držav (člen 26. priloge B rimskega sporazuma);
b)	mednarodne konvencije za prevoz blaga po železnicah in predpise občega službenega pravilnika.
Člen 59.
Vladi obeh visokih strank pogodnic smeta ukreniti, eventualno po sporazumu, glede na posebne razmere funkcij bazena Thaona di Revela z dopolnilnimi odredbami na podstavi izkušnje, ne da bi izpremenili veljavno zakonodajstvo, vse, česar je treba, da se odpravijo one prometne zapreke, ki izvirajo iz razlike v odredbah zakonov in pravilnikov, veljavnih v obeh državah in v raznih delih njiju ozemelj, kakor tudi protislovja in razlike, ki izvirajo iz prepovedi, nalagati denar v inozemstvu.
Člen 60.
Služba, ki se nanaša na izdajanje priznanic in zastavnic na blago, deponirano v enem ali drugem glavnem skladišču in nakladališču, omenjenih v členu 55., se uredi enotno v sejah prizadetih uprav. V teh sejah se tudi določijo enotna pravila za uporabljanje vseh odredb glede privilegij in olajšav, veljavnih na podstavi lokalnih zakonov in pravilnikov, in za njih izvrševanje, kakor tudi pravila, po katerih se mora predajati zaradi poravnave terjatev blago, spravljeno v omenjenih javnih skladiščih in nakladališčih.
V	teh sejah se določijo prav tako enotno:
a)	tarife za vkrcavanje in izkrcavanje, za hranjenje* in prodajanje blaga, ne glede na to, odkod je prišlo ali kam pojde, kakor tudi vobče tarife za razna opravila, ki se morejo učiniti občinstvu glede blaga. Izjema je dopustna glede tarife za blago, ki bi se poslalo, ko je došlo z ozemlja ene visoke stranke pogodnice, kam na ozemlje iste visoke stranke pogodnice;
b)	ukrepi za racionalno uporabljanje odredb, navedenih v členih 13. in 15. priloge B sporazuma z dne 27. januar ja 1924.;
c)	predpisi za sestavljanje statističnih podatkov, o katerih govori člen 12. omenjenega sporazuma.
Obe upravi razpravljata lahko v teh sejah tudi o drugih stvareh, v katerih sta skupno prizadeti.
V	tarife, o katerih govori točka a), se ne štejejo delavske dnine.
Tem sejam morajo prisostvovati trije predstavniki italijanske in trije predstavniki srbsko-hrvatsko-slovenske uprave.
Tem predstavnikom omenjenih uprav se pri-dele, če je treba, tehnični svetovalci, največ po dva za vsako omenjenih uprav in za vsako izmed raznih vprašanj, postavljenih na dnevni red zasedanja.
Obe vladi odredita za tehnične svetovalce, ki ne bi bili državni uradniki, osebe izmed predstavnikov trgovine, industrije, plovitve, transportov in ekspedicij, bank in delavcev. Tehnični svetovalci nimajo glasovalne pravice.
Seje se morajo vršiti na Reki, prvič na iniciativo ene ali druge uprave glavnih skladišč. V prvi seji se določijo pravila za naslednje seje.
Sejni sklepi so veljavni, če jih je sprejela večina članov vsake delegacije.
Če sporazum ni mogoč in če zahteva ena visoka stranka pogodnica, da se predloži spor v rešitev razsodnikom, mora pristati druga stranka na to celo tudi, če gre za prejudicialno vprašanje, ali j®
spor tak, da ga je treba predložiti razsodišču. Razsodniki, se imenujejo po odredbah in s pooblastili, ki jih navaja člen 62.
Člen 61.
Podjetje glavnih skladišč v srbsko-hrvatsko-slo-venski upravi mora plačevati v obliki naročnine namesto vseh direktnih davkov in ,vseh taks, ki se morajo plačevati v zvezi z eksploatacijo omenjenih nakladališč ali zaradi nje, izvzemši pristaniško takso, počez vsega skupaj 100 (sto) zlatih lir na leto.
VIII.	Obče odredbe.
Člen 62.
Če se pojavi med visokima strankama pogod-nicama spor o tolmačenju ali uporabljanju tega sporazuma in če zahteva ena visoka stranka pogod-nica, da se predloži spor v rešitev razsodišču, mora pristati druga stranka na to celo tudi, če gre za prejudicialno vprašanje, ali je spor tak, da ga je treba predložiti razsodišču.
Razsodišče se sestavi za vsak spor tako, da imenuje vsaka visoka stranka pogodnica za razsodnika enega svojega državljana, obe stranki pa izvolita za tretjega razsodnika pripadnika tretje prijateljske države.
Visoki stranki pogodnici si pridržujeta pravico, se za določeno dobo vnaprej zediniti o osebi, ki naj opravlja funkcije tretjega razsodnika, če nastane spor. Odločba razsodišča ima obvezno moč.
Člen 63.
Ta sporazum se ratificira in ratifikaciji se izmenjata v Rimu, čim se izpolnijo na eni in drugi strani formalnosti, ki jih zahtevata dotični zakono-dajstvi.
Ta sporazum stopi v veljavo z dnem, ko se ratifikaciji izmenjata, ter ostane v veljavi pet let od tega dne.
Če ne priobči ena visoka stranka pogodnica drugi dvanajst mesecev pred tem dnem namere, prekiniti učinek tega sporazuma, ostane sporazum obvezen, dokler ne poteče leto dni od dne, ko ga je ena ali druga visoka stranka pogodnica odpovedala.
V potrditev tega so pooblaščenci podpisali ta sporazum ter pritisnili nanj svoje pečate.
Sestavljeno v Nettunu v dveh izvodih dne dvajsetega julija tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
Za kraljevino Za kraljevino Srbov, Hrvatov in	Italijo:
Slovencev:
Pač pa opravičujejo za les, poslan na Sušak, uporabo samo onih tarifnih redukcij, ki ne pre-sezajo 30 % lokalne tarife.
K členu 36.
Da se olajšajo opravičena popravila, bo dajala uprava italijanskih železnic upravi srbsko-hrvatsko-slovenskih železnic vsako pojasnilo glede podatkov v listinah, ki jih je treba predložiti v izplačilo.
K VI.
Ker se je vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev odrekla popravilu in ponovni postavitvi nakladališča št. 16 ,v obsegu Thaona di Revela, je dogovorjeno, da morajo italijanska oblastva samo očistiti teren od ruševin tega deloma podrtega na-kladališča in urediti prostor, kjer stoji omenjeno nakladališče.
Obče odredbe.
I.
Če morata obe visoki stranki pogodnici ali ena od njiju prenesti na višjega organa vrhovno upravo in urejanje vseh služb v reškem pristanišču, ki pripadajo vladi kraljevine Italije, odnosno vladi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, pripada predstavljanje prizadetih uprav temu organu. Priobčila, ki bi jih morala podati ena državnih uprav oblastvom druge države, se podajajo po tem organu nekvarno direktni zvezi med upravnimi organi obeh držav, kolikor gre za izvrševanje funkcij, ki spadajo v njih pristojnost.
II.
Dogovorjeno je, da se s predhodnimi odredbami nikakor ne kršijo odredbe rimskega sporazuma z dne 27. januarja 1924., kolikor niso predmeti, omenjeni v rečenem sporazumu, točneje urejeni s tem sporazumom.
Ta zapisnik, ki ga je smatrati za usvojenega in potrjenega od visokih strank pogodnic brez druge specialne ratifikacije, nego že s tem, da se izmenjata ratifikaciji sporazuma, na katerega se nanaša, se je sestavil v dveh izvodih v Nettunu dne dvajsetega julija tisoč devet sto in dvajsetega leta.
Za kraljevino Za kraljevino Srbov, Hrvatov in	Italijo:
Slovencev:
V. Antonijević s. r.	B. Mussolini s. r.
Dr. Rybdr s. r.
vprašanjih, ki so predmet spodaj naštetih konvencij in sporazumov:
Priloga A. Sporazum o občinskih posestvih iif javnem dolgu.
Priloga B. Sporazum o preskrbovanju obmejnih občin kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z vodo in električnim tokom.
Priloga C. Sporazum o uporabljanju pokopališča v Drenovi (Reka) po izvestnih delih obmejnih občin kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in o prenosu mrličev med Reko in Sušakom.
Priloga D. Sporazum o sprejemanju državr Ijanov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v reško bolnico.
Priloga E. Konvencija o arhivih, ki se nanašajo na ozemlja, dodeljena kraljevini Italiji in kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev s sporazumom, podpisanim v Rimu dne 27. januarja 1924.
Priloga F. Sporazum o pridobitvi državljanstva.
Priloga G. Sporazum o pokojninah.
Priloga H. Sporazum o pobiranju davkov.
Priloga I. Sporazum o vzdrževanju in izboljševanju regulacije reke Rečine (Eneo).
Priloga L. Sporazum o komunikacijah.
Priloga M. Dopolnilni sporazum o carinskem nadzorstvu in o ribji lovi v vodah Reke in Sušaka.
Priloga N. Dopolnilni sporazum k rimskemu sporazumu z dne 6. aprila 1922. o odnošajih med sodnimi oblastvi kraljevine Italije in kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Člen 2.
Konvencije in sporazumi, o katerih govori člen 1., se ratificirajo in ratifikaciji se izmenjata v Rimu, čimprej bo mogoče.
Te konvencije in ti sporazumi stopijo v veljavo čez mesec dni od dne, ko se ratifikaciji izmenjata, razen če ni dan, ko stopi v veljavo ena ali druga konvencija ali eden ali drugi sporazum, določen v njih drugače.
V potrditev tega so pooblaščenci podpisali gorenje konvencije in sporazume istočasno kakor ta akt, na katerega so pritisnili svoje pečate.
Sestavljeno v Nettunu v dveh izvodih dne dvajsetega julija tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
Za kraljevino Za kraljevino Srbov, Hrvatov in	Italijo:
Slovencev:
(L. S.) V. Antonijević s. r. (L. S.) B. Mussolini s. r.
(L. S.) Dr. Itybar s. r.
(L. S.) V. Antonijević s. r. (L. S.) B. Mussolini s. r. (L. S.) Dr. Rybäf s. r.
Končni zapisnik.
Pristopajo k podpisu dopolnilnega sporazuma k rimskemu sporazumu z dne 27. januarja 1924. o Ureditvi prometa, sklenjenega danes med kraljevno Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Ita-*'jo, so podali podpisani pooblaščenci soglasno na-®topne izjave, ki so sestavni del sporazuma:
K členu 27.
Izraz «srbsko-hrvatsko-slovenske železniške po-staje> v prvi in drugi vrsti člena 27. je treba poj-m'ti tako, da se štejejo semkaj vse železniške po-s|aie srbsko-hrvatsko-slovenskih železnic, na kate-se more sprejemati in s katerih se more pokljati blago zaradi prevoza.
Lokalna normalna tarifa obseza normalne, spe-ciabie in izjemne stavke.
Če bi določila vlada kraljevine Srbov, Hrvatov m Slovencev specialne tarife za transporte, ki so namenjeni za izvoz, ali za one, ki se uvažajo čez vnisak, je dogovorjeno, da je dopustna v dobi, do-{ . traia *a sporazum, na zahtevo italijanske vlade revizija odredb, ki se tičejo:
L) pravice srbsko-hrvatsko-slovenske uprave, sprejemati v hranjenje v nakladališčih bazena
aona di Revela tudi ono blago, ki prihaja iz retjih držav ali ki je namenjeno za te države;
“•) pravice srbsko-hrvatsko-slovenske uprave azena Thaona di Revela, izvrševati direktne mednarodne ekspedicije v vseh smereh.
Specialne redukcije za izvoz lesa pa se ne sma-konce^" U*<reI>e’ ki bi pripuščali revizijo gorenjih
Konvencije in sporazumi, sklenjeni zaradi definitivne ureditve vseh vprašanj, ki jih je treba rešiti za celotno in popolno izvrševanje sporazuma, ki se nanaša na Reko in je bil podpisan v Rimu dne 27. januarja 1924.
Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev in Njegovo Veličanstvo kralj Ltalije,
prešinjena z željo, definitivno urediti vsa vprašanja, ki jih je treba rešiti, da se more popolnoma in celotno izvršiti sporazum o Reki, ki sta ga podpisali v Rimu kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevina Italija dne 27. januarja
1924.,	sta se dogovorila, skleniti v ta namen specialne konvencije in sporazume, ter sta imenovala zategadelj za svoje pooblaščence:
Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev:
gospoda Vojislava Antonijević a, svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra pri Njegovem Veličanstvu kralju Italije;
gospoda Otokarja Rybäf a, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra;
Njegovo Veličanstvo kralj Italije: gospoda Benita Mussolinija,Narodnega poslanca, predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje posle,
ki so dogovorili, ko so izmenjali svoja pooblastila, spoznana v dobri in pravilni obliki, to-le:
Člen 1.
Odredbe, obsežene v tukaj navedenih konvencijah in sporazumih, sta usvojili visoki stranki pogodnici glede odnošajev med obema državama o
Priloga A.
Sporazum o občinskih posestvih in Javnem dolgu.
Člen 1.
Vsaka visoka stranka pogodnica pridobi vsa posestva in vse lastnine, ki pripadajo prejšnjim vladam Avstrije, Ogrske in Avstro-Ogrske ali se smatrajo za take po mirovnih pogodbah ter so na ozemlju, ki ji je dodeljeno s sporazumom, podpisanim v Rimu dne 27. januarja 1924.
Visoki stranki pogodnici se strinjata v tem, da ni dopustna razdelitev negaziranega javnega dolga bivše kraljevine Ogrske na Reki in da se ne more izvrševati v tej stvari nobena pravica proti kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker se je del prejšnjega reškega ozemlja pridružil rečeni kraljevini.
Člen 2.
Glede razmerja med celokupnimi aktivi in celokupnimi pasivi, ki sestavljajo občo maso posestev vseh vrst reške občine, občinskih podjetij in reških javnopravnih teles, in glede reguliranja dotičnih dolgov je dogovorjeno, da so edino posestva, ki bi se morala za točno formacijo deležev dodeliti kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev kot svobodna lastnina, nepremična posestva, vštevši nepremičnine po namembi, ki so vpisane na ime reške občine v reških zemljiških knjigah ter leže na onem delu ozemlja rečene občine, ki je bil dodeljen kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev s sporazumom, podpisanim v Rimu dne 27. januarja 1924.
Da se ne bi razkosala občinska imovina, je razen tega dogovorjeno, da ostanejo tudi ta posestva reški občini, da se puste na svobodno razpolago sedanjim lastnikom in da se odškoduje vsaka I stvarna neenakost deležev z izplačilom v gotovini.
V ta namen izplača italijanska vlada vladi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev 2,500.000 (dva milijona pet sto tisoč) lir kot ekvivalentno vrednost dotičnih nepremičnin, ki bi se morale dodeliti kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in ki ostanejo torej celotno in brezizjemno lastnina reške občine, nekvamo pravicam, ki jih ima italijanska vlada proti rečeni občini.
Člen 3.
Osebe, ki stanujejo y obmejnem pasu ene visoke stranke pogodnice in ki izvršujejo sedaj ali so izvrševale pred dnem 24. maja 1915. leta pravico paše, sečnje malega drevja, sečnje hoste ali sečnje visokega gozda na posestvih, ki leže na ozemlju, dodeljenem drugi visoki stranki pogodnici s sporazumom, podpisanim v Rimu dne 27. januarja
1924.,	smejo izvrševati nadalje te pravice v onih mejah, v katerih eo jih izvrševale pred dnem 24. maja 1915.
Iste pravice se priznavajo tudi osebam, ki bi bile upravičene, izvrševati te pravice kot člani združbe, ki nima sedeža na ozemlju one visoke stranke pogodnice, kjer imajo dotične osebe stanovanje ali domicil.
Kar se tiče gozdov, ki so na delu ozemlja reške občine, dodeljenem kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev s sporazumom, podpisanim v Rimu dne 27. januarja 1924., in ki ostanejo po členu 2. svobodna lastnina reške občine, se priznavajo iste pravice osebam, ki stanujejo na prejšnjem reškem ozemlju, če so izvrševale pravice tega značaja pred dnem 24. maja 1915. Te pravice se ugotove in vpišejo v zemljiške knjige.
Izvrševaje zgoraj rečene pravice, morajo zadoščati upravičenci zahtevam veljavnih zakonov, pravilnikov in naredb, kolikor ne nasprotujejo te zahteve odredbam tega člena.
Upravičenci uživajo vse olajšave, dogovorjene za obmejni promet, ob pogojih, ki so določeni v dotičnih sporazumih.
Člen 4.
Italijanska vlada se zavezuje na račun in v imenu reške občine, da odda in dä ta občina v zakup za 50 zaporednih let, ki se začno računiti od dne 1. januarja 1926., posestva, o katerih govori člen 2., vladi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki mora plačevati od dne 1. januarja 1926. vse zemljiške davke in druge redne in izredne davščine kakor tudi vsa druga bremena, kakršnakoli bi bila in s kakršnimkoli nazivom bi se uvedla, ki bi se mogla odmeriti na ta zakupljena posestva v dobi, dokler traja zakup, tako da se izplača dogovorjena zakupnina zakupodajniku prosta in svobodna vseh davkov, davščin in kakršnihkoli javnih bremen; zakupnik se odreka vsem koristim zakonov, ki bi mogli odmeriti pozneje v lastnikovo breme del davkov in davščin, ker se je izračunila ta zakupnina tako, da so se vzeli v poštev ti razni primeri.
Nezavisno od vseh bremen in zgoraj dogovorjenih pogojev mora plačevati vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev reški občini letno zakupnino 25.000 (pet in dvajset tisoč) lir. Vsa ta plačila se morejo vršiti polnoveljavno edino na Reki v denarju, ki velja tam, ne glede na vse zakone in naredbe, s katerimi bi se obvezno predpisal drug način plačevanja.
Zakupnik ne sme zahtevati iz nikakršnega razloga, da se kakorkoli znižaj zakupnina ali znižajo bremena. Pravice do tega zakupa ne sme odstopiti brez izrečnega zakupodajnikovega pristanka.
Zakupnik mora vzdrževati drevje, ki stoji sedaj na zemljiščih, travnikih in pašnikih.
Odmrlo drevje in ono, ki izgubi vrh zaradi starosti ali nezgode, pripada zakupniku.
Kleščenje in redčenje drevja kakor tudi eksploatacijo visokega gozda vrši zakupnik v svojo korist po odredbah krajevnega zakona, ne da bi kršil služnosti in pravice, določene v členu 3., ki se morajo spoštovati.
Člen 5.
Vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev priznava, da ne bo imela, ko se izvrši izplačilo, o katerem govori člen 2., ne ona ne njeni državljani pravice ali razloga proti italijanski vladi ali reški občini, zahtevati odškodnine ali plačila iz kakršnegakoli naslova, ki bi se nanašal na sporazum o posestvih, pravicah in koristih rečenega mesta in njegovih predmestij, razen v primerih, določenih 8 specialnimi konvencijami ali sporazumi, ki sta
jih podpisali na današnji dan visoki stranki pogodnici. Biti ne sme torej nikakršnih računskih operacij, likvidacij in razdelitev zaradi gorenjih odredb, razen kar se tiče bolniških stroškov za srbsko-hrvatsko-slovenske državljane v času, preden stopi ta sporazum v veljavo. Izplačilo teh stroškov in način konverzije dotičnih dolgov, ki se glasi na krone, določa specialen sporazum.
Člen 6.
Odredbe konvencije za obče sporazume, podpisane v Rimu dne 23. oktobra 1922. (XVI. poglavje, členi 56., 57. in 58.), ki se nanašajo na lastninsko pravico, se uporabljajo prav tako na posestva, lastnine, pravice ali koristi na ozemljih, dodeljenih vsaki visoki stranki pogodnici s sporazumom, podpisanim v Rimu dne 27. januarja 1924.
Člen 7.
Posestva vseh vrst prejšnje kastavske občine, ki leže na ozemlju, dodeljenem italijanski vladi s sporazumom, podpisanim v Rimu dne 27. januarja 1924., prehajajo v svobodno lastnino italijanske vlade in zanjo v lastnino reške občine.
Člen 8.
Vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev priznava reški občini lastninsko pravico do vseh električnih in hidravličnih naprav rečene občine, ki so na srbsko-hrvatsko-slovenskem ozemlju, in sicer:
1.	) vseh električnih naprav na ozemlju Zatpeta in Pehlina-Sv. Ivana, podzemskega kablovoda od meje pri Delti in Brajdiči in onih treh kabin za transformacije, ki stoje na tem kraju in od katerih sta dve opremljeni s transformatorji in dotičnimi aparati;
2.	) vseh vodovodnih naprav, ki so na ozemlju Zameta in Pehlina-Sv. Ivana kakor tudi vodomerov, postavljenih v vodnjakih 12. in 13., ki sta na srbsko-hrvatsko-slovenskem ozemlju na severnem nasipu sušaške luke, blizu mejne črte.
Vendar pa imata obe administraciji pravico, da se sporazumeta o eventualnem odstopu naprav in vodov, o katerih govori zgoraj točka 1.), kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, in o prenosu vodomerov v vodnjakih 12. in 13. na italijansko ozemlje.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev se zavezuje, dovoliti prost uvoz in izvoz instalacijskega materiala, električnih transformatorjev in toko-merov, vodomerov in plinskih števcev, kar jih bo treba za eksploatacijo in vzdrževanje dotičnih naprav.
Nujna dela za popravilo ali preureditev se smejo izvršiti, ne da bi se predhodno obvestilo srbsko-hrvatsko-slovensko oblastvo; vendar pa se mu morajo neutegoma javiti.
Člen 9.
Z osebami, ki so imele domovinstvo na Reki in ki so postale državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev po danes podpisanem sporazumu o reškem državljanstvu, postopajo vlada kraljevine Italije, reška občina in zgoraj rečena pravna telesa, kar se tiče pripomoči, določene z zakoni te kraljevine o javni pomoči, kakor z italijanskimi državljani, če stanujejo te osebe na prejšnjem ozemlju reške občine. Vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev mora povrniti dotične stroške.
Člen 10.
Akti, potrebni za izvrševanje tega sporazuma, so oproščeni vseh davkov, davščin in taks.
V potrditev tega so pooblaščenci podpisali ta sporazum.
Sestavljeno v Nettunu dne dvajsetega julija tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
Za kraljevino Za kraljevino Srbov, Hrvatov in	Italijo:
S1 o1^ en c e v:
V. Antonijević s. r.	B. Mussolini s. r.
Dr. Rybär s. r.
*
Končni zapisnik.
K členu 4.
Dogovorjeno je, da se mora vpisati zakupna pravica, o kateri govori člen 4. sporazuma o občinskih posestvih in javnem dolgu, na zahtevo kralje-
vine Srbov, Hrvatov in Slovencev v zemljiške knjige pristojnega oblastva.
V potrditev tega so pooblaščenci podpisali ta zapisnik.
Sestavljeno y Nettunu dne dvajsetega julija tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
Za kraljevino Za kraljevino Srbov, Hrvatov in	Italijo:
Slovencev:
V. Antonijević s. r.	B. Mussolini e. r.
Dr. Rybär s. r.
Priloga B.
Sporazum o preskrbovanju obmejnih občin kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z vodo in električnim tokom.
Člen 1.
Italijanska vlada bo preskrbovala po upravi reškega vodovoda z eventualno potrebno vodo obmejne občine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kolikor bodo to zahtevala srbsko-hrvatsko-slovenska politična ali občinska oblastva, v toliki meri, kolikršno dopuščajo sile reških naprav in kolikor ne bo voda namenjena za potrebe samega mesta.
Količina oddane vode se določa z vodomeri, postavljenimi na italijanski strani na oni mejni točki, kjer je spojna cev, ki vzdržuje zvezo z ozemljem, za katero gre.
Člen 2.
Prebivalci onih obmejnih občin na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, v katere reški vodovod ni uveden, smejo natakati vodo v sode iz pip na vodovodu, oni pa, ki so na italijanskem ozemlju, vsak trenutek, kadar jim je vode treba. Da se more ukoriščati ta olajšava, mora poslati tako zahtevo upravi reškega vodovoda za iz-vesten čas dotično občinsko oblastvo.
Člen 3.
Vodo mora plačati občina, ki se na njen račun voda oddaja, pri upravi vodovoda vsak mesec. Če je ne plača, se uporabijo pravilniki, ki veljajo za razmerje med upravo vodovoda in privatnimi osebami.
Cena vode je ista, ki jo plačujejo reški prebivalci za vodo, oddano po vodomeru; oproščena je vsake takse za porabo, najsi je predpisana ta taksa od ene ali druge države ali od občin teh držav.
Uprava reškega vodovoda in uprava prizadete srbsko-hrvatsko-slovenske občine določita sporazumno one odprtine, iz katerih se sme vršiti pre-skrbovanje z vodo, kakor tudi, kako naj se kontrolira količina zajete vode in kako naj se plačuje.
Člen 4.
Italijanska vlada bo preskrbovala po upravi reške električne centrale obmejne občine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z eventualno potrebnim električnim tokom, kolikor bi to zahtevala politična ali občinska oblastva, v toliki meri, kolikršno dopuščajo sile reške naprave in kolikor ne bi bil tok namenjen za potrebe samega mesta in njegove okolice.
Člen 5.
Količine oddanega električnega toka se ugotavljajo s števci, postavljenimi na oni mejni točki, odkoder se preskrbuje ozemlje, za katero gre.
Cena oddanega električnega toka se mora ujemati z ono, ki jo plačujejo potrošniki na Reki; pri tem se morajo tudi vpoštevati vsi popusti, ki se dajo potrošnikom ob določenih pogojih.
Ta cena je oproščena vsake takse za porabo, najsi je predpisana ta taksa od države ali od občinske uprave, če ne bi zadevala obenem reških prebivalcev ali kolikor že ne bi bila oproščena poraba električnega toka v inozemstvu.
Člen 6.
Uprava reške električne centrale in uprava prizadete srbsko-hrvatsko-slovenske občine določita sporazumno, kako naj se kontrolira količina oddanega električnega toka, kakor tudi način plačevanja, ki ga morajo izvršiti občine vsak mesec.
Člen 7.
Vsaka visoka stranka pogodnica si pridržuje pravico, zahtevati revizijo členov 4., 5. in 6. čez deset let od dne, ko stopi ta sporazum v veljavo.
V potrditev tega so pooblaščenci podpisali ta sporazum.
Sestavljeno v Nettunu dne dvajsetega julija tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
Za kraljevino Za kraljevino Srbov, Hrvatov in	Italijo:
Slovencev:
V. Antonijević s. r.	B. Mussolini s. r.
Dr. Rybdr s. r.
Priloga C.
Sporazum o uporabljanju pokopališča v Drenovi (Reka) po izvestnih delih obmejnih občin kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in o prenosu mrličev med Reko in Sušakom.
Člen 1.
Dokler ne napravi kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev pokopališča za one dele občin, ki so uporabljali, preden se je sklenil rimski sporazum z dne 27. januarja 1924., pokopališče v Drenovi, vsekakor pa za dobo 10 let od dne, ko stopi ta sporazum v veljavo, se pokopavajo mrliči iz rečenih delov še nadalje na tem pokopališču, ne glede na sanitetne, fiskalne in administrativne predpise, določene za prenos mrličev iz ene države v drugo; vendar pa se morajo točno uvaževati naredbe, ki veljajo za mesto Reko, določene v policijskem mrliškem pravilniku, kolikor se tičejo prenosa mrličev iz kraja smrti na pokopališče, kakor tudi naredbe, ki jih izda, če bi bilo treba, obhistvo, odgovorno za vzdrževanje javnega reda.
Člen 2.
Mrliči, katerih pokop dovoli oblast,vo kraja, kjer je pokopališče, bodisi na podstavi prej pridobljene pravice, bodisi na zahtevo prizadetih o • se smejo prav tako prenašati med Reko in Sušakom, ne da bi spadali pod sanitetne, fiskalne in administrativne odredbe, ki veljajo izključno za prenos mrličev iz inozemstva in v inozemstvo. To prenašanje spada pod odredbe policijskega mrliškega pravilnika, ki velja za oba omenjena kraja ter se tiče prenosa mrličev iz kraja smrti na pokopališke, l akor tudi pod naredbe, ki jih izda, če bi bilo treba, oblastvo, odgovorno za vzdrževanje javnega reda.
Člen 3.
Kadar jv treba prenesli mrliča, mora sporočiti Pristojno oblastvo onega kraja, kjer je dotična oseba umrle iako v primeru iz'člena 1. kakor tudi v primeru iz člena 2. oblastvu onega kraja, kjer baj se mrlič pokoplje, najmanj šest ur prej, nego so prinese mrlič na mejo, kaj je vzrok smrti, dan, Uro in nai in, po katerem naj se izvrši prenos.
Oblastvo onega kraja, kjer naj se mrlič pokoplje, ima pravico, ugotoviti pred pokopom smrt Po predpisih, ki veljajo tamkaj.
V potrditev tega so pooblaščenci podpisali ta sporazum.
Sestavljeno v Nettunu dne dvajsetega ju-i'ja tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
Za kraljevino Za kraljevino ® r b o v, Hrvatov in	Italijo:
Slovencev:
V. Antonijević s. r.	B. Mussolini s. r.
Dr. Rybdr s. r.
Priloga D.
Sporazum o sprejemanju srbsko-hrvat-sko-slovenskih državljanov v rešk > bolnico.
Člen 1.
v reš'. i bolnici sta sprejemanje in normalno \ 'avljenje, ki se uporablja na domače bolnike, zabrni čem tudi državljanom kraljevine Srbov, Hrva-?v 'n Slovencev, ki bivajo ali imajo domovinstvo v ' ",la.h Sušaku, Bakru, Senju ali v onih občinah, ki ,ad;ijo v politične sreze Sušak, Crikvenico, Novi, ^ Kbstav in Krk, ob pogojih iz naslednjih
Člen 2.
Število postelj, ki je na razpolago državljanom kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, navedenim v členu 1., znaša najmanj 12 % in največ 25 % postelj na vsakem oddelku; nikakor pa ne sme biti postelj več nego 125.
Vendar je dogovorjeno, da je vobee in zlasti, kadar gre za osebe z nalezljivimi boleznimi, o katerih govori člen 8. tega sporazuma, sprejemanje bolnikov, srbsko-hrvatsko-slovenskih državljanov, v reško bolnico omejeno tako, da ostane na razpolago zadosti postelj za potrebe roškega mesta.
Člen 3.
Višina bolničnih stroškov za osebe iz člena 1. se določi po občih pravilih in po taksah, predpisanih za domačine.
Člen 4.
Občine, navedene v členu 1., in naprave za socialno zavarovanje, ki delujejo v teh občinah, so upravičene, pošiljati v reško bolnico one bolnike, ki so v okolnostih, navedenih v istem členu.
Občine in navedene naprave morajo plačati v čim krajšem roku bolniške stroške za navedene bolnike v znesku, ki ga jim priobči bolnična uprava. Če navedene občine ali naprave ne plačajo teh stroškov v šestih mesecih od dne, ko so jim bili priobčeni, jih mora plačati vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Člen 5.
Sprejem v reško bolnico onih bolnikov, ki jih ni poslala občina ali naprava za socialno zavarovanje in na katere se ne more uporabiti sporazum o pomoči osebam, ki so v breme javni pomoči, podpisan v Beogradu dne 12. avgusta 1924., je zavisen od pologa kavcije, določene v bolničnem pravilniku, in plačati morajo sami bolnične stroške po odredbah člena 3.
Člen 6.
Vkljub odredbam členov 1. in 2. sporazuma, navedenega v predhodnem členu, sta se visoki stranki pogodnici zedinili, da se smejo bolniki, državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki bivajo na italijanskem ozemlju in ki bi se mogli rapatri-irati in spremiti do italijansko-srbsko-hr.vatsko-slovenske meje brez škode za svoje zdravje ali za zdravje drugih ljudi, pridržati ali sprejeti v reško bolnico na zahtevo konzularnega oblastva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki plača dotične stroške.
Člen 7.
Bolniki, ki jih je poslalo v bolnico oblastvo ali poslala naprava za socialno zavarovanje, morajo biti opremljeni z aktom, v katerem se zahteva sprejem, ali z drugim istovrednim dokumentom, ki mora obsezati obveznost oblastva ali naprave, da izplača bolnične stroške bolnikov.
Člen 8.
Praviloma se ne sprejemajo v reško bolnico osebe z nalezljivo boleznijo. Od tega pravila se izvzemajo one osebe, ki imajo ošpice, koze, dušljivi kašelj, škrlatinko, malarijo, difterijo in angino, bakcilarno in amebično grižo, tifuzno vročico in paratifuzne infekcije, epidemično vnetje parotidne žleze, influenco, epidemično cerebrospinalno vnetje možganske mrene, trahom in otročniško vročico.
Ti bolniki se morajo ravnati po predpisih zakonov in sanitetnih pravilnikov, ki veljajo v kraljevini Italiji, kolikor se nanašajo na prenos bolnikov iz njih bivališča v bolnico.
Vselej, kadar naj se prenese v bolnico kdo, ki ima eno izmed navedenih bolezni, morajo obvestiti srbsko-hrvatsko-slovenska oblastva o lem vnaprej reška sanitetna oblastva in bolnično upravo.
Člen 9.
Uradniki, ki imajo dolžnost, opravljati nadzorstvo na meji, izdajajo osebam, ki jih je treba sprejeti v bolnico, in njih spremljevalcem, če ne bi imeli obmejne karte, prehodnico, ki je določena v odredbah o obmejnem prometu.
Člen 10.
Bolnična uprava sme občevati direktno z ob-lastvi in napravami, odgovornimi za plačilo stroškov.
Člen 11.
Ta sporazum velja za deset let od dne, ko stopi v veljavo.
Če ne priobči ena visoka stranka pogodnica drugi stranki dvanajst mesecev pred potekom desetih let namere, prekiniti učinek tega sporazuma, ostane sporazum obvezen, dokler ne poteče leto dni od dne, ko ga je ena ali druga visoka stranka pogodnica odpovedala.
V potrditev tega so pooblaščenci podpisali ta sporazum.
Sestavljeno v Nettunu dne dvajsetega julija tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
Za kraljevino Za kraljevino Srbov, Hrvatov in	Italijo:
Slovencev:
V. Antonijević s. r.	B. Mussolini s. r.
Dr. Rybaf s. r.
Priloga B.
Konvencija o arhivih, ki se nanašajo na ozemlja, dodeljeni kraljevini Italiji in kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev s sporazumom, podpisanim v Rimu dne 27. januarja 1924.
Člen 1.
Pod izrazom carhivb ali «arhivski material» je treba umeti pisarniške akte in dokumente, registre in javne knjige vseh vrst, načrte državne uprave in avtonomnih javnih uprav, rač'me, ekspertize, načrte, projekte, študije, kopije in prosojne matrice, ki se nanašajo na javna dela in na železnice, nadalje sodne listine in dokumente in notarske akte, spravljene pri sodiščih.
Člen 2.
Da se ugotovi, kateri del arhivov, ki se nanašajo na ozemlja, dodeljena kraljevini Ituliji in kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev s sporazumom, podpisanim v Rimu dne 27. januarja 1924., naj se izroči v izvirniku ali v prepisu oblastvom druge države, se ustanovi komisija, v kateri so za vsako visoko stranko pogodnico:
1.	) en delegat za sodna oblastva;
2.	) en delegat za finančna oblastva;
3.	) en delegat za pomorska oblastva;
4.	) dva delegata za politična ali administrativna oblastva in za vsa ostala oblastva.
Člen 3.
Komisija ima sedež na Reki; če pa bi bilo treba, ga sme premestiti na ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Svoje posle mora začeti v dveh mesecih od dne, ko stopi ta konvencija v veljavo. Njenim članom je zajamčen pristop v prostore, najsi so kjerkoli, kjer se hrani material, o katerem govori predhodni člen. Zagotovljeno jim je najpopolnejše podpiranje in sodelovanje vseh oblastev in vseh uradov.
Člen 4.
Komisija posluje po podkomisijah, sestavljenih iz enega delegata za vsako obeh visokih strank pogodnic. Če nastane nesoglasje, prepuste podkomisije odločitev plenarni komisiji, ki sklepa z večino glasov.
Sklepi komisije in podkomisij so takoj izvršnu Če se komisija ne sporazume, se sme obrniti vsaka visoka stranka pogodnica zaradi rešitve na razsodnika, ki ga označi, ako bi se visoki stranki pogodnici ne zedinili, generalni tajnik Društva narodov.
Člen 5.
Komisija izloči tekoče akte administracije od starejših aktov. Za tekoče akte mora smatrati one, ki ne izvirajo iz časa pred 1884. letom, ter se ne sme dotikati ostalih, s katerimi je treba postopati po pravilih, veljavnih za zgodovinske akte.
Tekoče akte državne administracije na reškem ozemlju kakor tudi občinskopravne akte, sestavljene v dobi od dne 1. januarja 1884. do dne 31. decembra 1924., ki bi bili razdelni in bi se nanašali iz razloga osebne ali teritorialne pristojnosti samo na pravice ali koristi fizičnih ali pravnih oseb, državljanov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki imajo bivališče ali sedež na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, dodeli komisija takoj vladi kraljevine Srbov, Hrvatov in
Slovencev ter jih izroči pravilno odrejenim srbsko-hrvatsko-slovenskim delegatom.
Akti, sestavljeni v dobi od dne 1. januarja 1872. do dne 31. decembra 1883., ki se nanašajo na akte, navedene v predhodnem odstavku, se smejo dodeliti in izročiti na isti način in ob istih pogojih.
Nasprotno pa dodeli komisija pristojnemu italijanskemu oblastvu tekoče akte, o katerih razvidi, da se tičejo skupno vseh ozemelj, za kalem gre, in one, o katerih razvidi, da so iz kakršnegakoli razloga nerazdelni.
Knjige in javni registri se smatrajo za tekoče akte, če so bili v rabi pozneje nego dne 1. januarja
1884.,	ne glede na dan, ko so se začeli uporabljati.
Ob istih pogojih in na isti način se izroče italijanskim delegatom oni tekoči akti kastavske občinske uprave, ki se nanašajo edino na pravice ali koristi oseb, ki so državljani kraljevine Italije ter imajo bivališče ali sedež na ozemlju te kraljevine.
Člen 6.
Komisija izroči vladi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev prepise katastrskih načrtov, zemljiških knjig in pripadajočih aktov in dokumentov, ki se tičejo nepremičnin, ležečih na onem delu reškega ozemlja, ki je dodeljen kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ter so predmet vpisovanja v omenjene registre.
Člen 7.
Komisija izroči vladi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev izvirne akte, ki se nanašajo na odmerjanje onih davkov in taks, katere sme pobirati po odredbah o pobiranju davkov in taks izključno kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Člen 8.
Komisija izroči kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev prepise:
1.	) matic, aktov in načrtov, ki se tičejo konstrukcije, trajanja in stanja ladij za dolgo plovitev, odstopljenih kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, in onih ladij za malo in veliko obrežno plovitev ali ladij za lokalno rabo, ki nosijo srbsko-hrvatsko-slovensko zastavo po dotičnih mednarodnih konvencijah in sporazumih;
2.	) matic in patentov onih mornarjev, ki so postali srbsko-hrvatsko-slovenski državljani;
3.	) registrov, aktov in načrtov, ki se tičejo pomorstva, aktov o koncesijah na obali ali v vodah, dovolil za gradnjo ali za ribjo lov na ozemlju, dodeljenem kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Člen 9.
Arhive reške mestne občine mora hraniti popolnoma ta občina sama. Akti, ki se nanašajo direktno in izključno na ozemlje, dodeljeno kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev z rimskim sporazumom z dne 27. januarja 1924., pa se vendarle izločijo iz arhiva občine ter se izroče onim, ki imajo pravico do njih.
Člen 10.
Vlada kraljevine Srhov, Hrvatov in Slovencev daje vladi kraljevine Italije pravico, pregledati na licu mesta oni material, ki je v njenih arhivih ter se nanaša na zgodovino reškega mesta, napravljati prepise, izpiske, fotografije itd., ter se zavezuje, izposojati v uporabo v posebnih primerih posebne predmete in dokumente, ki se morajo vrniti v določenem roku.
Vlada kraljevine Italije daje iste pravice kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev glede materiala, ki je v direktni zvezi z zgodovino in administracijo te kraljevine ter se hrani v vladnih arhivih na Reki; zahtevala ga bo od Ogrske po členu 177. trianonske pogodbe.
Člen 11.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev priznava, da se morajo izročiti vsi zgodovinski akti, ki se nanašajo na R§ko ter se hranijo v arhivih kakšne druge države, italijanskim cblastvom na Reki, ne da bi bilo treba zahtevati naknadno pritrditev.
Člen 12.
Osebni akti se dodele in izroče, ne glede na datum, po pravici državljanstva in službenem razmerju vsakega uradnika.
Člen 13.
Visoki stranki pogodnici se zavezujeta:
a)	skrbno hraniti povezke in omenjeni material, ki se ju tičejo skupno in ki so jima poverjeni, ter se izogibati vsaki njih izpremembi;
b)	priobčevati druga drugi eventualno izpre-membo kraja, kjer se hrani ta material;
c)	dovoliti oni stranki, ki bi zahtevala pregled na licu mesta, možnost, napravljati prepise, izr piske, fotografije itd.; naposled
d)	izposojati v uporabo v posebnih primerih posebne predmete in dokumente, ki se morajo vrniti v določenem roku.
Člen 14.
Komisija sme odločiti sporazumno, da se ne napravijo prepisi akta, ampak da se izroči njegov izvirnik, odnosno da se ne izroči izvirnik, ampak se napravijo prepisi.
V	tem primeru trpi stroške za prepise ona visoka stranka pogodnica, ki prejme izvirnik.
Kar se tiče zgodovinskih in onih aktov, ki jih označi komisija za nerazdelne aii za akte, ki se tičejo skupno obeh držav, trpi stroške ona visoka stranka pogodnica, ki zahteva njih prepis.
Člen 15.
S to konvencijo se nikakor ne kršijo pravice, ki so bile priznane vsaki visoki stranki pogodnici s sporazumom o arhivih, podpisanim v Rimu dne 6. aprila 1922.
V	potrditev tega so pooblaščenci podpisali to konvencijo.
Sestavljeno v Nettunu dne dvajsetega julija tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
Za kraljevino Za kraljevino Srbov, Hrvatov in	Italijo:
Slovencev:
V. Antonijević s. r.	B. Mussolini s. r.
Dr. Rybär s. r.
Priloga F.
Sporazum o pridobitvi državljanstva.
Člen 1.
Osebe, ki so imele domovinstvo ,v reški občini dne 3. novembra 1918., razen oseb, ki nimajo več te pravice zaradi prostovoljnega akta ali ker so pridobile državljanstvo kakšne druge države, pridobe polnoveljavno, razen izjem, navedenih v členu 4.:
1.	) lastnost državljana kraljevine Italije, če imajo bivališče v onem delu reškega ozemlja, ki je dodeljen kraljevini Italiji, ali če so imele bivališče na tem delu ozemlja, preden so odšle z Reke;
2.	) lastnost državljana kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, če imajo bivališče na onem delu reškega ozemlja, ki je dodeljen kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ali če so imele bivališče na tem delu, preden so odšle z Reke
Če niso imele rečene osebe bivališča na ozemlju, za katero gre (Reka), se določi njih domovinstvo v eni obeh držav po poslednjem bivališču njih roditeljev na enem ali drugem delu ozemlja.
One izmed omenjenih oseb, ki so prenesle bivališče z enega dela prejšnjega ozemlja reške i bčine na drugega, se lahko izrečejo v šestih mesecih od dne, ko stopi ta sporazum v veljavo, ali se hočejo po tem členu sklicevati na svoje prejšnje bivališče.
Dogovorjeno je, da je smatrati po tem sporazumu za bivališče oni kraj, kjer kdo dejanski stanuje z namenom, da bi redoma živel v njem.
Člen 2.
Osebe, starejše od 18 let, ki so pridobile po !ov 1 la-dnost državljana ene visoke stranke pogodnice in ki govore isti jezik ter so istega plemena kakor večina prebivalstva druge visoke stranke pogodnice, imajo pravico, v šestih mesecih od dne, ko stopi ta sporazum v veljavo, optirati za lastnost državljana te države.
Osebe, starejše od 18 let, ki so polnopravno pridobile državljanstvo ene visoke stranke pogodnice in ki se smatrajo po plemenu in jeziku za osebe madžarskega pokolenja, optirajo lahko v roku, določenem v prvem odstavku, za madžarsko državljanstvo.
Za veljavnost opcije ni treba pooblastitve one države, za katero so navedene osebe optirale, in dotična oblastva se morajo omejiti na to, da ugo-tove, ali obstojita potrebna pogoja (pleme in jezik).
Člen 3.
Osebe, starejše od 18 let, ki bi pridobile po členu 1. lastnost državljana ene visoke stranke pogodnice, imajo pravico, v šestih mesecih od dne, ko stopi ta sporazum v veljavo, zahtevati lastnost državljana one države, na katere ozemlju je kraj, kjer so imele domovinstvo, preden so ga pridobile na Reki.
Člen 4.
Osebe, ki so pridobile domovinstvo (pertinenza) v reški občini pozneje nego dne 1. januarja 1910. ali so ga pridobile brez izrečne odobritve pristojnega oblastva, ampak samo po lastnosti državnega uradnika, ne morejo pridobiti polnoveljavno lastnosti državljana ene ali druge visoke stranke pogodnice, celo tudi ne, če imajo pogoje iz člena 1.; imajo pa pravico, zahtevati to lastnost ali lastnost madžarskega državljana v šestih mesecih od dne, ko stopi ta sporazum v veljavo.
Vendar pa pridobe osebe, omenjene v predhodnem odstavku, ki bi postale, če niso pridobile tega domovinstva, polnopravni državljani kraljevine Italije ali kraljevine Srhov, Hrvatov in Slovencev po mirovnih pogodbah, polnopravno lastnost državljana dotične države.
Člen 5.
Osebe, ki imajo po odredbah členov 3. in 4. pravico, zahtevati lastnost italijanskega ali srbsko-hrvatsko-slovenskega državljana, pridobe to lastnost samo, če imajo za to odobritev dotične vlade.
Če osebe iz člena 4. niso zahtevale take odobritve kakor tudi če se jim je odklonila, pridobe te osebe polnoveljavno lastnost madžarskega državljana, razen če ne pridobe po odredbah člena 62., drugega odstavka, trianonske pogodbe lastnosti državljana kakšne druge države.
Ta odredba se uporabi prav tako, če se je odklonila odobritev, ki jo je zahteval italijanski državljan po členu 3.
Osebe, ki so pridobile domovinstvo na Reki in so bile prej državljani kraljevine Italije, pridobe zopet polnoveljavno lastnost državljana rečene kraljevine. Upravičene niso, zahtevati lastnosti državljana kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Člen 6.
Osebe, ki so pridobile, preden so se dodelili Reki oni deli kastavske občine, ki so pripadali ozemlju, omenjenemu v členu 4., točki b), rapall-ske pogodbe, domovinstvo v tej občini, pridobe ob pogojih in na načine, določene s saintgermainsko pogodbo, državljanstvo one visoke stranke pogodnice, ki ji je pripadel del, kjer je bilo ali kjer je njih poslednje bivališče ali bivališče njih roditeljev. Kolikor je določena s saintgermainsko pogodbo opcija ali reklamacija, jo je treba predložiti v šestmesečnem roku, navedenem v predhodnih členih.
Člen 7.
Osebe, ki ne bodo imele na dan, ko stopi ta sporazum v veljavo, dovršenih 18 let, pridobe lastnost onega državljana, ki so jo pridobili njih roditelji, katerih stanje naslede.
Omcžene ženske pridobe državljanstvo svojega moža.
Za vdove in ločene žene je vzeti v poštev domovinstvo, ki so ga imele v dobi zakona, razen če niso pridobile po njega razvezi drugega domovinstva.
Sirote in otroci neznanih roditeljev pridobe državljansko lastnost na svoj lastni račun, ne glede na leta starosti.
Če se zakon razveže ali če rodbinski glavar umre, se smatra, ako se dokaže, da je pridobil domovinstvo na Reki pred dnem 1. januarja 1910., domovinstvo, pridobljeno pred tem dnem, za pridobljeno tudi za vdovo in za otroke.
Člen 8.
Pravica bivališča je urejena s specialnimi sporazumi.
Osebe, ki so izvršile pravico opcije ali pravico volitve, določeno s tem sporazumom, smejo svobodno ohraniti svoje premičnine in nepremičnine. Če prenesejo v 12 mesecih po opciji ali volitvi svoje bivališče na ozemlje one države, za katero so optirale ali katere državljanstvo so zahtevale, smejo odnesti s seboj svoje premičnine vsake vrste , in ne plačajo za to ne ob odhodu ne ob prihodu nobene davščine ali takse.
Osebe, ki imajo domovinstvo na Reki in bivališče na reškem ozemlju, dodeljenem kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev s sporazumom z dne 27. januarja 1924., in ki pridobe, ko izvrše opcijo, lastnost državljanov kraljevine Italije, so oproščene dolžnosti, prenesti domicil s tega ozemlja.
Osebe, ki pridobe po odredbah tega sporazuma lastnost madžarskega državljana, niso primorane, prenesti domicila s prejšnjega reškega ozemlja, če tega ne zahteva .vlada države, v kateri je njih bivališče.
Člen 9.
Pravne osebe, med katere se štejejo tudi trgovske družbe, ki imajo glavni sedež na reškem ozemlju in katerih akti o ustanovitvi so vpisani v regi-, stre pristojnih oblastev na Reki, se smatrajo za italijanske.
Na pravne osebe, med katere se štejejo tudi družbe, na trgovnice in industrijska podjetja, ki so vpisana na Reki ali imajo tukaj objekt svojega podjetja, se uporabljajo odredbe členov 37. in 38. konvencije za obče sporazume, podpisane v Rimu dne 23. oktobra 1922., in sporazuma o industrijskih podjetjih, trgovskih družbah in ostalih združbah, podpisanega v Beogradu dne 12. avgusta 1924.
Odredba prvega odstavka v členu 4. omenjenega sporazuma, sklenjenega v Beogradu dne 12. avgusta 1924., se uporabljajo tudi na prenos sedeža zgoraj omenjenih pravnih oseb, družb, trgovnic ali industrijskih podjetij, ki so v okolnostih, določenih v členu 37. omenjene konvencije za obče sporazume.
Iste olajšave se dajo tudi, če je registrirala trgovska družba, ki je registrirana na Reki in ima glavni objekt svojega podjetja na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, svoj sedež v trgovinskem registru, ki obstoji na tem ozemlju, ako zahteva v šestih mesecih od dne, ko stopi ta sporazum v veljavo, izbris svojega sedeža na Reki. Ta izbris se izvrši na prošnjo prizadete stranke; priloženo ji mora biti potčdilo pristojnega trgovinskega sodišča, s katerim se dokazuje, da je ta trgovska družba' registrirana na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Člen 10.
Fizičnim ali pravnim osebam, ki pridobe v šestih mesecih od dne, ko stopi ta sporazum v veljavo, lastnost državljana ene visokih strank po-godnic, se priznajo vse pravice, ki jih priznavata člen 249. saintgermainske pogodbe in člen 232. trianonske pogodbe dotičnim državljanom prejšnjega avstrijskega cesarstva in državljanom prejšnje ogrske kraljevine, ki so pridobili državljanstvo zavezniške ali pridružene države po odredbah teh Pogodb in v roku, določenih v njima.
Člen 11.
Če se pojavi med visokima strankama pogod-nicama spor o tolmačenju ali uporabljanju tega sporazuma in če zahteva ena visoka stranka po-godniea, da se predloži spor v rešitev razsodišču, •nora pristati druga stranka na to celo tudi, če gre 23 prejudicialno vprašanje, ali je spor tak, da ga i® treba predložiti razsodišču.
Razsodišče se sestavi za vsak spor tako, da Rnenuje vsaka visoka stranica pogodnica za razsodnika enega svojega državljana, obe stranki pa iz-y°lita tretjega razsodnika pripadnika tretje pri-inteljske države.
Visoki stranki pogodnici si pridržujeta pravico, Se za določeno dobo vnaprej zediniti o osebi, ki naj opravlja funkcije tretjega razsodnika, če nastane spor.
Odločba razsodišča ima obvezno moč
Člen 12.
S predhodnimi odredbami se nikakor ne kršijo Pravice, ki izvirajo iz mirovnih pogodb in drugih ®d na rodnih konvencij v korist oseb, o katerih 8°vore predhodni členi, proti državam, ki niso nienovane v tem sporazumu.
V potrditev tega so pooblaščenci pod-P^ali ta sporazum.
. Sestavljeno v Nettunu dne dvajsetega juta tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
Za kraljevino Za kraljevino
0 v, Hrvatov in	Italijo:
Slovencev:
Priloga G.
Sporazum o pokojninah.
Člen 1.
Vsaka visoka stranka pogodnica prevzema, ne da bi se kršilo ono, kar je določeno v členih 4. in 5., od dne 1. februarja 1924. izplačevanje pokojnin, miloščin in draginjskih doklad, ki so jih določile prejšnje vlade avstrijska, ogrska ali avstro-ogrska do dne 3. novembra 1918. civilnim in vojaškim upokojencem, med katere se štejejo tudi upokojenci dvora in prejšnje kabinetne pisarne in upokojenci ogrskih železnic, in sicer kolikor bi postali državljani dotične države ali bi se priznali za take po sporazumu o pridobitvi državljanstva, ki sta ga podpisali na današnji dan visoki stranki pogodnici, in kolikor ne bi obsezali prej sklenjeni sporazumi nasprotnih odredb.
Člen 2.
Kraljevina Italija izplača kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev v enem mesecu od dne, ko se izmenjata ratifikaciji tega sporazuma, povprečni prispevek 1,000.000 (en milijon) lir za izplačilo:
1.	) vseh pokojnin, miloščin in draginjskih doklad, dolžnih onim državnim uradnikom, ki ne pridobe, ker so pridobili domovinstvo na Reki samo po svoji uradniški lastnosti, državljanstva kraljevine Italije po sporazumu, o katerem govori člen 1., in ki pridobe državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev bodisi polnopravno, bodisi z opcijo ali volitvijo;
2.	) vseh pokojnin, miloščin in draginjskih doklad prejšnjih nameščencev in delavcev tobačne tvornice na Reki, ki so sedaj državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ali ki pridobe to lastnost po zgoraj rečenem sporazumu.
Člen 3.
Kar se tiče prejšnjih avstrijskih, ogrskih in avstro-ogrskih državnih civilnih in vojaških uradnikov, med katere se štejejo tudi nameščenci dvora in prejšnje kabinetne pisarne in uradniki ogrskih državnih železnic, ki niso bili še upokojeni do dne 3. novembra 1918., seveda ne izvira iz tega sporazuma nikakršna obveza za državo, katere državljani niso postali. Znesek eventualne pokojnine teh nameščencev se določi, bodisi kar se tiče pravice do pokojnine, bodisi zneska pokojnine same in njenih doklad, po zakonih one države, katere državljani postanejo dotični upokojenci.
Člen 4.
Izplačila, ki so se že izvršila v dobi od dne 3. novembra 1918. do dne 1. februarja 1924., se smatrajo za medsebojno izravnana.
Člen 5.
Znesek vsot, ki jih je plačala za pokojnine, miloščine in draginjske doklade izza dne 1. februarja 1924. druga država, ne pa ona, ki bi jih bila morala plačati po odredbah člena 1., vrne dolžna država v valuti one države, ki je izvršila izplačilo.
Člen 6.
Če bi nastali med visokima strankama pogod-nicama spori glede državljanstva upokojencev prejšnjih administracij, se zavezujeta visoki stranki pogodnici, da ne ustavita in tudi ne znižata tekočega izplačevanja, dokler se ne prizna up kojen-čevo državljanstvo; vendar pa imata pravico, zahtevati* povračilo od one države, katere državljanstvo pridobi dotični upravičenec.
Spor se predloži v enem letu na upokojencevo zahtevo ali na zahtevo prizadete države onemu razsodišču, ki bo pristojno za vprašanja državljanstva po sporazumu, o katerem govori člen 1.
Člen 7.
Pokojnine in druge pokojninske podpore ali miloščine, o katerih govorita pravilnika reške in kastavske občine in ki jih dolgujeta te občini onim svojim uradnikom, ki pridobe državljanstvo v eni ali drugi visoki stranki pogodnici, obremenjajo še nadalje dotični občini. Osebe, ki uživajo pokojnino ali drugo podporo, katero mora dajati reška občina, in pridihe z opcijo ali volitvijo po odredbah sporazuma, o katerem govori člen 1., srbsko-hrvat-sko-slovensko državljanstvo, na eni sirani, in osebe, | ki uživajo pokojnino ah drugo podporo, katero mora dajati kastavska občina, in pridobe ob istih |
pogojih lastnost italijanskih državljanov, na drugi strani — vse te osebe nimajo nikakršneepravice do rečenih pokojnin in podpor.
Člen 8.
Pokojnine ,vdov in sirot, vzgojnine za te poslednje in podpore ob smrti, izplačuje država, katere državljanstvo pridobe prizadete osebe polnopravno z opcijo ali volitvijo po sporazumu, omenjenem v členu 1.
Člen 9.
Z državljani ene visoke stranke pogodnice, ki uživajo po členu 7. pokojnino, miloščino ali draginj sko doklado občine, ležeče na ozemlju druge visoke stranke pogodnice, je postopati, kar se tiče teh prejemkov, prav tako kakor z domorodci. Izplačila pokojnin, miloščin in draginjskih doklad se ne ustavijo, celo tudi ne, če stanujejo rečene osebe izven ozemlja te visoke stranke pogodnice.
V potrditev tega so pooblaščenci podpisali ta sporazum.
Sestavljeno v Nettunu dne dvajsetega julija tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
Za k r a-1 j e v i n o Za kraljevino Srbov, Hrvatov in	Italijo:
Slovencev:
V. Antonijević s. r.	B. Mussolini s. r.
Dr. Rybar s. r.
Priloga H.
Sporazum o pobiran) n davkov.
Člen 1.
Vsaka obeh visokih strank pogodnic pobira na svoj račun ali na račun dotičnih avtonomnih oblasti davke, davščine in takse vseh vrst, ki bi se bile mogle izterjati na ozemlju prejšnje reške države dne 27. januarja 1924. in ki niso bile do tega dne pobrane od fizičnih ali pravnih oseb, med katere se štejejo tudi družbe, ki imajo bivališče ali sedež na njenem lastnem ozemlju.
Člen 2.
Trgovnice, med katere se štejejo tudi trgovske družbe, ki so ali ki so bile registrirane na Reki in katerih podjetja, prodajalnice ali pisarne so bile dne 27." januarja 1924. in so še sedaj na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov m Slovencev ali ki so imele, ker so bile registrirane na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, dne 27. januarja 1924. in imajo še svoja podjetja, svoje prodajalnice in pisarne na reškem ozemlju, dodeljenem kraljevini Italiji, se smatrajo, da imajo sedež na ozemlju one visoke stranke pogodnice, kjer so podjetja, prodajalnice in pisarne, če so prenesle ali če prenesejo v šestih mesecih od dne, ko stopi ta sporazum v veljavo, zakoniti sedež na ozemlje, kjer so njih podjetja, prodajalnice in pisarne.
Člen 3.
Davke, ki obremenjajo nepremičnine, pobira država, na katere ozemlju so te nepremičnine.
Člen 4.
Davek na dohodek od industrije ali trgovine pobira ona država, na katere ozemlju je bilo dne 27. januarja 1924. podjetje ali je bila obratovalnica, ki sta dajali ta dohodek.
V potrditev tega so pooblaščenci podpisali ta sporazum.
Sestavljeno v Nettunu dne dvajsetega julija tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
Za kraljevino Za kraljevino Srbov, Hrvatov in	Italijo:
Slovencev:
V. Antonijević s. r.	B. Mussolini s. r.
Dr. Rybär s. r.
Priloga I.
Sporazum o vzdrževanju in Izboljševanfu regulacije reke Rečine (Eneo).
Člen 1.
Vse stroške, ki se nanašajo na stalno vzdrževanje nasipov in varnostnih del in na regulacijo reke Rečine (Eneo) in na eventualno gradnjo novih del, ki bi se smatrala za potrebna, kakor tudi stroške za čiščenje in trebljenje struge Rečine (Eneo) vzdolž vsega toka, trpita v enakih delih visoki
stranki pogodnici, dokler se ne zgradi hidroelek-1 trična centrala, določena v odstavku b) člena 68. v | prilogi B k rimskemu sporazumu, podpisanemu dne 27. januarja 1924. V tem poslednjem primeru trpi te stroške to podjetje.
Člen 66. navedene priloge se nadomešča s tem i členom.
Člen 2.
Mešana tehnična komisija, ki se sestavi v dveh mesecih od dne, ko stopi ta sporazum v veljavo, določi posle in dela, ki naj se izvrše na račun obeh držav. Vsaka visoka stranka pogodnica imenuje v to komisijo tri člane. Mandati teh članov trajajo, dokler se ne prekličejo.
Priobčila, ki se tičejo delegatov, se vrše vzajemno po ministrstvih za zunanje posle obeh visokih strank pogodnic.
Člen 3.
Komisija, omenjena v členu 2., je edino upravičena, ukrepati vse, kar se tiče poslov in del, ki jih navajata predhodna člena in ki jih bo smatrala za potrebne. Vedno mora skrbeti za to, da zaradi teh poslov in del ne trpi škode ukoriščanje vode iz Rečine za proizvajanje energije.
Člen 4.
Sklepi komisije so veljavni, če se sprejmejo z večino glasov vsake delegacije.
Če se ne doseže sporazum, se predloži spor v rešitev razsodišču. Razsodišče se sestavi za vsak spor tako, da imenuje vsaka visoka stranka pogodnica za razsodnika enega svojega državljana in da izvolita obe stranki za tretjega razsodnika državljana tretje prijateljske države. Visoki stranki pogodnici si pridržujeta pravico, se zediniti vnaprej in za določeno dobo o osebi, ki naj opravlja funkcije tretjega razsodnika, če nastane spor.
Odločba razsodišča ima obvezno moč.
Člen 5.
Mešana komisija se sestane na predsednikov poziv po izkazani potrebi, najmanj pa dvakrat na leto. Seje se vrše izmenoma na Reki in na Sušaku, tako da se sklicujejo tekom enega leta v eno teh mest, tekom prihodnjega leta pa v drugo. Za prvo leto se določi sedež z žrebom.
Predseduje prvi delegat one države, kjer se komisija sestane.
Člen 6.
Vsaka visoka stranka pogodnica trpi stroške svoje delegacije. Stroške za razsodišče trpita visoki stranki pogodnici v enakih delih.
Člen 7.
Projekte in proračune za izvrševanje potrebnih del izdelujejo tehniki, ki so pooblaščeni za to v eni obeh držav in ki jih določi komisija.
Člen 8.
Načrtom in projektom za dela in posle, ki se je zanje odločila komisija, ni treba naknadne odobritve oblastev visokih strank pogodnic, če jih je že odobrila komisija ali odobrilo razsodišče.
Podjetja, ki naj izvrše navedene posle in navedena dela, določi komisija, ne glede na njih narodnost, po odredbah člena 3. z dražbo.
Pooblastitev za začetek poslov in del kakor tudi njih odobritev dä komisija sama.
Delavci se vpišejo pri napravah za socialno zavarovanje one države, katere državljani so.
Člen 9.
Rekonstrukcija vozovnega mostu med Reko hi Sušakom, porušenega v mesecu decembru 1920., se izvrši ob skrbi in stroških kraljevine Italije najmanj v prejšnjih dimenzijah v enem letu od dne, ko se podpiše ta sporazum.
V ta namen postavi vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev prostor ob levem bregu reke Rečine, in sicer tam, kjer se opira most ob breg, v tako stanje, da se bodo dala svobodno izvajati dela. Vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dovoli, da se zgrade delavnice v potrebnih tehničnih razmerjih na srbsko-hrvatsko-slovenskem ozemlju.
Člen 10.
Dokler se bodo vršila dela, navedena v členih 8. in 9., bo material, potreben za gradnjo, oproščen vsake trošarine in vseh drugih obmejnih in carinskih davščin.
Osebje, ki bo vodilo dela, in delavce, zaposlene pri njih, izbere podjetnik; na njegovo zahtevo in ob njegovem poroštvu se opremijo s prepustnico, ki jo izda lokalno politično oblastvo one države, kateri pripadajo.
V	potrditev tega so pooblaščenci podpisali ta sporazum.
Sestavljeno v Nettunu dne dvajsetega julija tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
Za kraljevino Za kraljevino Srbov, Hrvatov in	Italijo:
Slovencev:
V. Antonijević s. r.	B. Mussolini s. r.
Dr. Rybär s. r.
Priloga L.
Sporazum o komunikacijah.
Člen 1.
Vpoštevaje veliki pomen, ki bi jo imela možnost, razpolagati z več prehudi čez Rečino (Eneo), da bi se spojilo srbsko-hrvatsko-slovensko železniško omrežje z omrežjem kraljevine Italije, in vpoštevaje potrebo, odpraviti vsako oviro glede upostavitve intenzivnega prometa med obema državama, sta se zedinili visoki stranki pogodnici o tem, da zgradita nemudoma iznova čez omenjeno reko tri železniške mostove.
Člen 2.
Rekonstrukcija treh mostov čez Rečino (Eneo) med Brajdico in Delto za železnico in za pešce se mora izvršiti v dveh letih od dne, ko stopi ta sporazum v veljavo, ob skrbi in ob stroških kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vlada kraljevine Italije hoče prispevati za to rekonstrukcijo v treh mesecih od dne, ko stopi ta sporazum v veljavo, vsoto 2,000.000 lir.
Člen 3.
Vlada kraljevine Italije sme zahtevati, naj se ji predhodno priobčijo načrti in projekti za posle in dela pri rekonstrukciji mostov.
V	potrditev tega so pooblaščenci podpisali ta sporazum.
Sestavljeno v Nettunu dne dvajsetega julija tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
Za kraljevino Za kraljevino Srbov, Hrvatov in	Italijo:
Slovencev:
V. Antonijević s. r.	B. Mussolini s. r.
Dr. RyMr s. r.
Priloga M.
Dopolnilni sporazum o carinskem nadzorstvu in o ribji lovi v vodah Reke in Sušaka.
Člen 1.
Da se prepreči vsaka možnost tihotapstva na škodo obeh držav, se prepoveduje ladjam vsake vrste, razen ob višji sili, da bi se zasidravale ali se kakorkoli drugače ustavljale ,v vodah, omejenih na naslednji skici s četverokotnikom ABCD.
Če se prekrši ta odredba kakor tudi ob vsakem izjemnem sumu, da bi poizkusila ladja izvršiti tihotapstvo, imajo carinski organi obeh visokih strank pogodnic pravico, priti zaradi carinskega nadzorstva v rečene vode (četverokotnika ABCD). Če morajo zaradi pregleda, ki ga je treba izvršiti v tem primeru, oditi na jadrnico ali parno ladjo, ki se je ustavila ali zasidrala zoper prednje odredbe ali iz plovitvenih potreb v navedenih vodah, smejo to storiti carinski organi ene obeh držav ob sodelovanju carinskih organov druge države.
Če se zdi carinskim organom ene obeh držav potrebno, uporabiti varnostne ukrepe, ali če ugo-tove s preiskavo na ladji, izvršeno po tem, kar je spredaj rečeno, tihotapstvo, se morajo odrediti potrebni ukrepi sporazumno med carinskimi organi
ali ostalimi pristojnimi oblastvi obeh držav po odredbah konvencije za pobijanje tihotapstva in prekrškov finančnih zakonov, ki je bila podpisana v Rimu dne 23. oktobra 1922.
Razen tega je dogovorjeno, da ne smejo organi italijanske carine nikoli stopati na parne ladje ali jadrnice, ploveče čez te vode zato, da pridejo v sušaško luko, ali odhajajoče iz nje, ker sta se visoki stranki pogodnici zedinili o tem, da se nikakor ne sme ovirati prihod v to pristanišče in odhod iz njega.
Če se v rečenih vodah ladja razbije, smejo ukreniti carinski organi visokih strank pogodnic, česar je treba po zakonih njih države, da zavarujejo državne koristi, in sicer kolikor je le mogoče sporazumno s pristojnimi pomorskimi oblastvi; drugače pa jim je treba ta oblastva obvestiti o teh ukrepih.
Člen 2.
Teritorialne vode prejšnje svobodne reške države se smatrajo odslej za vode, ,v katerih je dovoljena skupna ribja lov po sporazumu, sklenjenem med visokima strankama pogodnicama v Brionih dne 14. septembra 1921.
Člen 3.
Državljani obeh .visokih strank pogodnic imajo potemtakem pravico, izvrševati ribjo lov, razen v času, prepovedanem zaradi zaščite ribje favne, po konvenciji, navedeni v predhodnem členu, celo tudi v onih teritorialnih vodah ene in druge visoke stranke pogodnice, ki so bile teritorialne vode Reke izven pasu ene morske milje ob obali. V tem pasu prve morske milje je pridržana pravica ribje lovi domačemu življu, izvzemši vode, omejene s četverokotnikom ABCD, o katerem govori člen 1. in v katerem je ribja lov prepovedana.
V	tem zmislu se izpreminjata odstavka a) in b) člena 2. brionske konvencije.
Člen 4.
Nobena visoka stranka pogodnica ne sme za-počenjati brez predhodnega sporazuma z drugo novih del v vodah, navedenih v členu 1., in tudi ne zapirati teh vodh z drugimi ukrepi, ali vobče, odrejati kaj takega, kar bi utegnilo ovirati prihod v sušaško pristanišče ali odhod iz njega
V	potrditev tega so pooblaščenci podpisali ta sporazum.
Sestavljeno v Nettunu dne dvajsetega julija tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
Za kraljevino Za kraljevino Srbov, Hrvatov in	Italijo:
Slovencev:
V. Antonijević s. r.	B. Mussolini s. r.
Dr. Rybdr s. r.
Priloga N.
Dopolnilni sporazum k rimskemu sporazumu z dne 6. aprila 1922. o odnošajih med sodnimi oblastvi kraljevine Italije in kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Člen 1.
Sodna oblastva kraljevine Italije na ozemljih, dodeljenih Italiji z rimskim sporazumom z dne 27. januarja 1924., kakor tudi ona, ki so podrejena apelacijskima sodiščema v Trstu in Zadru, na eni strani in sodna oblastva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, podrejena višjim sodiščem v Ljubljani, Zagrebu, Splitu in Sarajevu, na drugi strani smejo občevati neposredno med seboj v svojem lastnem jeziku o vseh stvareh civihiega, trgovinskega in kazenskega značaja, ne da bi posredovalo ministrstvo.
Člen 2.
Policijska oblastva na Reki in policijska oblastva na Sušaku smejo prav tako občevati med seboj v svojem lastnem jeziku.
V	potrditev tega so pooblaščenci podpisali ta sporazum.
Sestavljeno v Nettunu dne dvajsetega julija tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
Za kraljevino Za kraljevino Srbov, Hrvatov in	Italijo:
Slovencev:
V. Antonijević s. r.	B. Mussolini s. r.
Dr. Rybdr s. r.
Sporazumi,
sklenjeni zaradi definitivne ureditve vseh vprašanj, ki jih je treba rešiti za uporabljanje Člena 9. sporazuma, ki se tiče Reke, podpisanega v Rimu dne 27. januarja 1924., kakor tudi izvestnib vprašanj, ki se tičejo srbsko-hrvatsko-slovenskih državljanov na Reki in italijanskih državljanov v Dalmaciji.
Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev in Njegovo Veličanstvo kralj Italije,
prešinjena z željo, definitivno urediti vsa vprašanja, ki jih je treba rešiti za uporabljanje člena 9. pogodbe o Reki, katero sta podpisali v Rimu kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevina Italija dne 27. januarja 1924., kakor tudi izvestna vprašanja, ki se tičejo srbsko-hrvatsko-slovenskih državljanov na Reki in italijanskih državljanov v Dalmaciji, sta se odločila, skleniti o tem specialne sporazume, ter sta imenovala zategadelj za svoje pooblaščence:
Njegovo Veličanstvo kralj Srhov, Hrvatov in Slovencev:
gospoda Vojislava Antonijeviča, svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra pri Njegovem Veličanstvu kralju Italije;
gospoda Otokarja Rybafa, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra;
Njegovo Veličanstvo kralj Italije: gospoda Benita Mussolinija, narodnega poslanca, predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje posle,
ki so dogovorili, ko so izmenjali svoja pooblastila, spoznana v dobri in pravilni obliki, to-le:
Člen 1.
Odredbe, obsežene v tukaj priloženih sporazumih, sta usvojili visoki stranki pogodnici glede razmerij med obema državama o vprašanjih, ki so predmet vseh spodaj naštetih sporazumov:
P r i 1 o g a A. Sporazum o uporabljanju člena 9. sporazuma, podpisanega v Rimu dne 27. januarja 1924.
Priloga B. Sporazum o advokatih.
P r i 1 o g a C. Sporazum o obmejnih posestvih. Priloga D. Začasni sporazum o razlastitvah.
Člen 2.
Dogovorjeno je, da se uporablja na te sporazume, kolikor se tičejo Dalmacije, odredba člena 40. konvencije za obče sporazume, podpisane v Rimu dne 23. oktobra 1922.
Člen 3.
Sporazumi, o katerih govori člen 1., se ratificirajo in ratifikaciji se izmenjata v Rimu čimprej bo mogoče.
Ti sporazumi stopijo v veljavo mesec dni po izmeni ratifikacij, razen če ni dan, ko stopi eden ali dnrgi izmed sporazumov ,v veljavo, določen drugače s tem sporazumom.
V potrditev tega so pooblaščenci podpisali omenjene sporazume obenem s tem aktom, ua katerega so pritisnili svojo pečate.
Sestavljeno v Nettunu v dveh izvodih dne dvajsetega julija tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
Za kraljevino Za kraljevino Srbov, Hrvatov in Italijo: Slovencev:
(L. S.) V. Antonijević s. r. (L.S.) B. Mussolini s. r.
(L. S.) Dr. RyMr s. r.
* * *
Priloga A.
Sporazum o uporabljanju člena 9. rimskega sporazuma.
Člen 1.
Osebe, pristojne na Reko, ki pridobe po sporazumu o pridobitvi državljanstva, katerega sta Podpisali na današnji dan visoki stranki pogodnici, astnost državljana kraljevina Srbov, Hrvatov in . 0Vencev z opcijsko pravico, kolikor imajo biva-“Ce na onem delu reškega ozemlja — rapaUska
pogodba člen 4., točki a) in b) — ki je bil dodeljen po rimskem sporazumu z dne 27. januarja 1924. Italiji, uživajo na rečenem delu ozemlja analogno pravice in privilegije, ki so bile podeljene z ra-pallsko pogodbo z dne 12. novembra 1920. in s konvencijo za obče sporazume, podpisano v Rimu dne 23. oktobra 1922., onim italijanskim državljanom v Dalmaciji, ki so to postali po rečeni pogodbi.
Potemtakem:
a) niso primorane, prenesti svojega bivališča z ozemlja, ki je dodeljeno Italiji;
' b) imajo pravico, svobodno rabiti svoj jezili (srbsko-hr.vatski) z vsemi možnostmi, ki izvirajo iz te pravice. Torej imajo pravico, rabiti ta jezik bodisi osebno, bodisi kot advokati, se obračati ustno in pismeno na državna sodišča in politično-admini-strativna in finančna oblastva, razen na ona carinska oblastva, ki imajo sedež na ozemlju, navedenem v členu 1. Vendar pa ne smejo rabiti advokati srbsko-hrvatskega jezika pred sodiščem, če gre za obrambo državljana kraljevine Italije, ki je italijanske narodnosti.
Javni notarji, pravilno kvalificirani za sestavljanje aktov v srbskohrvatskem jeziku, so upravičeni, sestavljati na zahtevo rečenih oseb notarske akte v tem jeziku. Prevoda teh in drugih aktov, sestavljenih v srbskohrvatskem jeziku in priloženih aktom, ki se pošiljajo navedenim oblastvom, ni treba, niti takrat, kadar se prilože prošnjam ali zahtevam za prepis ali vpis v zemljiške knjige ali v druge javne knjige in registre;
• c) imajo pravico, svobodno opravljati cerkvene obrede one vere, ki ji pripadajo, in, izvrševaje svoje veroizpovedanje, rabiti svoj jezik;
d)	imajo pravico, ustanavljati, upravljati in nadzirati šole kakor tudi druga vzgajališča, dobrodelne in verske naprave ali naprave za socialno pomoč ali kulturno-intelektualnega značaja s pravico, v njih svobodno rabiti svoj jezik.
Navedene privatne šole se upravljajo in nadzirajo v mejah, določenih z občimi zakoni kraljevine Italije.
Hoditi v zgoraj navedene privatne šole in naprave je dovoljeno samo osebam, ki prebivajo na Reki. Obiskovanje teh šol ima isto veljavo kakor obiskovanje šol kraljevino Italije iste kategorije. Izpričevala, ki jih izdajajo te šole in privatne naprave, imajo isto vrednost, ki je priznana izpriče-valom njim ustreznih državnih šol.
V	omenjenih privatnih šolah učenje italijanskega jezika ni obvezno.
V	navedenih privatnih šolah morajo učiti učitelji in kateheti, ki so usposobljeni za to v eni ali v drugi obeh držav in ki jih izberejo srbsko-hrvatsko-slovenski državljani ter potrdijo pristojna oblastva kraljevine Italije.
Lastnost državljana kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ne sme biti razlog, da bi se preklical dani pristanek za učitelje in katehete omenjenih privatnih šol in naprav.
V	teh šolah in napravah se smejo usvojiti učne" knjige, ki se rabijo v šolah kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Člen 2.
Doktorske diplome in ostale univerzitetne naslove oseb, ki so bile pristojne na Reko in ki pridobe po sporazumu o pridobitvi državljanstva, katerega sta podpisali visoki stranki pogodnici na današnji dan, lastnost državljana kraljevine Italije ali kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, priznavajo oblastva kraljevine Italije italijanskim državljanom, oblastva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pa državljanom te kraljevine, če je izdala te diplome in naslove italijanska univerza ali druga višja naučna naprava srbsko-hrvatsko-slo-venskemu državljanu ali če jih je izdala srbsko-hrvatsko-slovenska univerza ali druga višja naučna naprava italijanskemu državljanu; v enem in v drugem primeru je freba, da so bile diplome in naslovi, za katere gre, izdani pred današnjim dnem.
Diplome in ostali univerzitetni naslovi, ki jih je izdala univerza ali druga višja naučna naprava prejšnje avstro-ogrske monarhije ali katerakoli država njena naslednica, se smatrajo ob istih pogojih za enake navedenim diplomam in naslovom.
Člen 3.
Osebe, navedene v členu 1., imajo pravico, izvrševati na ozemlju, dode'jenem Italiji, umetnost, obrt, industrijo in vsakovrstne poklice, s katerimi so se bavile zakonito do dne 3. novembra 1918.; izvzemajo se poklici notarjev, zemljemercev in po-1
oblaščenih civilnih inženjerjev, Izvrševanje advokatskega poklica na tem ozemlju je urejeno s specialnim sporazumom.
Izven pravice, ki izvira iz te odredbe, brez kakršnekoli omejitve za zdravnike, ki so optirali za eno visoko stranko pogodnico, smejo izvrševati oni zdravniki, ki so državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in ki so izvrševali svoj poklic na Reki deset let do dne, ko se je podpisal ta sporazum, ali državljani kraljevine Italije, ki so izvrševali svoj poklic prav toliko časa na Sušaku, nadalje svoj poklic na navedenih ozemljih celo tudi, če niso imeli nikoli domovinstva na Reki.
Če se prekine izvrševanje umetnosti, obrtov, industrij in poklicev zbog višje sile, se to ne jemlje v poštev ob izvrševanju predhodnih odstavkov.
Te odredbe se ne nanašajo na državne uradnike.
Člen 4.
Industrijske koncesije in ugodnosti, ki so se smele prenašati po zakonih starega režima na dediče, se smejo prenesti na one dediče, ki so direktno ali indirektno pridobili srbsko-hrvatsko-sloven-sko državljanstvo in ki bi bili tudi, da ni oporoke, pozvani za nasledstvo.
Prenos se izvrši celo tudi, če bi bilo treba za izvrševanje in uživanje teh koncesij ali ugodnosti italijanskega državljanstva, in ob istih pogojih, ob katerih bi se vršil med državljani kraljevine Italije.
Člen 5.
Nek varno pravicam svobodnega pogajanja, kolikor gre za pogodbe o poslovanju na ozemlju, omenjenem v členu 1., se ne smejo izključiti srbsko-hrvatsko-slovenski državljani, o katerih govori rečeni člen, od izvrševanja svojega poklica zato, ker so srbsko-hrvatsko-slovenski državljani, če bi morali pripadati sedaj ali v bodoče za izvrševanje teh poklicev kraljevini Italiji, samo da se podrejajo predpisom, ki veljajo za državljane te kraljevine. Ta odredba se ne nanaša na državne uradnike in na delavce v državnih tvornicah.
Člen 6.
Kar se tiče režima, ki ga je usvojiti za italijanske državljane srbsko-hrvatsko-slovenske narodnosti, ki stanujejo na Reki in ki so pridobili italijansko državljanstvo po domovinstvu v tem mestu, je dogovorjeno:
a)	da se ne bodo predpisovale nikakršne omejitve zoper svobodno rabo njih jezika bodisi v privatnih, bodisi v trgovinskih odnošajih, bodisi glede tiska ali publikacij kakršnegakoli značaja, bodisi na javnih sestankih;
b)	da uživajo vobče vse pravice, ki jih uživajo . italijanske manjšine v Dalmaciji.
Člen 7.
Priznava se potreba, odrediti vse, kar je prikladno, da se prepreči vsako prizadevanje, ki mu je namen, odpuščati uradnike ali delavce, ki se pokoravajo odredbam, veljajočim za domorodce, zgolj zaradi njih državljanstva ali njih narodnosti.
V potrditev tega so pooblaščenci podpisali ta sporazum.
Sestavljeno v Nettunu dne dvajsetega julija tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
Za kraljevino Za kraljevino Srbov, Hrvatov in	Italijo:
Slovencev:
V. Antonijević s. r.	B. Mussolini s. r.
Dr. Rybdf s, r.
*
Zapisnik o podpisu.
Pristopajo k podpisu sporazuma o uporabljanju člena 9. rimskega sporazuma z dne 27. januarja
1924.,	sklenjenega med kraljevino Italijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, so pedali podpisani pooblaščenci nastopne izjave, ki so sestavni del tega sporazuma:
Člen 1.
Da se prepreči vsako netočno tolmačenje sporazuma o up sabljanju člena 9. rimskega sporazuma z dne 27. januarja 1924., je dogovorjeno, da ta sporazum v ničemer ne krši pravic in privilegij, podeljenih z rapallsko pogodbo in občimi sporazumi, podpisanimi v Rimu dne 23. oktobra 1922., ki ostanejo potrjene, kolikor niso urejene z naslednjim členom.
, Člen 2.
Ker je bil obseg, v katerem se rabi srbsko-hrvatski jezik pred oblastvi na Keki, določen po pravicah, podeljenih v Dalmaciji italijanskim državljanom, o katerih govori člen 49. konvencije za obče sporazume, podpisane v Rimu dne 23. oktobra 1922., je dogovorjeno, da se priznavajo omenjenim italijanskim državljanom v Dalmaciji nastopne pravice:
Pravico imajo, rabiti italijanski jezik bodisi osebno, bodisi kot advokati, se obračati ustno ali pismeno na državna sodišča in politično-admini-strativna in finančna oblastva, razen na ona carinska oblastva, ki imajo sedež v Dalmaciji. Vendar pa ne smejo rabiti advokati italijanskega jezika, če gre pred sodiščem za obrambo državljana kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev srbsko-hrvatsko-slovenske narodnosti. Javni notarji, pravilno kvalificirani za sestavljanje aktov v italijanskem jeziku, so upravičeni, sestavljati na zahtevo rečenih osel) notarske akte v tem jeziku.
Prevoda teh in drugih aktov, sestavljenih v italijanskem jeziku in priloženih aktom, ki se pošiljajo navedenim oblastveni, ni treba niti takrat, kadar se prilože prošnjam ali zahtevam za prepis ali vpis v zemljiške knjige ali druge javne knjige in registre.
V potrditev tega so pooblaščenci podpisali ta zapisnik.
Sestavljeno v Nettunu dne dvajsetega julija tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
Za kraljevino Za kraljevino Srbov, Hrvatov in	Italijo:
Slovencev:
V. Antonijević s. r.	B. Mussolini s. r.
Dr. Rybäf s. r.
Priloga B.
Sporazum o advokatih.
Izvrševaje sporazum, obsežen v členu II. zapisnika, sestavljenega dne 23. oktobra 1922. ob podpisu sporazuma in konvencij, sklenjenih istega dne med kraljevino Italijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, in člena 9. rimskega sporazuma z dne 27. januarja 1924., sklemenega med istima visokima strankama pogodnicama:
uvaževaje, da je priznala vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z noto z dne 21. avgusta 1924. advokatom, ki so v okolnostih, navedenih v prvem odstavku člena 49. konvencije za obče sporazume, pravico, nadalje izvrševati svoj poklic na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, če se pokoravajo vsem predpisom, ki veljajo za advokate državljane te kraljevine, in če opravijo prisego, ki se omejuje na obveznost, da se hočejo ravnati po državnih zakonih in po svojih profesionalnih dolžnostih in priznavati jurisdikcijo oblastva te kraljevine z izključitvijo vsakega drugega oblastva o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na njih poklic, s pridržkom, da imajo pravico zastopanja v kazenskih pravdah samo oni advokati, ki jih ‘pooblasti za to na njih zahtevo ministrstvo pravde kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev;
vpoštevaje potrebo, urediti enotno vprašanja, ki se nanašajo na izvrševanje advokatskega poklica na ozemljih, za katera gre,
je dogovorjeno to-le:
Člen 1.
Advokatom, ki se jim je na podstavi opcije, izvršene po členu 7. rapallske pogodbe, in členov 45. in 46. konvencije za obče sporazume, podpisane v Rimu dne 23. oktobra 1922., priznalo državljanstvo kraljevine Italije in ki so izvrševali prej svoj poklic ter bivali na ozemlju nekdanje kraljevine Dalmacije, dodeljenem kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor tudi advokatom, ki izvolijo državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev po sporazumu o pridobitvi državljanstva na Reki, katerega sta podpisali visoki stranki po-godnici na današnji dan, in ki so izvrševali prej svoj poklic ter bivali na nekdanjem ozemlju Reke, dodeljenem kraljevini Italiji, se priznava pravica, izvrševati svoj poklic kot advo' ati in zastopniki pri sodnih in administrativnih oblastvih, ki imajo sedež na navedenih ozemljih.
Ista pravica se priznava, kolikor se tiče izvrševanja advokatskega in zastopniš'-ega poklica pri sodnih in administrativnih oblastvih, ki imajo sedež na ozemlju Zadra, dodeljenem kraljevini Italiji, advokatom, ki so pridobili državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev po prej
veljavnih odredbah in ki so prej izvrševali svoj poklic ter bivali na omenjenem ozemlju.
Izven teh ozemelj se priznavajo omenjeni advokati pri dotičnih višjih instancah kakor tudi pri specialnih sodiščih vedno, kadar gre za rekurz, priziv, revizijo, redno ali izredno pritožbo.
Eventualne omejitve zagovorniške pravice pred vrhovnim ali kasacijskim sediščem kakor tudi potreba prisotnosti advokata, ki izvršuje svoj poklic na sedežu tega sodišča, so določene z občim! zakonom.
Člen 2.
Pravico zastopanja v kazenskih pravdah imajo samo oni izmed omenjenih advokatov, ki jih pooblasti za to na njih zahtevo pristojno ministrstvo pravde.
Člen 3.
Advokati, ki izpolnjujejo pogoje, določene v členu 1., ter zahtevajo, naj se jim dovoli izvrševanje njih poklica, ki so ga ustavili kesneje nego dne 3. novembra 1918., se morajo pokoravati vsem odredbam zakonov, ki veljajo za advokate, državljane kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ali kraljevine Italije, in ki ne nasprotujejo predhodnim členom.
Priseči morajo pred apelacijskim sodiščem, da se bodo ravnali po državnih zakonih in po svojih profesionalnih dolžnostih. V vseh vprašanjih, ki se nanašajo na njih poklic, spadajo pod jurisdikcijo lokalnih oblastev; vsako drugo oblastvo je izključeno.
V	potrditev tega so pooblaščenci podpisali ta sporazum.
Sestavljeno v Nettunu dne dvajsetega julija tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
Za kraljevino Za kraljevino Srbov, Hrvatov in	Italijo:
Slovencev:
V. Antonijević s. r.	B. Mussolini s. r.
Dr. Rybar s. r.
Priloga C.
Sporazum o obmejnih posestvih.
Člen 1.
Izjeme in omejitve pravice, pridobivati, imeti v posesti in uporabljati nepremičnine v pasu do 50 kilometrov od meje, ki obstoji zaradi varnosti države, ne veljajo za one državljane visokih strank pogodnic, ki so pridobili lastnost državljana kraljevine Italije po odredbah člena VIL, št. 2., rapallske pogodbe z dne 12. novembra 1920. in na katere se nanaša člen 45. konvencije za obče sporazume, podpisane v Rimu dne 23. oktobra 1922., in tudi ne za one, ki so pridobili lastnost državljana kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev po členu 2. sporazuma o pridobitvi državljanstva na Reki, podpisanega na današnji dan, in na katere se nanaša člen 9. sporazuma o Reki, podpisanega v •Rimu dne 27. januarja 1924.
Člen 2.
Izjeme in omejitve pravice, o katerih govori člen 1., ne veljajo niti za ostale državljane, ki niso omenjeni v gorenjem členu, če gre:
1.	) za odstopitev in uporabljanje onih pravic, ki se morejo zasnovati tudi brez vpisa v zemljiške knjige;
2.	) za pridobivanje in izvrševanje hipotekarnih pravic; in
3.	) za uporabljanje že pridobljenih pravic.
V	potrditev tega so pooblaščenci podpisali ta sporazum.
Sestavljeno v Nettunu dne dvajsetega julija tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
Za kraljevino Za kraljevino Srbov, Hrvatov in	Italijo:
Slovencev:
V. Antonijević s. r.	B. Mussolini s. r.
Dr. Rybdf s. r.
Priloga D.
Začasni sporazum o razlastitvah.
Glede na to, da je vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z razpisom z dne 23. aprila
1925.,	št. 8705/25, ministrstva za agrarno reformo, kolikor se tiče ozemlja nekdanje kraljevine Dalmacije, popolnoma ukinila zaznambe o prepovedi prodaje ali odstopitve lastnine na poljskih posestvih in ostalih nepremičninah ali njih obremenjanje
s hipoteko, in kolikor izvira taka prepoved iz zakonov in predpisov o velikih poljskih posestvih in opraščanju od obveznosti, plačevati bremena, ki se drže teh posestev;
glede na to, da si je vlada iste kraljevine pridržala pravico, dokončno določiti po zakonski poti, ali je dopustno zakone, ki se tičejo razmerij, podobnih onemu med lastniki in kmeti, ki obdelujejo zemljo, uporabljati na razmerja med lastniki in zakupniki posestev, ki leže v Dalmaciji ter so predmet polovičnega pridelka ah kolonata ob pogoju, da se razdele proizvodi ali plačuje zakupnina v denarju ali v naravi, vpoštevaje povsem posebni značaj teh razmerij;
glede na to, da se mora smatrati, ker ni v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev notranjih predpisov o teh vprašanjih, sklenitev tega sporazuma, določenega v členu 57. konvencije za obče sporazume, ki so bili podpisani v Rimu dne 23. oktobra 1922., za prezgodnjo, dokler se ta vprašanja ne rešijo in se ne določijo z lokalnim zakonom pogoji za odrejanje in izplačevanje odškodnin v vseh primerih, kadar se prekrši taka lastninska pravica, kakršna je določena v trenutku, ko se je sklenil omenjeni sporazum;
sta se zedinili vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in vlada kraljevine Italije o nastopnih členih:
Člen 1.
Sklenitev sporazuma, s katerim bi se definitivno določili pogoji za določanje in izplačevanje odškodnin, dolžnih po členu 57. konvencije za obče .sporazume, ki so bili podpisani v Rimu dne 23. oktobra 1922., se odlaga, dokler ne odredi vlada kraljevine Srbov, Hrvatov im Slovencev po zakonodajni poti izmere in pogojev za izplačevanje teh odškodnin.
Člen 2.
Dogovorjeno je, da se uporabljajo v medčasju na državljane kraljevine Italije na ozemlju nekdanje kraljevine Dalmacije odredbe in notranji ukrepi, s katerimi se odlaga uporabljanje zakonov in predpisov o agrarni reformi na tem ozemlju.
Dokler se ne sklene sporazum, naveden v členu 1., se ustavlja uporabljanje vseh ukrepov in odredb, kar bi jih bilo v škodo posestvom, pravicam in koristim omenjenih lastnikov nepremičnin vsake vrste v Dalmaciji in kar se jih nanaša na razlastitev ali oprostitev od dolžnih bremen za posestva, za katera gre; če pa se je izvajalo tako uporabljanje, se mora ustaviti.
Odredbe predhodnega odstavka ne veljajo za primere, ki niso v zvezi z agrarno reformo ali z oprostitvijo od bremen, držečih se posestev, za katera gre; v teh primerih se plača lastnikom predhodna odškodnina po lokalnem zakonu, v izmeri, ki se ujema z dejansko škodo.
Člen 3.
Visoki stranki pogodnici skleneta definitivni sporazum, ki ga je treba, da se enotno določijo prikladni ukrepi na podstavi reciprocitete za vse odškodnine, in plačilne pogoje, nemudoma, ko se sprejme zakon, omenjen v členu 1., ali, če se ne izpolnijo pogoji, določeni v istem členu, v treh letih od dne, ko stopi ta sporazum v veljavo, po poteku teh treh let.
V potrditev tega so pooblaščenci podpisali ta sporazum.
Sestavljeno v Nettunu dne dvajsetega julija tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
Za kraljevino Za kraljevino Srbov, Hrvatov in	Italijo:
Slovencev:
V. Antonijević s. r.	B. Mussolini s. r.
Dr. Rybär.s. r.
Konvencije in sporazumi, sklenjeni zaradi ureditve izvestoih vprašanj, ki se tičejo enako italijanskih državljanov in srbsko-hrvatsko-slovenskih državljanov, zlasti pa izvestnih vprašanj glede izvrševanja mirovnih pogodb.
Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev in Njegovo Veličanstvo kralj Italije,
prešinjena z željo, da bi uredila izvestna vprašanja, ki se tičejo enako njiju državljanov, zlasti
pa izvestna vprašanja, ki izvirajo iz izvrševanja mirovnih pogodb, sta se odločila, skleniti v ta namen specialne konvencije in sporazume, ter sta imenovala zategadelj za svoje pooblaščence: Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev:
gospoda Vojislava Antonijeviča, svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra pri Njegovem Veličanstvu kralju Italije;
gospoda Otokarja Rybäfa, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra;
NjogovoVeličanstvokraljltalije: gospoda Benita Mussolinija, narodnega poslanca, predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje posle,
ki so dogovorili, ko so izmenjali s,voja pooblastila, spoznana v dobri in pravilni obliki, to-le:
Člen 1.
Odredbe, obsežene v tukaj priloženih konvencijah in sporazumih, sta usvojili obe visoki stranki pogodnici glede razmerij med obema državama v vprašanjih, ki so predmet teh spodaj naštetih konvencij in sporazumov:
Priloga A. Konvencija o dolgovih in ter-jatvah.
Priloga B. Sporazum o pogodbah.
Priloga C. Sporazum o rekvizicijah.
Priloga D. Sporazum o povračilu stroškov za bolnice.
Priloga E. Sporazum o delavcih.
Priloga F. Konvencija, ki se nanaša na razne sporazume o vprašanjih socialnega zavarovanja.
• Priloga G. Sporazum, ki se nanaša na delniško družbo cCooperativa Garibaldi».
Priloga H. Obči sporazum o reciprociteti glede socialnih zavarovanj.
Priloga I. Konvencija o preiskovanju in pobijanju prestopkov, storjenih v obmejnih gozdih.
Člen 2.
Konvencije in sporazumi, o katerih govori člen 1., se ratificirajo in ratifikaciji se izmenjata v Rimu, čimprej bo mogoče.
V	veljavo stopijo čez mesec dni od dne, ko se ratifikaciji izmenjata, razen če ni dan, ko stopi v veljavo ena ali druga konvencija ali eden ali drugi sporazum, določen drugače s to konvencijo ali s tem sporazumom.
V	potrditev tega so pooblaščenci podpisali zgoraj omenjene konvencije in sporazume obenem s tem aktom, na katerega so pritisnili svoje pečate.
Sestavljeno v dveh izvodih v Nettunu dne dvajsetega julija tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
Za kraljevino Za kraljevino Srbov, Hrvatov in	Italijo:
Slovencev:
(L. S.) V. Antonijević s. r. (L. S.) B. Mussolini s. r. (L. S.) Dr. Rybar s. r.
* * *
Priloga A.
Konvencija o dolgovih in terjatvah.
Člen 1.
Raznovrstne obveznosti, izražene v avstro-°grskih kronah in sklenjene tudi pozneje nego dne S. novembra 1918. med fizičnimi ali pravnimi ose-bami (med katere se štejejo tudi trgovske in civilne družbe in javne pravne osebe), ki imajo v tre-dutku, ko se podpiše ta konvencija, glavni sedež Sv°jih poslov ali svojih interesov ali redno bivališče Po eni strani na ozemlju ene visoke stranke pohodnice in po drugi strani na ozemlju druge visoke stranke pogodnice, morajo poravnati dolžniki, ki ^|vajo na ozemlju kraljevine Italije, in dolžniki, ai bivajo na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, v dinarjih po zamenjalni stopnji 25 (pet
!n dvajset) dinarjev za 100 (sto) avstro-ogrskih «ron.
Člen 2.
Izjeme od odredb v predhodnem členu so:
L) Dolgovi in terjatve med osebami, na ved e-nd v členu iM ki so imele dne 10. aprila 1919.
1 val išče na ozemljih prejšnje avstro-ogrske mon-
'i6' pripadlih kraljevini Italiji, izvzemši Zader, astovo in Reko (ex corpus separatum), se morajo
plačati in poravnati vzajemno v italijanskih lirah po zamenjalni stopnji 40 (štirideset) lir za 100 (sto) avstro-ogrskih kron, če so prenesli upniki ali dolžniki po tem dnevu bivališče na ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
2.	) Za določanje zamenjalne stopnje, višje od 40 (štirideset) lir za 100 (sto) avstro-ogrskih kron, veljajo v razmerjih, navedenih v predhodnem odstavku, odredbe kraljevskega dekreta kraljevine Italije z dne 27. novembra 1919., št. 2227, toliko, kolikor se dado uporabiti na dotične poedine primere in kolikor gre za državljane ene ali druge visoke stranke pogodnice, ki imajo sedaj bivališče na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, a so imeli še na dan, ko je bil razglašen rečeni dekret (dne 4. decembra 1919.), redno bivališče na ozemljih, pridruženih kraljevini Italiji, izvzemši Zader, Lastovo in Reko (ex corpus separatum).
3.	) Osebe, ki so imele dne 24. februarja 1924. bivališče na prejšnjem ozemlju Reke (ex corpus separatum), dodeljenem kraljevini Italiji, morajo plačati svoje kronske dolgove v italijanskih lirah upnikom, ki so imeli tega dne bivališče na ozemlju sedanje kraljevine Italije, ter imajo pravico, izterjati v italijanskih lirah svoje kronske terjatve od dolžnikov, ki so imeli istega dne bivališče na istem ozemlju. Konverzija se izvrši po zamenjalni stopnji, ki bi se uporabila ob istih pogojih po kraljevskem dekretu z dne 24. februarja 1924., št. 235, kateri se nanaša na konverzijo kron na Reki, celo tudi, če bi bile prenesle te osebe bivališče na ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Člen 3.
Če dolžnik dokaže, da bi spričo uporabe zamenjalne stopnje, določene v predhodnem členu, ne mogel zadostiti svojim obveznostim in da bi bil uničen, ima pravico, zahtevati od pristojnega sodnika, naj mu njegov dolg zniža.
Sodnik sme znižati konverzijsko stopnjo, ko je predhodno kontradiktorno zaslišal stranke, po načelih pravičnosti samo za toliko, kolikor kompenzacija ni dopustna, in samo, če gre:
a)	za dolg, ki izvira iz tega, ker se je odstopila ali dala v zastavo dotičnemu upniku terjatev, naperjena zoper avstrijsko, ogrsko ali avstro-ogrsko vlado ali njih uprave v zvezi z nakupom, ki so ga izvršile navedene državne uprave med vojno, ali
b)	za dolg, ki izvira iz tega, ker je kupil dolžnik obveznice avstrijskega ali ogrskega vojnega posojila, ali za dolg, garantiran s takimi obveznicami.
Če gre za gažiran dolg, se uporabijo odredbe tega člena samo za oni del, ki ni pokrit z zastavo.
Člen 4.
Če niso dogovorile prizadete stranke med seboj kaj drugega, je treba plačati od dne prvotnega roka do popolnega izplačila zakonite obresti brez odbitka od vsot, ki se izračunijo na podstavi rečene konverzije.
Če se izreče sodna sodba, se priznajo obresti po odredbi predhodnega odstavka, ne da bi se vpoštevalo zastaranje zaostankov.
Člen 5.
Po tej konvenciji se smatrajo podružnice, ki obstoje na dan njenega podpisa ali so obstajale dne 3. novembra 1918. na < zemlju ene visoke stranke pogodnice, nadalje osebe, družbe in podjetja, katerih centrala je na ozemlju druge visoke stranke pogodnice, za zavode, ki imajo glavni sedež na ozemlju države, kjer je podružnica.
One podružnice družb in podjetij, ki obstoje na ozemljih visokih strank pogodnic in katerih centrala je na ozemlju tretje države, se smatrajo prav tako za zavode, ki imajo sedež na ozemlju države, kjer je podružnica, razen če ni dogovorjeno kaj nasprotnega s posebnimi sporazumi, sklenjenimi med državo, v kateri je centrala, in državo, katere pripadnik je dolžnik ali upnik podružnice.
*	Člen 6.
Vse obveznosti, na katere se nanaša ta konvencija, se morajo poravnati po njenih odredbah nezavisno od dne dospelosti.
Ta konvencija se nanaša zlasti na hranilne vloge in na tekoče račune pri bankah in hranilnicah, na hipoteke, na zadolžnice, obveznice, zastavnice (hipotekarne obveznice) in na dividende, določene in dodeljene v avstro-ogrskih kronah.
Obveznice, ki niso bile izžrebane ali katerih plačilni rok ni dospel pred dnem 27. januarja 1924., in kuponi, katerih rok še ni dospel do tega dne,
kakor tudi vložne knjižice, ki jih more dotični zavod izplačati prav tako prinosniku, pa je treba vendarle poravnati, odnosno izplačati po dotičnih odredbah, ki veljajo za domorodce v državi, kjer ima emisijski zavod sedež.
Glede obveznic, ki jih je izdal Hipotekarni kreditni zavod za Dalmacijo, se sklene specialen sporazum.
la konvencija se ne nanaša na obveznice avstrijskega in ogrskega državnega dolga in tudi ne na one obveznice in ona posojila pokrajin in občin, ki so urejene s saintgermainsko in trianonsko mirovno pogodbo.
Obveze, ki izvirajo iz pogodb o privatnem ali socialnem zavarovanju, so iz te konvencije izključene, kolikor so urejene s specialnimi sporazumi.
Dolgove v avstro-ogrskih kronah za pokojnine, draginjske doklade ali podpore, morajo plačati vse odgovorne fizične ali privatne osebe, ki bivajo na ozemlju ene visoke stranke pogodnice, upokojencem, ki so državljani druge stranke pogodnice, po odredbah, ki urejajo to vprašanje v notranjih razmerjih dotičnega ozemlja, kjer biva dolžnik, za katerega gre, in ki veljajo za domorodce.
Člen 7.
Vkljub odredbi v drugem odstavku predhodnega člena se plačajo dolgovi v avstro-ogrskih kronah, če so gažirani z nepremičninami na ozemlju visokih strank pogodnic, razen ob specialnih sporazumih, upniku po občem zakonu o konverziji avstro-ogrske valute, ki velja v državi, kjer je nepremičnina.
Ta odredba se ne nanaša na gažirane dolgove proti hipotekarnim zavodom, ki imajo sedež v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in ki so izdajali hipotekarne obveznice. Ti dolgovi se izplačajo po občih odredbah člena 1.
Če se izvrši prodaja na javni dražbi zbog prisilnega vpisa v zemljiško knjigo in če ni upnik, naveden v prvem odstavku, popolnoma poplačan, ko se razdeli izkupiček za eno ali za več nepremičnin, ki so na ozemlju ene visokih strank pogodnic in so obremenjene v korist tega upnika, mora izplačati znesek ali ostanek terjatve v avstro-ogrskih kronah — kolikor ni poravnan ali ni vknjižen na drugih nepremičninah, ki so na ozemlju iste države — dolžnik, ki biva na ozemlju druge visoke stranke pogodnice, po občih odredbah člena 1.
Člen 8.
Če se uredi plačilo ali konverzija hipotekarnih obveznic ali gažiranih dolgov, se zagotavlja državljanom obeh visokih strank pogodnic isto postopanje kakor za domorodce.
Člen 9.
Ta konvencija se mora uporabljati z retroaktivnim učinkom na vse primere, v katerih se je izplačal dolg kesneje nego dne 3. novembra 1918. tako, da se je položila dotična vsota pri sodišču ali pri administrativnem oblastvu v valuti, ki je imela ob pologu manjšo vrednost nego valuta, navedena v členih 1., 2. in 7., kakršen je bil pač primer; toda vse to samo, če ni bil ta polog opravičen s sodno sodbo ali z odločbo, izrečeno na poslednji stopnji pred dnem, ko se podpiše ta konvencija.
Člen 10.
Če se je izrekla sodba na poslednji stopnji pred podpisom te konvencije, se uporabi ta konvencija, ako je sodba razveljavljena iz razloga, navedenega v lokalnem zakonu.
Člen 11.
Ta konvencija se ne nanaša na plačilo dolga v avstro-ogrskih kronah med osebami, navedenimi v členu 1., bodisi da se je izvršilo, bodisi da ga je treba izvršiti, če so bili pogoji in način plačila določeni s prostovoljnim sporazumom ali poravnavo v drugi valuti, ne pa v avstro-ogrskih kronah.
Člen 12.
Na ozemljih visokih strank pogodnic se ukinja vsaka prepoved plačila navedenih dolgov in vsaka odredba, ki se nanaša na moratorij za take dolgove.
Člen 13.
Kar se tiče dolgov in terjatev, o katerih govori ta konvencija, se smatrajo z dnem 3. novembra 1918. za prekinjene roki zastaranja, roki za uvedbo pravde, roki, ki veljajo med pravdo, kakor tudi
roki, v katerih je treba predložiti obrestne kupone ali dividende ali zahtevati izplačilo izžrebanih vrednotnic ali vrednotnic, ki se morajo izplačati iz drugega razloga — toda brez škode za prejšnjo prekinitev, ki izvira iz lokalnega zakonodajstva ali iz mirovnih pogodb.
Ti roki začno teči iznova čez tri mesece (devetdeset dni) od dne, ko stopi ta konvencija v veljavo.
Odredbe tega člena se ne nanašajo ne na menice ne na papirje, ki se glase na ukaz, če ima akceptant ali, če ni akcepta, izdajatelj bivališče na ozemlju tretje države, kjer omenjena prekinitev ali podaljšava rokov ni dopustna.
Prav tako se ne uporabljajo odredbe tega člena na ostale obveznosti, če je regresna tožba zoper osebo, odgovorno ,v poslednji vrsti, izključena iz razloga, navedenega v predhodnem odstavku.
Člen 14.
Če se je smatralo ob določanju imovine, dohodka ali dobička izvestne fizične ali pravne osebe, da se smejo terjatve, o katerih govori la konvencija, plačati po drugi zamenjalni stopnji ali v drugi valuti, ne pa v oni, v kateri so že plačane ali se morajo plačati upravičencem po odredbah te konvencije ali po specialni poravnavi, ter je vložil zavezanec priziv ali rekurz zoper obremenitev, zasnovano na omenjeni podstavi, dovoli vsaka visoka stranka pogodnica državljanom druge stranke revizijo odmere davkov in taks, ki zadevajo ta dohodek ali znesek, katerega je treba plačati ali pobrati za dotične terjatve, celo tudi, če je bil priziv ali rekurz že zavrnjen, preden stopi ta konvencija v veljavo.
Vsaka visoka stranica pogodnica določi rok, do katerega se morajo vlagati zahteve za obnovo spora; ta rok ne sme biti krajši od treh mesecev od dne, ko stopi ta konvencija v veljavo.
Člen 15.
Ta konvencija se ne nanaša na dolgove in terjatve bolnic. Ti dolgovi in te terjatve so predmet posebnega sporazuma.
V	potrditev tega so pooblaščenci podpisali to konvencijo.
Sestavljeno v Nettunu dne dvajsetega julija tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
Za kraljevino Za kraljevino Srbov, Hrvatov in	Italijo:
Slovencev:
V. Antonijević s. r.	B. Mussolini s. r.
Dr. Rybär s. r.
*
Končni zapisnik.
Vsaka visoka stranka pogodnica si pridržuje pravico, pokreniti postopanje, določeno v členu 215. saintgermainske pogodbe, če bi morala priznati ena izmed njiju tretji državi ugodnejše pogoje, nego se uporabljajo zoper domorodce, kar se tiče ureditve ali konverzije hipotekarnih obveznic ali gaziranih dolgov, ter se obe vladi ne bi mogli med seboj sporazumeti o predmetu takega spora.
Ta odredba velja, najsi se izvrši ureditev ali konverzija po mednarodni konvenciji, razsodbi razsodišča ali po zakonu ali drugi naredbi.
V	potrditev tega so pooblaščenci podpisali ta zapisnik.
Sestavljeno v Nettunu dne dvajsetega julija tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
Za kraljevino Za kraljevino Srbov, H-rvatov in	Italijo:
Slovencev:
V. Antonijević s. r.	B. Mussolini s. r.
Dr. Rybdf s. r.
Priloga B.
Sporazum o pogodbah.
Člen 1.
Če provzroči izvršitev pogodbe, ki je bila sklenjena pred dnem 3. novembra 1918. in ki še velja med fizičnimi ali pravnimi osebami, katere so bivale v trenutku, ko so sklenile pogodbo, po eni strani na sedanjem ozemlju ene visoke stran' e pogodnice, po drugi strani pa na sedanjem ozemlju druge visoke stranke pogodnice, zbog izpreme-njenih trgovinskih razmer za eno izmed strank znatno škodo, sme izreči sodno oblastvo na zahtevo prizadete stranke, kakršne so pač razmere, razvezo
pogodbe ali pa izpremeniti njene pogoje. Če se pogodba razveže, sme sodno oblastvo, ki je izreklo razvezo, prisoditi pravično odškodnino.
Člen 2.
Odredbe predhodnega člena se ne nanašajo:
a)	na pogodbe, ki jim je namen, prenesti lastnino, premičnine ali nepremičnine, če se je lastnina že prenesla ali predmet izročil;
b)	na dolgove in terjatve;
c)	na pogodbe o hipoteki, zastavi ali zastavnih vrednotah;
d)	na pogodbe o zavarovanju in povratnem zavarovanju;
e)	na pogodbe, ki ne bi bile sklenjene med sedanjimi državljani visokih strank pogodnic, če bi bil tak državljan zavezan s to pogodbo samo zbog zamene, odstopitve ali nasledstva, ostvarjenega pozneje nego dne 3. novembra 1928.
V	potrditev tega so pooblaščenci podpisali ta sporazum.
Sestavljeno v Nettunu dne dvajsetega julija tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
Za kraljevino Za kraljevino Srbov, Hrvatov in	Italijo:
Slovencev:
V. Antonijević s. r.	B. Mussolini s. r.
Dr. Rybär s. r.
Priloga C.
-Sl
Sporazum o rekvizicijah.
Člen 1.
Državljani ene visoke stranke pogodnice (fizične in moralne osebe, med katere se štejejo tudi družbe), katerih posestva so bila zaplenjena, odvzeta ali poškodovana s kakršnokoli redovno ali neredovno rekvizicijo rednih oblastev ali vojaških čet druge visoke stranke pogodnice na ozemlju, zasedenem po teh četah in odstopljenem ali ne odstopljenem omenjeni okupatorski visoki stranki pogodnici, imajo pravico, zahtevati od te visoke stranke pogodnice odškodnino, enako oni, ki jo mora dati država domorodcem ob redovni rekviziciji.
Člen 2.
To odškodnino določijo oblastva analogno in z modalitetami, navedenimi v členih 63. in 64. konvencije za obče sporazume, ki sta jo podpisali visoki stranki pogodnici v Rimu dne 23. oktobra 1922.
Člen 3.
Reklamacije, navedene v členu 1., se morajo predložiti po ministrstvu za zunanje posle one države, ki ji pripada zahtevatelj, v treh mesecih od dne, ko stopi ta sporazum v veljavo, ministrstvu za zunanje posle odgovorne države.
Člen 4.
V	šestih mesecih od dne, ko se izroči reklamacija ministrstvu za zunanje pcsle odgovorne države, mora odgovoriti to ministrstvo na zahteve, ki jih je prejelo, definitivno po uspehih, dobljenih s postopanjem, ki se je vodilo po členu 2. Če pa se odgovor o odločbah oblastev, o katerem govori člen 2., vendarle ne dä v tem roku ali če visoka stranka pogodnica, ki je prejela ta odgovor, ni zadovoljna z njim, rešijo spore redna sodišča one države, ki je zavezana, plačati odškodnino, na interesentovo zahtevo, ko so predhodno kontradiktorno zaslišala obe stranki. To zahtevo je treba izročiti v treh mesecih, štetih od konca zgoraj omenjene šestmesečne dobe. Vsak ugovor zastaranja je izključen.
Člen 5.
V	postopanju, določenem v predhodnih členih, je dopusten, če so stranke needine glede okolnosti, ki se morejo ugotoviti po pričah, njih preizkus po veljavnih odredbah celo tudi, če je treba izpričati te okolnosti s pismenimi dokazi.
V	potrditev tega so pooblaščenci podpisali ta sporazum.
Sestavljeno v Nettunu dne dvajsetega julija tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
Za kraljevino Za kraljevino Srbov, Hrvatov in	Italijo:
Slovencev:
Končni zapisnik.
Dogovorjeno je, da odredbe sporazuma o rekvizicijah ne izpreminjajo XVIII. poglavja konvencije za obče sporazume, podpisane v Rimu dne 23. oktobra 1922., kolikor se nanašajo na rekvizicije, izvršene na ozemljih, ki so omenjena v tej konvenciji.
V potrditev tega so pooblaščenci podpisali ta zapisnik.
Sestavljeno v Nettunu dne dvajsetega julija tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
Za kraljevino Za kraljevino Srbov, Hrvatov in	Italijo:
Slovencev:
V. Antonijević s. r.	B. Mussolini s. r.
Dr. Rybär s. r.
Priloga D.
Sporazum o povračilu stroškov za bolnice.
Člen 1.
Terjatve bolnic, občinskih, pokrajinskih in posebnih pravnih teles na ozemlju ene visoke stranke pogodnice zaradi neizplačanih bolniških in pogrebnih stroškov, ki se tičejo državljanov druge visoke stranke pogodnice, se likvidirajo in ugolove za dobo od dne 1. januarja 1921. do dne, ko stopi v veljavo sporazum o podpori osebam, ki so v breme javni pomoči, po cenah, taksah in oskrbninah, ki so jih odredila oblastva, pristojna za dotične bolnice, in ki so veljale ob času, ko je bil bolnik oskrbovan v zavodu.
Taki stroški za prejšnjo dobo so izravnani vzajemno med visokima strankama pogodnicama kakor tudi med njiju državljani.
Člen 2.
Terjatve se likvidirajo v valuti države, kjer je dotična bolnica.
Kronske terjatve se likvidirajo v sedanjem denarju rečene države; denar se konvertira po zamenjalni stopnji, določeni z lokalnim zakonom za terjatve, ki so nastale v dotični dobi.
Člen 3.
Vsoto, ki je na dolgu na podstavi likvidacije, navedene v predhodnem členu, določi poslaništvo države, odgovorne za plačilo, sporazumno z ministrstvom za zunanje posle države, kjer je bolnica.
Člen 4.
Vsote, določene po predhodnih členih, se plačajo v šestih mesecih od dne, ko se ugotovi dolžni znesek ali njegov del. -
Za to plačilo je odgovorna v prvi vrsti država, katere svojci so bili oskrbovani v bolnici, ki nastopa kot upnica; vendar pa se s tem ne sme prekršiti pravica, izterjati dotične vsote od fizičnih ali pravnih oseb, ki so zavezane za to povračilo.
Člen 5.
Plačila se vrše v valuti države, na katere ozemlju je bolnica-upnica.
Izpremembe razmenjalnega tečaja se ne jemljejo v poštev.
Člen 6.
Če bi visoki stranki pogodnici različno tolmačili ali uporabljali ta sporazum in če zahteva ena visoka stranka pogodnica, da se predloži spor v rešitev razsodišču, mora pristati druga stranka na to celo tudi, če gre za prejudicialno vprašanje, ali je spor tak, da ga je treba predložiti razsodišču.
Razsodišče se sestavi za vsak spor tako, da imenuje vsaka visoka stranka pogodnica za razsodnika enega svojega državljana, ta dva pa izvolita za tretjega razsodnika pripadnika tretje prijateljske države.
Visoki stranki pogodnici si pridržujeta pravico, se za določeno dobo vnaprej zediniti o osebi, ki naj opravlja funkcije tretjega razsodnika, če nastane spor.
Odločba razsodišča ima obvezno moč.
Člen 7.
Ta sporazum v ničemer ne izpreminja posebnih sporazumov, ki so se sklenili ali se še sklenejo ter se nanašajo na povračilo predjemov, učinjenih za
bolntee v Dalmaciji, ker je dogovorjeno, da bodo to vprašanja predmet posebnega arrangementa skladno z odredbami konvencije za obče sporazume, ki sta jo podpisali visoki stranki pögodnici v Rimu dne 23. oktobra 1922.
V potrditev tega so pooblaščenci podpisali ta sporazum.
Sestavljeno v Nettunu dne dvajsetega julija tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
Za kraljevino Za kraljevino Srbov, Hrvatov in	Italijo:
Slovencev:
T. Antonijerić s. r.	B. Mussolini s. r.
Dr. RvbAr s. r.
Priloga B.
Sporazum o delavcih.
Priloga F.
Konvencija o raznih sporazumih glede socialnih zavarovanj.
I. Zavod za zavarovanje delavcev zoper nezgode pri delu za Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo v Trstu.
Člen 1.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev prevzema vse rente in vse ostale obveznosti bivšega «Zavoda za zavarovanje delavcev zoper nezgode pri delu za Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo» v Trstu, izvirajoče iz nezgod, ki so se pripetile do vštetega dne 31. decembra 1918., in sicer proti vsem osebam, ki jim gredo pravice v breme rečenega zavoda. Te obveznosti so označene v naslednjih členih 2., 3. in 5.
Člen 1.
Člen 2.
Na ozemlju kraljevine Italije in na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se smejo zaposlovati delavci in uradniki, državljani ene visoke stranko pogodnice, v tvornicah, podjetjih, industrijah, zavodih ali pri poedincih, ki imajo sedež ali podružnico na ozemlju druge visoke stranke pogodnice, po odredbah zakonov, ki veljajo na njenem ozemlju.
Omejitve in pridržki, ki veljajo glede inozemcev na ozemlju ene visoke stranke pogodnice glede svobode, zaposlovati delavce in uradnike ali jih zavezovati za svoje lastno poslovanje za določeno dobo ali za določeno podjetje, se ne uporabljajo na teh ozemljih na delavce ali uradnike kakršnekoli vrste, državljane druge visoke stranke pogodnice, ki so bili v dobi od dne 1. januarja 1920. do dne 1. januarja 1925. že efektivno zaposleni pri poedincih, podjetjih ali drugih napravah kakršnekoli vrste.
Ta izjema prestane veljati glede onega delavca ali uradnika, državljana ene visoke stranke pogodnice, ki zapusti, ko stopi ta sporazum v veljavo, ozemlje druge države z očitno namero, da se več ne vme.
Ne uporablja se ne na delavce ne na uradnike tlržavnih naprav.
Ta sporazum ne krši, kolikor se nanaša na najela dela, pravic, priznanih z veljavnimi pogodbami državljanom ene visoke stranke pogodnice, ki uživajo po opcijski pravici pravico, bivati na ozemlju druge pogodnice.
Člen 2.
Vsaka visoka stranka pogodniea se zavezuje, olajšati prehod čez svoje ozemlje delavcem in uradnikom kakršnekoli vrste, državljanom druge visoke stranke pogodnice, ki gredo čez rečeno ozemlje v katerokoli državo v Evropi dela iskat.
Vsaka visoka stranka pogodniea se prav tako zavezuje, olajšati prehod izseljenikov, državljanov druge pogodnice, ki gredo v pristanišča na njenem ozemlju, da se vkrcajo, ali ki se vračajo pri rečenih pristaniščih; z njimi postopa tako kakor z emigranti, ki se prevažajo pod njeno zastavo ali pod zastavo države, ki uživa v tem pogledu največje Ugodnosti.
Visoki stranki pogodnici se zlasti zavezujeta, ^-nižati na en zlati frank takso za vizo potnih listov izseljenikov v prehodu; izvršiti njih prevoz brez Prekinitve in kar najhitreje; uprostiti kolikor mo-Roče carinske formalnosti na meji; uprostiti naposled vse sanitetne ukrepe na meji, zlasti pa ukrepe varnosti in sanitetnega pregledovanja, ki 86 vrši v pristaniščih za vkrcavanje.
Člen 3.
Ta sporazum se mora izvrševati za vso ono dobo, za katero bo veljal sporazum o trgovini in Plovitvi, ki sta ga podpisali visoki stranki pogod-n*ci v Beogradu dne 14. junija 1924., najmanj pa Pot let od dne, ko stopi v veljavo.
V potrditev tega so pooblaščenci pod-IUsal* ta sporazum.
Sestavljeno v Nettunu dne dvajsetega ju-^a tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
kraljevino 8 r b o v, Hrvatov in Slovencev:
kraljevino
Italijo:
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev prevzema vse one osebe, ki imajo pravico do rente in o katerih se dokaže, da so imele dne 31. decembra 1922. redna bivališča na ozemlju te kraljevine. Za določitev, katero državo naj obremene osebe, katerih pravica do rente je prestala pred dnem 31. decembra 1922., in glede onih, ki so se izselile pred tem dnem z ozemlja obeh visokih strank po-godnic, je vzeti v poštev njih poslednje bivališče izza dne 1. januarja 1919.
Člen 3.
Če je kdo umrl zbog nezgode pri delu ter je zapustil več oseb, ki imajo pravico do rente in so imele dne 31. decembra 1922. redno bivališče v raznih državah, jih prevzame v svoje breme ona država, na katere ozemlju je imela umrlečeva vdova redno bivališče; toda če dne 31. decembra 1922. ni bilo vdove, ki bi imela pravico do rente, jih prevzame v svoje breme ona država, na katere ozemlju je imel bivališče najmlajši otrok, ki ima pravico do rente. Če ni med osebami, ki imajo pravico do rente, ne preživelega zakonca ne otrok, se vzame v poštev poslednje bivališče očeta ali matere, ki imata pravico do rente, ali pa deda, babice, najmlajšega vnuka ali najmlajšega brata ali najmlajše sestre, ki imajo pravico do rente.
Člen 4.
V poštev se ne jemljejo poznejše izpremembe bivališča ali osebe, ki ima pravico do rente in katere bivališče mora služiti za podstavo določitvi, katero visoko stranko pogodnico naj obremeni dotična renta.
Člen 5.
. Osebe, ki imajo pravico do rente in katerih poslednje bivališče v dobi od dne 1. januarja 1919. do dne 31. decembra 1922. se ne dä ugotoviti, ali ki bi zahtevale šele v prihodnosti svoje pravice do odškodnine zbog nezgod, ki so se pripetile do dne 31. decembra 1918., obremene ono državo, kateri pripadajo. Če niso pridobile pravice državljanstva nobene visoke stranice pogodnice, obremene ono državo, na katere ozemlju je imelo sedež podjetje, kjer se je pripetila nezgoda.
Če gredo komu, za katerega veljajo zgoraj omenjeni pogoji, pravice do rente zbog nezgode, za katero so bile rente že likvidirane drugim osebam, mora država, ki je prevzela te rente ,v svoje breme, prevzeti tudi rente, pripadajoče novi osebi, ki ima pravico do njih.
Člen 6.
Kraljevina Italija in zanjo «Narodni zavod za zavarovanje zoper nezgode pri delu za Julijsko Benečijo in Zader» v Trstu izročita v enem mesecu od dne, ko stopi ta konvencija v veljavo, kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in zanjo «Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev» v Zagrebu vse akte glede oseb, ki imajo pravico do rente in ki so postavljene s členoma 1. in 3. v breme te kraljevine. Prav tako se izroče imenovanemu uradu vsi akti glede podjetij, katerih sedež je na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Akti glede oseb, ki imajo pravico do rente in o katerih govori člen 5., se izroče prav tako v tem roku, če pripadajo te osebe kraljevini Srbov, Hr\ a-tov in Slovencev.
Če za izvestne osebe, ki imajo pravico do rente, ali za izvestna podjetja ne bo mogoče izročiti aktov o poedinih predmetih, ker jih potrebuje zavarovalni zavod, ki bi jih moral izročiti, je drugi zavarovalni zavod upravičen, napraviti prepise dotičnih predmetov.
Člen 7.
V zvezi z bremeni, ki zadevajo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, izroči kraljevina Italija in zanjo «Narodni zavod za zavarovanje zoper nezgode pri delu> v Trstu kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in zanjo «Osrednjemu zavodu za zavarovanje delavcev» v Zagrebu v enem mesecu od dne, ko stopi ta konvencija v veljavo, definitivno in sporazumno določeno vsoto štiri sto dva in šestdeset tisoč tri sto osemdeset lir in osem in petdeset een-tesimov (462.380-58 lir).
Razen tega odstopi «Narodni zavod za zavarovanje zoper nezgode pri delu» v Trstu «Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev» v Zagrebu celotno svoje terjatve za zaostala vplačila, ki se nanašajo na čas pred dnem 31. decembra 1918. in ki izvirajo iz zavarovanja zoper nezgode pri delu na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Visoki stranki pogodnici se odrekala vzajemno vsem eventualnim terjatvam enega obeh zavodov proti drugemu, obstoječim na dan, ko stopi ta konvencija v veljavo.
Člen 8.
Z izplačilom vsote, navedene v predhodnem členu, in z izročitvijo aktov, omenjenih v členu 6., se urede definitivno in po|)olnoma vsa razmerja med visokima strankama pogodnicama, ki se tičejo prejšnjega «Zavoda za zavarovanje delavcev zoper nezgode pri delu za Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo» v Trstu.
«Narodni zavod za zavarovanje zoper nezgode pri delu» v Trstu je oproščen z retroaktivnim učinkom izza dne 1. januarja 1919. vsake obveze proti osebam, ki imajo pravico do rente in so postavljene v breme kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev po odredbah členov 2., 3, in 5.
Člen 9.
Visoki stranki pogodnici zavezujeta «Narodni zavod za zavarovanje zoper nezgode pri delu» v Trstu in «Osrednji zavod za zavarovanje delavcev» v Zagrebu, da morata dajati poleg povračila dejanskih stroškov brezplačno drug drugemu medsebojno podporo za določanje posledic, prouzročenih po nezgodah, ki so omenjene v predhodnih členih in v členu 10., in za plačevanje dotičnih rent.
Dopisovanje med zgoraj omenjenima zavodoma se sme vršiti neposredno med njima, ne da bi posredovala državna administrativna oblastva.
H. Začasno upravljanje socialnih zavarovanj v Dalmaciji in na ostalih okupiranih ozemljih.
Člen 10.
Začasno poslovanje «Narodnega zavoda za zavarovanje zoper nezgode pri delu za Julijsko Benečijo in Zader» v Trstu glede zavarovanja v ne-žigosanih kronah in «Pokojninskega zavoda za uradnike» v Trstu glede zavarovanja v nežigosanih kronah in v lirah na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki ga je prej zasedla kraljevina Italija, prevzameta z vsemi njiju aktivi in pasivi «Osrednji urad za zavarovanje delavcev» v Zagrebu in «Pokojninski zavod za uradnike» v Ljubljani.
Zaradi povprečnega obračuna zgoraj omenjenega poslovanja in enkrat za vselej se začno v enem mesecu od dne, ko stopi ta konvencija v veljavo, izplačevati nastopne vsote, določene definitivno z vzajemnim sporazumom:
a)	«Narodni zavod za zavarovanje zoper nezgode pri delu» v Trstu plača «Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev» v Zagrebu pet in dvajset tisoč osem sto dva in dvajset lir in štiri in šestdeset centesimov (25.822-64 lir);
b)	«Pokojninski zavod za uradnike» v Trstu plača «Pokojninskemu zavodu za uradnike» v Ljubljani enajst tisoč šest in osemdeset lir in tri in štirideset centesimov (11.086-43 lir).
Poleg tega odstopi «Narodni zavod za zavarovanje zoper nezgode pri delu» v Trstu «Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev» v Zagrebu vse depozite, ki se hranijo pri davčnem uradu v Šibeniku, v znesku tri tisoč štiri sto devetnajst nežigosanih kron in sedem in devetdeset vinarjev (3419-97) in v Starem gradu, v znesku tisoč devet sto štirinajst (1914) nežigosanih kron.
Akti, ki se nanašajo na omenjena zavarovanja, se izroče v roku, določenem v drugem odstavku tega člena.
Člen 11.
Poslovanje v lirah zavarovanja zoper nezgode na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki ga je prej zasedla kraljevina Italija, se smatra, kakor bi bilo zakonito izvršeno na račun «Narodnega zavoda za zavarovanje zoper nezgode pri delu» ,v Trstu z vsemi posledicami avstrijskega zakona o zavarovanju delavcev zoper nezgode z dne 28. decembra 1887., drž. zak. št. 1 iz leta 1888.
Člen 12.
dne 1. januarja 1919. do dne 1. marca 1924.; kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev pa se odpoveduje razdelitvi aktiv, ki bi jih mogla kraljevina Italija eventualno dobiti z uporabo člena 258. trianonske mirovne pogodbe.
Ta odpoved kraljevine Italije velja samo toliko, kolikor se določijo aktiva, ki bi jih mogla kraljevina Italija eventualno dobiti z uporabo omenjenega člena 258., na podstavi prvotnega okoliša «Okrožne blagajne» (Cassa distrettuale) na Reki.
Člen 21.
Prispevki, omenjeni v predhodnem členu v odstavkih a), b) in c), se nanašajo na dobo od dne 8. novembra 1918. do dne 28. julija 1921. (dan, ko je Trumbič-Bertolinijev sporazum ratificirala re-paracijska komisija) za prejšnje avstro-ogrske ladje, dodeljene Italiji, in na dobo od dne 3. novembra 1918. do dne dejanske izročitve za prejšnje avstro-ogrske ladje, dodeljene kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Z izplačilom vsot, odstopom depozitov in izr ločitvijo aktov, o katerih govori člen 10., so definitivno in popolnoma urejeni vsi odnošaji med visokima strankama pogodnicama glede poslovanja «Narodnega zavoda za zavarovanje zoper! nezgode pri delu» ,v Trstu in «Pokojninskega za- j voda za uradnike» v Trstu, omenjenih v členu 10.
sNarodni zavod za zavarovanje zoper nezgode pri delu» v Trstu je oproščen retroaktivno od dne 1. januarja 1919. vsake obveznosti proti osebam, ki imajo pravico do rente in ki so postavljene po členu 10. v breme kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
«Pokojninski zavod za uradnike» v Trstu je prav tako oproščen vsake obveznosti za zavarovanja, omenjena v členu 10.
j
III. Zavarovanje zoper nezgode pri delu in zoper bolezen na reškem ozemlju.
Člen 13.
Kraljevina Italija in kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in zanju dotični pristojni zavodi za socialna zavarovanja prevzemajo obveznosti, izvirajoče iz nezgod pri delu, ki so se pripetile v okolišu «Blagajne za socialna zavarovanja» 'na Reki v času od dne 1. januarja 1919. do dne 1. marca 1924., in sicer prevzema prva obveznosti glede nezgod pri delu, ki so se pripetile italijanskim državljanom ali svojcem trelje države, druga pa obveznosti glede nezgod, ki so se pripetile srbsko-hrvatsko-slovenskim državljanom.
Člen 14.
Kraljevina Italija in zanjo «Narodna blagajna za zavarovanje zoper nezgode pri delu» v Rimu izroči v enem mesecu od dne, ko stopi ta konvencija v veljavo, kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in zanjo «Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev» v Zagrebu vse akte, ki se nanašajo na obveznosti, katere je prevzela kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev po predhodnem členu, kakor tudi vse akte, ki se tičejo podjetnikov na ozemlju, katero je pripadlo kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Akti, ki jih potrebuje omenjena blagajna, se izroče samo v prepisu.
Člen 15.
Delež, ki pripada kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev od celokupnega poslovanja, omenjenega v členu 13., je določen s skupnim sporazumom in definitivno v znesku štiri in dvajset tisoč osem sto tri in trideset (24.833) lir. Ta znesek se znižuje za znesek tri tisoč šest sto štiri in dvajset (3624) lir, ki ga dolgujejo srbsko-hrvatsko-slo-venski podjetniki zavarovalnim zavodom in ki ga pobere neposredno «Osrednji urad za zavarovanje delavcev» v Zagrebu.
Ob izplačilu se zviša ostanek ena in dvajset tisoč dve sto devet (21.209) lir za zneske obresti po obrestni meri 5 % (pet odstotkov) na leto od dne 1. marca 1924., od njega pa se odtegnejo sorazmerni deli rent (zvišani za obresti, kakor je zgoraj rečeno), ki so dospeli izza dne 1. marca 1924. in o katerih se dokaže, da so bili že prej izplačani osebam, ki imajo pravico do rente ter so postavljene po členu 13. v breme kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Izplačilo izvršita «Narodni zavod za zavarovanje zoper nezgode pri delu» v Rimu prav tako na račun bivše «Blagajne za zavarovanje delavcev» na Reki in «Osrednji urad za zavarovanje delavcev» v Zagrebu v enem mesecu od dne, ko stopi ta konvencija v veljavo.
Člen 16.
Kraljevina Italija se odpoveduje pravici, zahtevati udeležitev kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pri kritju deficita, ki je nastal iz poslovanja zavarovanja zoper bolezen v dobi od
IV. Zavarovanje mornarjev na medzavezniških ladjah, ki so pripadale Avstro-Ogrski.
Člen 17.
Vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev priznava «Invalidski blagajni trgovinske mornar-nice» v Rimu in «Pokojninskemu zavodu za uradnike» v Trstu pravico, izterjati vse prispevke, ki jih jima dolgujejo lastniki ladij bodisi na svoj račun, bodisi na račun mornarjev, za socialno zavarovanje osebja, vkrcanega na prejšnjih avstro-ogrskih ladjah, za čas, ko je Italija upravljala omenjene ladje.
Člen 18.
Zneske, ki pripadajo srbsko-hrvatsko-slovenskim lastnikom ladij kot odškodnina za rekvizicijo ali za karkoli drugega, likvidira italijanska vlada Čimprej ter jih izplača osebam, ki imajo pravico do tega, po odbitku zneska, ki ga dolguje vsak poedini lastnik ladje «Invalidski blagajni trgovinske mornarnice» v Rimu in «Pokojninskemu zavodu za uradnike» v Trstu.
Člen 19.
Zneske, ki jih dolguje italijanska vlada srbsko-hrvatsko-slovenskim lastnikom ladij kot odškodnino za rekvizicije ali za karkoli drugega in ki so sedaj pod sekvestrom na zahtevo «Invalidske blagajne trgovinske mornarnice», plača italijanska vlada nemudoma «Invalidski blagajni trgovinske mornarnice» v Rimu in «Pokojninskemu zavodu za uradnike» v Trstu do skupnega zneska terjatev teh zavodov za prispevke socialnih zavarovanj.
Zneske, ki jih dolgujejo srbsko-hrvatsko-sloven-ski lastniki ladij zgoraj omenjenima zavodoma in ki ne bi bili poravnani z izplačili, o katerih govori predhodni odstavek, plačajo srbsko-hrvatsko-slo-venski lastniki ladij po skrbi vlade kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev tema zavodoma v enem mesecu od dne, ko izvrši italijanska vlada omenjena plačila.
Srbsko-hrvatsko-sloivenski lastniki ladij ne plačajo obresti od nobenih zneskov, ki jih morajo plačati zgoraj omenjenima zavarovalnima zavodoma, bodisi da se mora opraviti plačilo s posredovanjem italijanske vlade po prvem odstavku, bodisi da ga opravijo po drugem odstavku direktno lastniki ladij sami.
Ko se izplačajo njiju terjatve, morata poskrbeti zgoraj omenjena zaveda takoj, da se ukinejo sekvestri, kolikor je to zavisno od njiju terjatev, in da prestanejo tekoča sodna postopanja.
Dotični stroški se smatrajo za vzajemno izravnane.
Člen 20.
Prispevki, ki so navedeni v naslednjih odstavkih in ki so bili plačani ali se morajo plačati za zavarovanje srbsko-hrvatsko-slovenskih mornarjev «Invalidski blagajni trgovinske mornarnice» v Rimu in «Pokojninskemu zavodu za uradnike» v Trstu, se izroče zaradi pravičnosti in glede na socialne namene, ki jih namerja doseči vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v korist svojih mornarjev, brez obresti tej vladi ali zavodu za socialno zavarovanje, ki ga označi ta vlada, in sicer:
a)	oni deli prispevkov, ki odpadajo na mornarje in ki so bili plačani ali ki se morajo plačati za srbsko-hrvatsko-slovensko osebje, vkrcano na prejšnjih avstro-egrskih ladjah, dodeljenih kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev po Trumbič-Ber-tolinijevem sporazumu;
b)	oni deli prispevkov, ki odpadajo na laslnike ladij in ki so bili plačani ali ki se morajo plačati za zgoraj omenjeno osebje, vkrcano na ladjah, omenjenih pod točko a);
c)	oni deli prispevkov, ki odpadajo na mornarje in ki so bili plačani ali ki se morajo plačati za srbsko-hrvatsko-slovensko osebje, vkrcano na prejšnjih avstro-ogrskih ladjah, dodeljenih kraljevini Italiji po Trumbić-Bertolinijevem sporazumu.
Člen 22.
Vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dobavi vladi kraljevine Italije in zanjo «Invalidski blagajni trgovinske mornarnice» v Rimu, odnosno «Pokojninskemu zavodu za uradnike» v Trstu:
a)	dokaz o srbsko-hrvatsko-slovenskem državljanstvu mornarjev, za katere zahteva izročitev prispevkov; ta dokaz se lahko poda z izjavo srbsko-hrvatsko-slovenskih političnih oblastev;
b)	dokaz, da so bili zgoraj omenjeni mornarji vkrcani na spredaj navedenih ladjah in za zgoraj omenjeno dobo; ta dokaz se poda s predložitvijo pomorskih knjižic ali, če jih ni, z izpiskom iz knjig, ki jih vodijo lastniki ladij in ki jih pravilno overovijo pristojna pomorska oblastva, ali pa z izpiskom iz registra posadke.
Zgoraj omenjeni dokazi se morajo predložili najkesneje v enem letu od dne, ko stopi ta konvencija v veljavo.
Italijanska vlada hoče poskrbeti, da olajša dobavljanje omenjenih dokazov, kolikor je to zavisno od njenih oblastev ali od lastnikov italijanskih ladij.
Izročitev zneskov, za katere gre, se izvrši, kolikor izpolni dotični lastnik ladje pogoje, določene v členih 17. in 19., v treh mesecili od dne. ko se predlože omenjeni dokazi.
Člen 23.
Dogovorjeno je, da ne izroči «Pokojninski zavod za uradnike» v Trstu vkljub odredbam člena 20. prispevkov, prejetih za zavarovanje srbske-hrvat-sko-slovenskih državljanov, ki so na dan, ko stopi ta konvencija v veljavo, še pri njem zavarovani ali ki so uživali ali uživajo sami ali njih rodbine rente, katere jim je priznal ta zavod.
Člen 24.
Akti kakršnekoli vrste, potrebni za izvršitev
IV.	poglavja te konvencije, se izdajajo brezplačno ter so oproščeni vseh taks in davščin tako v kraljevini Italiji kakor tudi v kraljevini Srbov, Hr\a-tov in Slovencev.
V.	Pomorski pobožni skladi.
Člen 25.
Imovina obeh pobožnih skladov «Pomorskega pobožnega sklada za Reko in Senj» (Pio fondo di marina per Fiume e Senj) in «Pobožnega sklada ribarjev» (Pio fondo dei pescatori), ki ju je upravljalo kr. ogrsko pomorsko oblastvo na Reki, ostane kraljevini Italiji.
Glede na svoje namene pa morata oba pobožna sklada po skrbi vlade kraljevine Italije vendarle plačati iz svoje imovine vladi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v šestih mesecih i.d dne, ko stopi ta konvencija v veljavo, šest sto tisoč (600.000) lir kot delež, ki pripada srbsko-hrvatsko-slovenskim mornarjem.
Dogovorjeno je, da ne morejo uveljavljati državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev po izplačilu omenjenih 600.000 lir nikakršne pravice proti omenjenima pobožnima skladoma, ki ostaneta definitivno in izključno italijanska zavoda.
Člen 26.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevina Italija priznavata za celotno in enkrat za vselej izravnane aktive in pasive obeh pomorskih pobožnih skladov zvanih «Austro-Illirico» in «Balinalo», ki ostaneta torej kraljevini Italiji. Dogovorjeno je, da ne morejo državljani kraljevine Srbo.v, Hrvatov in Slovencev zbog te izravnave uveljavljati nikakršne pravice proti omenjenima pobožnima skladoma, ki ostaneta definitivno in izključno italijanska zavoda.
VI.	Bratovska skladnica. državnih rudnikov v Rablju in cinkarne v Celju.
Člen 27.
Kraljevina Italija in kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev prevzemata vsaka ,v svoje breme dospele pokojnine kakor tudi pravice do pokojnin «Bratovske skladnice državnih rudnikov v Rablju in pridružene cinkarne v Celju», ki so obstajale dne 31. decembra 1918., in sicer prva za del, ki se nanaša na delavce in njih rodbinske člane državnih rudnikov v Rablju in onih podjetij, ki so z njimi v zvezi po pravilih omenjene bratovske skladnice ter leže na italijanskem ozemlju, druga pa za del, ki se nanaša na delavce in njih rodbinske člane cinkarne v Celju in podjetij, ki so z njimi v zvezi po pravilih omenjene bratovske skladnice ter leže na srbsko-hrvatsko-slovenskem ozemlju.
Člen 28.
Kraljevina Italija in zanjo omenjena bratovska skladnica izroči v enem mesecu od dne, ko stopi ta konvencija v .veljavo, kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ali zavodu, ki ga označi ta kraljevina, vse akte, ki se nanašajo na obveznosti, katere prehajajo po predhodnem členu na breme kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Akti, ki jih potrebuje kraljevina Italija, se iz-roče samo v prepisu.
Člen 29.
Imovina zgoraj omenjene bratovske skladnice se razdeli tako, da se ustanovi iz imovine pokojninskega fonda in imovine bolniškega fonda državnih rudnikov v Rablju in cinkarne v Celju enotna masa.
«Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev» v Zagrebu devet sto pet in sedemdeset (975) lir za definitivno ureditev vseh odnošajev med visokima strankama pogodnicama proti omenjeni zvezi.
IX. Tržaški Lloyd in Tržaška trgovinska banka.
Člen 32.
Dogovorjeno je, da imajo uradniki parniških družb «Tržaškega Lloyda» in «Tržaške trgovinske banke» (Banca Commerciale Triestina), državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so bili odpuščeni ali ki so prostovoljno zapustili službo v dobi od leta 1914. do leta 1923. in ki še niso pridobili pravice do pokojnine — če bivajo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in če so zavarovani po srbsko-hrvatsko-slovenskih zakonih o zavarovanju pokojnin — pravico, zahtevati od dotičnih družb del premijske rezerve, ki jim pripada po členu 39. pokojninskega zavoda «Tržaškega Lloyda» ali po členih 29. in 35. pravil pokojninskega zavoda «Tržaške trgovinske banke», če zahtevajo interesenti to najkesneje v enem letu od dne, ko stopi ta konvencija v veljavo, po «Pokojninskem zavodu za nameščence» v Ljubljani in če poda ta zavod ob dvomu družbama dokaz, da interesenti izpolnjujejo zgoraj omenjene pogoje.
Z zgoraj omenjenim izplačilom se oprostita omenjeni družbi vseh obveznosti proti svojim zgoraj omenjenim prejšnjim uradnikom, izvirajočih iz avstrijskega zakona o pokojninah (zakon z dne 16. decembra 1906., drž. zak. št. 1 iz leta 1907., izpremenjen s cesarsko naredbo z dne 25. junija 1914., drž. zak. št. 138),
X. Obče odredbe.
Člen 33.
Delež, ki pripada od tako ustanovljene enotne mase kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, je določen z vzajemnim sporazumom in definitivno:
a)	v obveznicah 4%ne avstrijske rente v skupni nominalni vrednosti dve sto osem tisoč pet sto (208.500) kron, urejenih s sporazumom po datumu emisije obveznic samih;
b)	,v obveznicah 5y2%nega avstrijskega vojnega posojila v nominalni vrednosti osem in štirideset tisoč sedem sto (48.700) kron;
c)	v gotovini sto osem in dvajset (128) lir,
ki jih izroči kraljevina Italija in zanjo omenjena bratovska skladnica v enem mesecu od dne, ko stopi ta konvencija v veljavo, kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ali zavodu, ki ga označi ta kraljevina.
Kraljevini Italiji ostane definitivno dodeljena vsa ostala imovina, v katero se štejejo tudi depoziti pri kreditnih zavodih kjerkoli v inozemstvu, izvzemši gotovino in terjatve, ki so v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in ki oslanejo lastnina te kraljevine.
Vil. Bolniške blagajne v Voloskem, Malem Lošinju, Zadru, Logatcu in Radovljici.
Člen 30.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevina Italija priznavata za izravnane celotno in enkrat za vselej deleže, ki morajo pripasti po eni strani kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev za imovine bolniških blagajn (Casse dislrettuali per ammalati) v Voloskem, Malem Lošinju in Zadru, Po drugi strani pa kraljevini Italiji iz imovine bolniških blagajn v Logatcu in Radovljici, ter se s tem vzajemno odpovedujeta vsem pravicam do omenjenih blagajn.
Vsa imovina omenjenih blagajn v Voloskem, Malem Lošinju in Zadru, kjerkoli bi bila, ostane torej lastnina kraljevine Italije; vsa imovina omenjenih blagajn v Logatcu in Radovljici pa ostane lastnina kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
VIII. Zveza bolniških blagajn v Trstu.
Dokler se ne urede vprašanja, ki se nanašajo na socialno zavarovanje, s posebno konvencijo, ki jo je skleniti med visokima strankama pogodnicama, uporablja vsaka izmed njiju na državljane druge visoke stranke pogodnice, kar se tiče plačevanja onih rent, njih zviškov, draginjskih doklad in premij ob ponovnem zakonu (braku), ki izvirajo iz krajevnih zakonov in naredb o obveznem socialnem zavarovanju za onemoglost, starost, smrt in zoper nezgode, isto postopanje kakor za svoje lastne državljane. Plačevanja rent, njih zviškov in draginjskih doklad ne smejo ustavljati in tudi ne odkupovati zavodi ene visoke stranke pogodnice zato, ker biva oseba, ki ima pravico do rente, na ozemlju druge visoke stranke pogodnice.
Vendar pa velja glede rent, ki se likvidirajo izza dne, ko se podpiše ta konvencija, ta reciprociteta samo za one rentne obroke, katerih roki potečejo do dne 1. januarja 1927., če jih ne podaljša konvencija, ki jo je skleniti med visokima strankama pogodnicama.
Zaostanke, katerih rok je potekel kesneje nego
3.	novembra 1918. in ki so po prvem odstavku tega člena dolžni državljanom ene ali druge visoke stranke pogodnice, plača dolžni zavod osebam, ki imajo pravico do tega, v treh mesecih od dne, ko stopi ta konvencija v veljavo.
Ta reciprociteta se uporablja ob omenjenih pogojih tudi na dodatke rent, ki so ustanovljene zaradi zvišbe rent, obvezno dolžnih po zakonih o socialnem zavarovanju, in na postranske dobičke, dolžne po istih zakonih.
Člen 34.
Če se pojavi med strankama pogodnicama spor o tolmačenju ali uporabljanju te konvencije in če zahteva ena držav, da se predloži spor v rešitev razsodišču, mora pristati druga država na to celo tudi, če gre za prejudicialno vprašanje, ali je spor tak, da ga je treba predložiti razscdišču.
Razsodišče se sestavi za vsak spor tako, da imenuje vsaka visoka stranka pogodnica za razsodnika enega svojega državljana, obe državi pa izvolita za tretjega razsodnika pripadnika tretje prijateljske države.
Člen 31.
Imovina bivše «Zveze bolniških blagajn» v oko-lsu <Zavoda za zavarovanje delavcev zoper nerode pri delu za Primorsko, Kranjsko in Dalmaciji» v Trstu, je razdeljena med razne bolniške 'aRajne v razmerju skupnega zneska prispevkov, 8 <aterimi je obremenila zveza omenjene blagajne. .Narodni zavod za zavarovanje zoper nezgode pri ebi za Julijsko Benečijo in Zader» v Trstu plača v enem mesecu od dne, ko se ratificira ta konvencija,
Stranki pogodnici si pridržujeta pravico, se za določeno dobo vnaprej zediniti o osebi, ki naj opravlja funkcije tretjega razsodnika, če nastane spor. Odločba razsodišča ima obvezno moč.
Člen 35.
Ta konvencija stopi v veljavo prvi dan prihodnjega meseca od dne, ko se ratifikaciji izmenjata-V potrditev tega so pooblaščenci podpisali to konvencijo.
Sestavljeno v Nettunu dne dvajsetega julija tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
Za kraljevino Za kraljevino Srbov, Hrvatov in	Italijo:
Slovencev:	•
V. Antonijević s. r.	B. Mussolini s. r.
Dr. Rybdr s. r.
Priloga Gl.
Sporazum o delniški družbi po imenu «Cooperativa Garibaldi».
Člen 1.
Vlada kraljevine Italije pristaja, ne da bi čakala na izpolnitev pogojev, določenih v členih 11. in 13. pravil delniške družbe po imenu «Cooperativa Garibaldi», na to, da izplača na račun omenjene družbe zneske, ki so jih vplačali pri tej družbi ua račun glavnice v dobi od dne 3. novembra 1918. do dne 28. julija 1921. (dan, ko je reparacijska komisija ratificirala Trumbić-Bertolinijev sporazum) srbsko-hrvatsko-slovenski mornarji, ki so bili vkrcani na prejšnjih avstro-ogrskih ladjah, dodeljenih Italiji, in v dobi od dne 3. novembra 1918. do dne, ko so se ladje dejanski izročile kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, srbsko-hrvatsko-slovenski mornarji, ki so bili vkrcani na prejšnjih avstro-ogrskih ladjah, dodeljenih kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Člen 2.
Omenjene zneske, ki so bili vplačani na račun glavnice, izplača vlada kraljevine Italije ali zavod, ki ga označi ta vlada, srbsko - hrvatsko - slovenskemu zavodu, ki ga označi vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ,v znesku, določenem po uvetih, ki sta jih smatrali visoki stranki pogodnici za ugodne in ki se nanašajo na družbeno glavnico, ki bo verjetno obstajala ob prispelem roku, na njeno produktivnost, na sorazmerje med raznimi primeri dospelosti, na srednjo dospelost izplačil zaradi prestanka plovitve, na povprečno starost in mortaliteto mornarjev kakor tudi na obrestno mero.
Visoki stranki pogodnici sta soglasni v tem, da se izvršujejo z uporabljanjem omenjenih uvetov anticipativna plačila, o katerih govori člen 1., ra-čunaje 37-50 lir za sto lir, plačanih na račun glavnice za srbsko-hrvatsko-slovenske mornarje. Ta znesek se povrne tako-le:
a)	Štiri petine, t. j. 30 lir za 100 lir, vplačanih na račun glavnice, se izroče v treh mesecih od dne, ko se predlože dokumenti, omenjeni v členu 3.;
b)	ena petina, t. j. 7-50 lir za 100 lir, vplačanih na račun glavnice, se izroči ob pogojih, omenjenih v členu 4.
Člen 3.
Vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev predloži vladi kraljevine Italije v enem letu od dne, ko stopi ta sporazum v veljavo, seznamek mornarjev, ki zahtevajo povračila, za katera gre, in dokumente, s katerimi se dokazuje znesek izvršenih vplačil v «Cooperativo Garibaldi», s pravilno listino o odstopitvi v korist vlade kraljevine Italije ali zavoda, ki ga označi ta vlada.
Člen 4.
Zavod, ki ga določi vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, je zavezan, priobčevati in dokazovati italijanski vladi ali zavodu, ki ga določi ta vlada, vse primere smrti in vse petletne opuste plovitve, čim in kadar se pripete ti primeri.
Vlada kraljevine Italije ali zavod, ki ga določi ta vlada, izroči tedaj, ko prejme zgoraj omenjene dokaze, omenjenemu srbsko-hrvatsko-slovenskemu zavodu ostanek 7-50 lir za vsakih 100 lir, vplačanih na račun glavnice, o katerih govori člen 2. pod b).
Ta ostanek 7-50 lir se zviša za znesek obresti po letni obrestni meri 5 % od dne plačila, o katerem govori člen 2. pod a).
Člen 5.
Srbsko-hrvatsko-slovenski mornarji, ki se jim po tem sporazumu anticipativno povrnejo zneski, vplačani na račun glavnice, nimajo več nobene pravice proti omenjeni delniški družbi po imenu «Cooperativa Garibaldi»; ostali srbsko-hrvatsko-slovenski mornarji pa obdrže vse svoje pravice proti omenjeni družbi.
Člen 6.
Akti kakršnekoli vrste, potrebni za izvrševanje tega sporazuma, se izdajajo brezplačno ter so oproščeni vseh taks in davščin tako v kraljevini Italiji kakor tudi v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.	*
Člen 7.
Ta sporazum stopi v veljavo prvi dan prihodnjega meseca od dne, ko se ratifikaciji izmenjata.
V potrditev tega so pooblaščenci podpisali ta sporazum.
Sestavljeno v Nettunu dne dvajsetega julija tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
Z a k r a 1 j e v i n o Za kraljevino Srbov, Hrvatov in	Italijo:
Slovencev:
V. Antonijevič s. r.	It. Mussolini s. r.
Dr. Rybäf s. r.
Priloga 11.
Obči sporazum o reciprociteti glede socialnih zavarovanj.
Kraljevina Italija in kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev,
prešinjeni z željo, zavarovati vsaka po svoji strani in v čim večji meri koristi, ki izvirajo iz socialnih zavarovanj državljanom druge države;
prešinjeni prav tako z željo, uporabljati, kolikor se nanaša na socialna zavarovanja, odredbo § 6. končnega zapisnika o naslanjanju in konzularne konvencije, podpisane v Beogradu dne 21. avgusta 1924. glede zaščite delavcev;
in skladno z željami, izraženimi od mednarodne konference za izseljevanje in vse! je vanje, ki se je vršila v Rimu leta 1924.,
sta se sporazumeli o tem:
Člen 1.
Kraljevina Italija in kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev se zavezujeta, uporabljati na svojce druge države isto postopanje, ki ga uživajo domači državljani glede pravic in obveznosti, izvirajočih iz zakonov o socialnih zavarovanjih ob bolezni in materinstvu, zoper nezgode (izvzemši nezgode kmetijskih delavcev, ki niso izenačeni z industrijskimi delavci), ob onemoglosti, starosti in smrti.
Enakost postopanja se mora uporabljati v obeh državah po dopolnilnih predpisih, določenih v naslednjih členih.
Člen 2.
Izpremembe, ki bi jih izvršila ena ali druga država v režimu socialnih zavarovanj, omenjenih v predhodnem členu, se uporabljajo polnopravno tudi na svojce druge države.
Enakost postopanja, določena s tem sporazumom, se mora razširiti s posebnimi sporazumi med ministrstvom za narodno gospodarstvo v kraljevini Italiji in ministrstvom za socialno politiko v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ob pogojih, ki so določeni ,v njih, tudi na druge grane socialnega zavarovanja, kolikor pač dosežejo dotični zakoni v obeh državah podoben razvoj.
Omenjena enakost postopanja se priznava prav tako glede prostovoljnega socialnega zavarovanja, ki je v zvezi z obveznim zavarovanjem. Če pa je kdo obvezno zavarovan v eni obeh držav, sme skleniti ali podaljšati fakultativno zavarovanje v drugi državi samo toliko, kolikor dovoljujejo v tem primeru zakoni te poslednje države istočasni obstoj fakultativnega zavarovanja z obveznim zavarovanjem.
Posebne odredbe o zavarovanju zoper bolezen.
Člen 3.
Zavarovanje svojcev obeh držav pri zavodih ene izmed njiju se smatra glede vseh prejemkov, ki jim pripadajo iz zavarovanja zoper Vdozen, za po-daljšavo zavarovanja pri zavodih druge države, če ne minejo med prestankom prvega in začetkom novega zavarovanja več nego trije meseci. Med-časje med tema zavarovanjema se ne smatra za čas zavarovanja.
Kar pa se tiče podpor ob porodu, se uporablja samo zakon države, v kateri se vrši zavarovanje.
Če ima zavarovanec ob istem času pravico samo do podpor od zavodov obeh držav, ima pravico do onih podpor, ki obremenjajo zavod, pri katerem je bil naposled zavarovan.
Člen 4.
Osebe, ki so zavarovane zoper bolezen in poslu-; jejo v obmejnem pasu, določenem v veljavnih sporazumih ene obeh držav, a stanujejo v obmejnem pasu druge države, imajo pravico v svojem stano-vališču do istih podpor zavoda, pri katerem so zavarovane (kakor: do zdravniške pomoči, zdravil in denarne podpore), do katerih imajo pravico lastni državljani, ki stanujejo na ozemlju države, na katerem se vrši zavarovanje. Te podpore se dajo prav tako zavarovančevi rodbini, če stanuje v obmejnem pasu obeh držav.
V	ta namen se dovoljuje zdravnikom, babicam in uradnikom pristojnega zavarovalnega zavoda, izvrševati svoje pomožne, preiskovalne in nad-ziralne funkcije na ozemlju druge države, kjer bivajo upravičene osebe. Zavarovalni zavod mora dati na zahtevo nadzorstvenega političnega ob-lastva vsak trenutek na razpolago sezname k omenjenih zdravnikov, babic in uradnikov. Spredaj navedena oblastva smejo iz osnovanih razlogov ugovarjati zoper poedine osebe. Ti ugovori se morajo jemati v poštev.
Omenjeni zdravniki imajo pravico, izdajati svoje recepte v obmejnem pasu druge države ter jih dajati v izvršitev lekarnam, afiliranim zavodu druge države, po istih cenah, ki veljajo za ta zavod, toda ob stroških zavarovalnega zavoda.
Člen 5.
Če odide pripadnik ene obeh držav, zavarovan zoper bolezen v drugi državi, ko je obolel, v državo, ki ji pripada, ima prav tako pravico do denarnih podpor in ostalih dajatev, ako razpolaga pristojni zavarovalni zavod s potrebnimi garancijami in z možnostjo, podaljšati dotične dajatve in izvrševati kontrolo, določeno v njegovih pravilih.
Omenjene kontrole vrše na zahtevo pristojnega zavarovalnega zavoda zavarovalni zavodi, ki poslujejo na ozemlju, na katero odide zavarovanec. Ti zavodi dajo tudi po svojih znižanih cenah zdravniške in lekarnarske podpore v breme zavoda, ki vrši zavarovanje.
Posebne odredbe o zavarovanjih zoper nezgode.
Člen 0.
Prednje odredbe, ki se nanašajo na zavarovanje zoper bolezen, veljajo tudi glede zavarovanja zoper nezgode v vsej dobi, v kateri uživa zavarovanec pravico do zdravniške oskrbe po predpisih zakonov države, v kateri je zavarovan.
Člen 7.
Prve zdravniške konstatacije ob nezgodah vrše do prve likvidacije odškodnine ali do prve odločbe zavarovalnega zavoda dotični zavodi tudi takrat, kadar stanuje ponesrečenec na ozemlju druge države pogodnice.
Nadaljnje zdravniške konstatacije o posledicah nezgode vršita za zavarovance, ki bivajo na ozemlju kraljevine Italije in ki obremenjajo srbsko-hrvatsko-slovenske zavarovalne zavode, <Narodni zavod za zavarovanje zoper nezgode za Julijsko Benečijo in Zader» v Trstu, če pa bivajo zavarovanci v okolišu tega zavoda, «Narodna blagajna za zavarovanje zoper nezgode pri delu> v Rimu, če bivajo zavarovanci na kateremkoli drugem delu ozemlja kraljevine Italije.
Zdravniške konstatacije za zavarovance, ki stanujejo na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev, ki pa obremenjajo italijanske zavarovalne zavode, vrši «Osrednji urad za zavarovanje delavčeva v Zagrebu.
Vendar pa sme pozvati zavod, ki vrši zavarovanje, zavarovanca, naj se dš zdravniški pregledati pri zavodu samem, o čemer govorita spredaj drugi in tretji odstavek, ali pa pošlje k zavarovancu svojega zdravnika.
V	obeh primerih trpi stroške zavod, ki vrši zavarovanje.
Člen 8.
Če je nezgoda povod za sodno ali administrativno preiskavo, je treba pristojno konzularno ob-lastvo države, ki ji pripada zavarovanec, takoj obvestiti o začetku dotične preiskave.
Če je provzročila nezg da ponesrečenčevo smrt ali če izhaja iz prvih konstatacij da utegne imeti nezgoda za posledico smrt ali trajno nesposobnost ali nesposobnost, ki bo trajala naimanj deset tednov, sme spredaj nnvedeno konzularno oblastvo in oseba, ki ima pravico do tega, vpogledati in prepisati preiskovalne akte.
Posebne odredbe o zavarovanjih ob onemoglosti, starosti in smrti.
Člen 9.
Kar se tiče pokojnin ob starosti in onemoglosti, imajo svojci obeh držav, ki so bili zavarovani najmanj 15 let tako pri italijanskih kakor tudi pri srbsko-hrvatsko-slovenskih zavodih in ki so izpolnili tudi ostale pogoje, določene z zakoni obeh držav, ter so torej pridobili obenem pravico do pokojnine ob onemoglosti in starosti v breme zavodov obeh držav, pravico do dveh pokojnin, ene v breme italijanskih in druge v breme srbsko-hrvatsko-slovenskih zavodov v zneskih, dolpčenih v zakonodajstvu dotičnih držav.
Člen 10.
Svojci obeli držav, ki so bili zavarovani najmanj 30 let in ki so izpolnili tudi ostale pogoje samo proti zavarovalnim zavodom ene obeh držav, imajo pravico, prejemati pokojnino ob onemoglosti ali starosti od dotičnih zavodov v znesku, določenem z zakonom države, ki ji ti zavodi pripadajo.
Glede zavodov druge države, pri katerih spredaj navedeni pogoji ne bi bili izpolnjeni, imajo državljani, za katere gre, pravico do dela pokojnine po odredbah člena 12. in naslednjih členov.
Člen 11.
Če zavarovanec ne izpolnjuje pogojev, določenih v členu 9., in tudi ne pogojev, določenih v členu 10., a je bil vendarle v izvestni dobi zavarovan pri zavodih kraljevine Italije in v izvestni dobi pri zavodih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, se seštejeta obe dobi zavarovanja, ko se določa rok za čakanje, ki ga je treba za pridobitev pravice do pokojnine ob onemoglosti ali starosti, kakor tudi, ko se določa znesek pokojnine.
Člen 12.
Zavarovanci, svojci obeh držav, v okolnostih, ki jih navajata člen 10. v poslednjem odstavku in člen 11., imajo pravico ob onemoglosti in starosti do dveh različnih delov pokojnine:
a)	do dela pokojnine v breme italijanskih zavarovalnih zavodov in
b)	do dela pokojnine v breme srbsko-hrvats’ -slovenskih zavarovalnih zavodov.
Člen 13.
Da se določita omenjena dela pokojnine, ugotovi dolžni zavod po skupni dobi zavarovanja, iz-računjeni po členu 11., kolika skupna pokojnina bi pripadala zavarovancu, ko bi bil v vsej tej dobi zavarovan pri dotičnem zavodu. Del pokojnine, za katerega gre, se izračuni potem tako, da se vzame oni del zgoraj navedene skupne pokojnine, ki ustreza dejanski dobi zavarovanja pri dotičnem zavodu.
Če pa obj-emenja del pokojnine, za katero gre, «Narodno blagajno za socialna zavarovanja) ali «Invalidsko blagajno trgovinske mornamice> v Rimu, se izračuni na podstavi premij, plačanih dotični blagajni, po mestu, ki ga zavzemajo plačilne dobe dotičnih premij v skupni dobi zavarovanja, določeni v členu 11.
Člen 14.
Če so izpolnjeni po seštetku obeh zavarovalnih dob po členu 11. vsi pogoji, potrebni za dodelitev pokojnine, kakor n. pr.: leta starosti, stanje onemoglosti, trajanje zakona (braka) itd., samo proti zavodom ene obeh držav, se smatra za pridobljeno pravica samo do onega dela pokojnine, ki obreme-nja dotične zavode. Ta del se izračuni po predpisih predhodnih členov.
Če in kolikor bi bila pravica do pokojnine pridobljena nezavisno od seštevka let zavarovanja samo v eni obeh držav, ne sme biti del pokojnine, o katerem govori predhodni odstavek, manjši od pokojnine, ki pripada zavarovancu nezavisno od odredb tega člena.
Pravica do definitivne skupne pokojnine, ki bi izvirala eventualno iz revizije onega dela pokojnine, omenjenega v predhodnih odstavkih, se pridobi takoj, ko se izpolnijo dotični pogoji tudi glede zavodov druge države.
Del pokojnine, ki je omenjen v prvih dveh odstavkih tega člena, se izplačuje v prvotno določenem znesku, do dne, ko pridobi zavarovanec pra-
vico do skupne pokojnine, ki se začne izplačevati Šele od tega trenutka.
Člen 15.
Da se določi doba čakanja za pridobitev pravice do pokojnine ob onemoglosti ali starosti, se šteje doba zavarovanja, minula v vsaki obeh držav, za ulomek dotične dobe čakanja v tej državi. Zavarovanec ima pravico do pokojnine samo od dne, ko je seštevek obeh ulomkov enak vsaj ednici.
Člen 16.
Če je bil zavarovanec zavarovan pri istem zavodu na raznih stopnjah zaslužka, je treba ugotoviti za uporabljanje odredb v prvem odstavku člena 13. pred vsem:
a)	sorazmerni del pokojnine, o katerem govori prvi odstavek člena 13., po poslednji stopnji zaslužka;
b)	znesek pokojnine, pridobljene po dejanskem času zavarovanja in po poslednji stopnji zaslužka pri zavodu, za katerega gre.
Del pokojnine, za katerega gre, se določi, ako se pomnoži znesek pokojnine, do katere je pridobil zavarovanec pravico po dejanskem zavarovanju in po dejanskih zaslužkih pri zavodu, za katerega gre, s količnikom med zneskom prednje pokojnine pod a) in pokojnine pod b).
Ako čas čakanja pri zavodu, za katerega gre, še ni dovršen, se vzame za podstavo izračunu del pokojnine, do katerega bi imel zavarovanec pravico, ko poteče dotični čas čakanja, ki se ujema z dejanskim časom zavarovanja.
ume, da plačuje eno in drugo rento kakor tudi dele rente izključno zavod one države, kjer prizadeta oseba prebiva, če se po členu 31. ne prenese kritje glavnice, ustrezne pokojnini ali frakciji, za katero gre.
Člen 21.
Če predpisuje zakon ene obeh držaiv, da ima zavarovanec pravico do povračila delov vplačanih premij ali do posebnih podpor, ako se zavarovanje prekine, se dotična povračila ali dotične podpore ne vrše, če se nadaljuje zavarovanje v drugi državi.
Vendar pa se smatrajo izplačila, eventualno izvršena zoper gorenji predpis, za pravilno izvršena ter imajo posledice, dolpčene z zakoni dotične države.
Člen 22.
Enakost postopanja, o kateri govori ta sporazum, se ne razteza na primere, v katerih ima zavarovanec, če plača dotične premije, po odredbah zakona ene obeh držav pravico zahtevati, da bi se mu zaradi izračuna podpor, ki izvirajo iz zavarovanja za onemoglost in starost, vštele tudi dobe, Ko dejanski niti ni bil zavarovan.
Člen 23.
Kar se tiče pokojninskih doklad v breme države, ki se smatrajo za izključene iz vzajemnega postopanja, o katerem govori ta sporazum, se zavezujeta obe državi, skleniti naknadne sporazume takoj, ko določi kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev za svoje državljane znesek in pogoje teh doklad.
Člen 24.
Člen 17.
Vse tedenske, petmesečne in mesečne dobe, ki presezajo v celoti šest mesecev, v katerih so se plačevale premije italijanskim ali srbsko-hrvatsko-slovenskim zavodom, se morajo jemati v obračun po členih 9., 10. in 11. celo tudi, če bi interesenti nenamerno opustili ali zamudili prijavo ali druge formalnosti, eventualno predpisane z zakoni obeh držav, z zapretitvijo, da se izključijo ali da izgube pravico, izvzemši edino dobe zavarovanja, ki se ne morejo vračunavati po onih odredbah v zakonih države, kjer se vrši zavarovanje, ki se nanašajo na prekinitve zavarovanja.
Vendar pa se ne smatra za prekinitev zavarovanja, ki se spričo nje znižajo, ustavijo ali izgube pridobljene pravice ali pričakovanja, doba, v kateri je bil zavarovanec zavarovan pri zavodu druge visoke stranke pogodnice ali v kateri je užival podporo ob bolezni ali brezposelnosti. Če novo obvezno zavarovanje oživi pravice ali pričakovanja, ki so prestala, ožive prav tako te pravice in ta pričakovanja celo tudi, če nastopi obvezno zavarovanje pri zavodu druge države. Po tem členu se smatra doba prostovoljnega zavarovanja v eni obeh držav za dobo prostovoljnega zavarovanja tudi v drugi državi in po zakonih dotične države.
Člen 18.
Zaradi uporabljanja predhodnih členov se všte-Jojo, če je bil zavarovanec zaporedoma zavarovan za onemoglost in starost pri več zavodih iste države, vse dobe zavarovanja, dovršene pri dotičnih zavodih, po predpisih zakona one države, v kateri se vrše zavarovanja, in po členu 17. tega sporazuma.
Člen 19.
Zaradi uporabljanja predhodnih členov se vštejejo za zavode ene in druge države samo dobe zavarovanja od dne, ko je dobil moč srbsko-hrvat-sko-slovenski zakon o zavarovanju delavcev z dne l4- maja 1922., in sicer oni njegov del, ki se na-daša na zavarovanje ob onemoglosti in starosti, ne Slede na večje pravice, ki bi mogle nastati, če bi se uporabil zakon ene obeh držav nezavisno od °dredb tega poglavja.
Vendar pa se vštejejo za osebe, zavarovane pri Pokojninskih zavodih za nameščence v Trstu in jubljani, tudi dobe zavarovanja izza dne 1. janu-a£ja 1919. Dobe zavarovanja pred tem časom se v tejejo samo po predpisih domačega zakonodaj-r vsa'ce države, ne glede na uporabljanje od-doh tega poglavja.
Člen 20.
ob 0nieniene pokojnine in deli pokojnin moraji remeniti vsak zavarovalni zavod obeh držav po ‘ dolgujejo se v valuti dolžnega zavoda. Za °di obeh držav morajo skleniti potrebne sporaz
Predpisi člena 7. se morajo uporabljati enako tudi na zavarovanje ob onemoglosti in starosti, pri čemer je vpoštevati odredbe naslednjih odstavkov:
Če ima zavarovanec pravico do pokojnine samo v eni obeh držav, vrši zdravniške konstatacije zavod, ki vrši podobno zavarovanje na ozemlju, kjer zavarovanec stanuje.
Če ima zavarovanec pravico do pokojnine ali do dela pokojnine v eni in v drugi državi, vrši te konstatacije dolžni zavod države, v kateri zavarovanec stanuje.
Člen 25.
Prednje odredbe se uporabljajo tudi na vse ostale dajatve, ki so v zvezi z zavarovanjem ob onemoglosti, starosti in smrti.
Podpore, ustanovljene samo v eni obeh držav, obremenjajo izključno to državo v znesku in ob pogojih njenega lastnega zakonodajstva, nezavisno od odredb tega poglavja.
Razne odredbe.
Člen 26.
Administrativna oblaslva in zavarovalni zavodi obeh držav si dajo vzajemno tudi ob preiskavah isto pomoč, ki jo morajo dajati zaradi uporabljanja zakonov o socialnem zavarovanju lastne države.
Medsebojno podpiranje med zavarovalnimi zavodi obeh držav se vrši zlasti glede plačevanja denarnih podpor, rent in pokojnin, kontrole, podpiranja bolnikov, ponesrečencev, invalidov in njih sprejemanja v sanatorije.
Ta vzajemna pomoč mora biti brezplačna, izvzemši dejanske stroške kakor tudi obče stroške za zdravniško pomoč in zdravila; te stroške je treba povrniti. Prizadeti zavodi morajo skleniti o povračilu občih stroškov posebne sporazume.
Člen 27.
Posebne pogodbe in posebni sporazumi z ugodnostmi, sklenjeni med zdravniki, babicami, bolnicami, sanatoriji, zdravilišči, lekarnami na eni in zavarovalnim zavodom ene obeh držav na drugi strani glede podpor, ki jih ta zavod dolguje ali daje svojim zavarovancem ali ki jih ti lahko uko-riščajo kakorkoli, veljajo prav lako za podpore, ki jih mora vršiti zavod po tem spor .zumu proti zavarovancem zavodov druge države.
Prednja odredba se nanaša prav tako na pogodbe in sporazume za sprejem-.nje ali oskrbovanje v zavodih za povrnitev delovne sposobnosti, za pomoč doma, za terapično zdravljenje in za oskrbovanje z ortopedskimi pripravami.
Če je število prostorov v omenjenih bolnicah, sanatorijih, zdraviliščih in zavodih za povrnitev delovne sposobnosti omejeno, imajo svojci druge države pravico do toliko prostorov, kolikor jih je razpoložnih.
Člen 28.
Zaradi rapatriranja obolelih mornarjev, določenega z zakoni o socialnem zavarovanju obeh držav, najsi je bolezen posledica nezgode, imajo mornarji, svojci ene obeh držav, ki so zavarovani pri zavodih za socialno zavarovanje druge države, pravico do brezplačnega povratka v pristanišče države, v kateri so zavarovani, ali v pristanišče države, katere svojci so, ki ga označijo sami.
Člen 29.
Zavarovalni zavodi in organi obeh držav smejo občevati med seboj direktno, ne da bi posredovala diplomatska oblpstva.
Nekvarno odredbi člena 30. se mora vršiti dopisovanje glede plačevanja rent in pokojnin praviloma po zavodu, o katerem govorita člena 7. in 24.
Priobčila, ki jih učini ta zavod ali ki se učinijo temu zavodu, imajo isto moč, kakor bi jih učinila prizadeta oseba ali kakor bi bila učinjena tej osebi.
Člen 30.
tirbsko-hrvatsko-slovenski zavodi in srbsko-hrvatsko-slovenska oblastva, ki morajo vršiti po srbsko-hrvatsko-slovenskih zakonih o socialnem zavarovanju priobčila s peremptornim rokom onim italijanskim državljanom, ki bivajo izven kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in ne prejemajo še pokojnine ali rente po italijanskem zavodu in katerih bivališče je znano, morajo vršiti ta priobčila po italijanskih konzularnih oblastvih.
V enem tednu po prejemu akta, ki naj se priobči, mora vročiti dotično konzularno oblastvo zavodu ali oblastvu, kateremu je poslalo akt, poštno potrdilo o ekspediciji akta, za katerega gre.
Če konzularno oblastvo ne more priobčiti akta ali če ga mu poštni urad vrne, ne da bi ga bil izročil naslovniku, ga mora konzularno oblastvo takoj vrniti prizadetemu zavodu ali oblastvu ter mu priložiti po potrebi izjavo poštnega urada. Če se obrne srbsko-hrvatsko-slovenski zavod ali srb-sko-hrvatsko-slovenskp oblastvo zaradi priobčitve akta na konzularno oblastvo brez uspeha, mora poskrbeti za priobčitev na drug zakonit način.
Zavodi in oblastva kraljevine Italije morajo postopati na isti način ter imajo iste obveznosti glede onih srbsko-hrvatsko-slovenskih državljanov, ki bivajo izven ozemlja kraljevine Italije.
Člen 31.
Kolikor ne bi bilo določeno v pogodbah med prizadetimi zavodi drugače, se morajo povrniti stroški, denarne podpore ob bolezni, rentne ali pokojninske kvote, ki bi jih založili zavodi ene obeh držav po tem sporazumu na račun zavoda druge države, v desetih dneh po poteku vsakega trimesečja v valuti, v kateri so bila izvršena ta plačila, ali V valuti druge države po tečaju na poslednji dan trimesečja.
Če se dolžni zavod zakesni, mora plačati za vsak mesec l%ne obresti.
Člen 32.
Italijanski državljani, ki se vrnejo v Italijo, kakor tudi srbsko-hrvatsko-slovenski državljani, ki bivajo v Italiji najmanj tri zaporedna leta in imajo pravico do pokojnine ali do dela pokojnine ali do rente, smejo zahtevati od srbskr.-hrvatsko-slovenskega zavarovalnega zavoda, ki dolguje podporo, za katero gre, naj prenese na italijanski zavarovalni zavod, o katerem govori člen 33., glav-nično kritje, ki ustreza omenjeni dajatvi.
Če gre za to, da se prenese glavnično kritje za rento, ki pripada ponesrečencu, ugotove dotični zavodi za vsak primer posebe, ali je umestno, izvršiti ta prenos, kakor tudi kolik znesek naj se prenese; za vse ostale primere pa morajo ugotoviti vsakih pet let obče osnove, po katerih naj se računijo zneski, ki jih je treba prenesti. Ti zneski se morajo plačevati v onem denarju, v katerem se pokojnina ali renta dolguje.
Ko se prenos izvrši, je srbsko-hrvatsko-slovenski zavod oproščen vsake obveznosti, italijanski zavod pa ga nadomesti v vseh njegovih pravicah in obveznostih, med katere se Štejejo tudi revizije, ter prevzame obveznost, plačevati pokojnino ali rento v lirah po istem zamenjalnem tečaju, po katerem je zamenjal glavnico, ki se je prenesla nanj.
Prav tako uživajo zavarovanci, srbsko-hrvatsko-slovenski državljani, ki se vrnejo na srbsko-hrvat-
sko-slovensko ozemlje, in zavarovanci, italijanski državljani, ki bivajo najmanj tri leta zaporedoma na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, iste pravice in iste pogoje proti italijanskim zavarovalnim zavodom.
Člen 33.
Prenos glavničnega kritja za pokojnine ali rente, določen v predhodnem členu, se vrši po onih zavarovalnih zavodih obeh držav, kateri so po vrsti zavarovanja, ki jo opravljajo, in po odredbah členov 7. in 24. pristojni, vršiti zdravniške konstatacije.
Člen 34.
Zavarovalni zavodi obeh držav nimajo pravice, izplačati zavarovancem, pripadnikom druge države, namesto pokojnine in delov pokojnine, rent in njih doklad kakor tudi pripadajočih draginjskih doklad enkrat za vselej izvestne glavnice, tudi ne, če bi zavarovanec na to pristal; prav tako nimajo pravice, ustaviti plačevanja spredaj navedenih dajatev zato, ker stanujejo zavarovanci ali njih upravičenci na ozemlju druge države ali premestijo tja svoje stanovališče.
Člen 35.
Pod zakone o socialnem zavarovanju države, v kateri bivajo, ne spadajo:
a)	oni pripadniki ene obeh držav, ki službujejo pri diplomatskih in konzularnih predstavništvih ali železniških in carinskih uradih na ozemlju druge države;
b)	one osebe, ki službujejo pri javnih prometnih podjetjih ene obeh držav ter so prehodno ali začasno zaposlene na ozemlju druge države.
Te osebe spadajo še nadalje pod zakone o socialnem zavarovanju in pod one zakone o podjetnikovi civilni odgovornosti ob nezgodi, ki veljajo v državi, kateri pripadajo predstavniki diplomatskih in konzularnih teles kakor tudi spredaj navedena oblastva in podjetja.
Ministrstvo za narodno gospodarstvo v kraljevini Italiji in ministrstvo za socialno politiko v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev smela določiti z vzajemnim sporazumom poleg zgoraj navedenih primerov oprostitve tudi druge primere in dogovoriti izjeme za specialne primere.
Člen 36.
Svojci ene obeh držav ne smejo biti člani ne administrativnih ne sodnih zavarovalnih organov druge države.
Člen 37.
Odredbe, ki se nanašajo na oprostitve in olajšave pri plačevanju taks in davkov, določenih glede socialnih zavarovanj po eni obeh držav, veljajo v tej državi tudi za zavarovance in zavarovalne zavode druge države.
Končne odredbe.
Člen 38.
Obe državi sta soglasni v tem, da pristopita, čim začneta izvrševati konvencije, določene v členu 275. saintgermainske mirovne pogodbe in člena 258. trianonske mirovne pogodbe, na podstavi državljanstva prizadetih oseb s pripomočjo ministrstev, o katerih govori člen 39., k razdelitvi imovine in bremen prejšnjih avstro-ogrskih zavodov za socialno zavarovanje, ki so poslovali na ozemljih, odstopljenih eni ali drugi obeh držav, izvzemši rente in pokojnine, že tekoče na dan, ko se podpiše ta pogodba.
Da se izvrši ta razdelitev, se morajo uporabiti za ocenitev imovinskih aktiv in bremen, izvirajočih iz zavarovalnih dajatev, načela, ki so sprejeta v konvencijah, omenjenih v prvem odstavku.
Analogno se porazdele tudi imovine in bremena na podstavi državljanstva zavarovancev in onih prejšnjih avstro-ogrskih zavodov, ki niso bili, ker so imeli sedež na ozemlju ene obeh držav po-godnic, obseženi s konvencijami, ki so že sklenjene ali bi se morale šele skleniti za izvrševanje spredaj navedenih mirovnih pogodb, izvzemši pokojninske zavode, ki jih imata «Tržaški Lloyd» in «Tržaška trgovinska banka».
Člen 39.
Ministrstvo za narodno gospodarstvo v kraljevini Italiji in ministrstvo za socialno politiko v
kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev določita z vzajemnim sporazumom pravila, ki bi jih bilo treba eventualno za izvrševanje tega sporazuma, zlasti pa ona, ki bi bila potrebna za uporabljanje odredb o zavarovanju ob onemoglosti, starosti in smrti.
Člen 40.
Vsaka obeh držav lahko vsak čas popolnoma ali deloma odpove ta sporazum; vendar pa ostane vkljub odpovedi veljaven leto dni od dne odpovedi.
Pravice do pokojnine ali rente, pridobljene v času, ko je bil ta sporazum v veljavi, se morajo spoštovati po načelih tega sporazuma, dokler ne prestanejo sami po sebi.
Člen 41.
Če se pojavi med državama pogodnicama spor o tolmačenju ali uporabljanju tega sporazuma in če zahteva ena izmed njiju, da se predloži spor v rešitev razsodišču, mora pristati druga država na to celo tudi, če gre za prejudicialno vprašanje, ali je spor tak, da ga je treba predložiti razsodišču.
Razsodišče se sestavi za vsak spor tako, da imenuje vsaka obeh držav za svojega razsodnika enega svojega državljana, obe državi pa izvolita za tretjega razsodnika pripadnika tretje prijateljske države.
Državi pogodnici si pridržujeta pravico, se za določeno dobo vnaprej zediniti o osebi, ki naj opravlja funkcije tretjega razsodnika, če nastane spor. Odločba razsodišča ima obvezno moč.
Člen 42.
Ta sporazum stopi v veljavo prvi dan prihodnjega meseca od dne, ko se ratifikaciji izmenjata.
V	potrditev tega so pooblaščenci podpisali ta sporazum.
Sestavljeno v Nettunu dne dvajsetega julija tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
Za kraljevino Za kraljevino Srbov, Hrvatov in	Italijo:
Slovencev:
V. Antonijević s. r.	B. Mussolini s. r.
Dr. Rybaf s. r.
*
Končni zapisnik.
IV:
Pristopajo k podpisu občega sporazuma o reciprociteti glede socialnega zavarovanja, sklenjenega na današnji dan med visokima strankama pogodnicama, izjavlja delegacija kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev glede na člen 17. tega sporazuma po naročilu in v imenu svoje vlade: Ta vlada je pristala na to, da ne smatra dobe, ko se uživajo podpore ob brezposelnosti, za prekinitev zavarovanja, ker priznava kraljevina Italija podpore ob brezposelnosti po.italijanskem zakonu tudi srbsko-hrvatsko-slovenskim državljanom. Delegacija kraljevine Italije sprejema to izjavo po naročilu in v imenu svoje vlade na znanje.
V	potrditev tega so pooblaščenci podpisali ta zapisnik.
Sestavljeno v Nettunu dne dvajsetega julija tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
Za kraljevino Za kraljevino Srbov, Hrvatov in	Italijo:
Slovencev:
V. Antonijević s. r.	B. Mussolini s. r.
Dr. Rybaf s. r.
Priloga I.
Konvencija o preiskovanju in pobijanju prestopkov, storjenih v obmejnih gozdih.
Člen 1.
Prestopke, ki so jih storile v obmejnih gozdih, stoječih v obmejnem pasu ene visoke stranke po-godnice, osebe, bivajoče na ozemlju druge pogod-nice, so pristojna preiskovati in pobijati oblastva onega kraja, kjer je bil prestopek storjen. Vendar pa smejo zahtevati ta oblastva direktno od pristojnih oblastev ozemlja, na katerem storilec biva, naj preganjajo in pobijajo dotični prestopek.
Člen 2.
Kraljevina Italija se zavezuje, da bodo njena oblastva preganjala in pobijala prestopke, ki jih store osebe, bivajoče na njenem ozemlju, v gozdih,
ki so v obmejnih občinah kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; ta pa se zavezuje, da hoče storiti isto glede prestopkov, ki jih store osebe, bivajoče na njenem ozemlju, v gozdih obmejnih italijanskih občin, čim zve dotično italijansko ali srbsko-hrvat-sko-slovensko oblastvo za prestopek in za zahtevo, o kateri govori člen 1. Preiskovanje in pobijanje se vrši po zakonih, uporabnih na storjene prestopke na ozemlju države, ki ji pripada dotično oblastvo.
Člen 3.
Če se prijavi prestopek neposredno oblastvu na storilčevem bivališču, sme začeti to oblastvo preganjanje ter obvesti o tem oblastvo kraja, kjer je bil prestopek storjen. V tem primeru spada preiskava v pristojnost oblastva, ki jo je prvo začelo.
Razsodba, ki jo izreče pristojno oblastvo ene države, izključuje uporabo razsodbe, ki jo izreče o istem dejanju oblastvo druge države.
Člen 4.
Poravnave imajo veljavo razsodbe, najsi se nanašajo na denarno kazen ali na odškodnino.
Člen 5.
Uporabljajo to konvencijo, si dajo oblastva in javni organi visokih strank pogodnic po pozitivnih zakonih svojih držav vzajemno vsako podporo in pomoč, da se navedeni prestopki kar najhitreje preganjajo in pobijajo.
Člen 6.
Oblastva države, v kateri se izreče razsodba, poberejo izrečene denarne kazni kakor tudi stroške postopanja po odbitku deleža, ki pripada eventualno prijaviteljem. Odškodnina se mora izročiti oškodovani stranki.
Člen 7.
Zapisniki in ocenitve pristojnih oblastev in javnih organov ene visoke stranke pogodnice imajo, kolikor se nanašajo na to konvencijo, na ozemlju druge države isto dokazno moč kakor akti, ki jih sestavijo oblastva in javni organi te poslednje države.
V potrditev tega so pooblaščenci podpisali to konvencijo.
Sestavljeno v Nettunu dne dvajsetega julija tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
Za kraljevino Za kraljevino Srbov, Hrvatov in	Italijo:
Slovencev:
V. Antonijević s. r.	B. Mussolini s. r.
Dr. Rybaf s. r.
Sporazum
o srbsko-pravoslavnih cerkvenih občinah na Reki, v Zadru in Peroju.
Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev in Njegovo Veličanstvo kralj Italije
sta imenovala, ko sta razvidela potrebo, urediti z novimi konvencijami, ki naj bi popolnoma nadomestile sporazum, podpisan v Rimu dne 2. julija 1924., Statut srbsko-pravoslavnih občin na Reki, v Zadru in Peroju, zaradi izvrševanja konvencij, sklenjenih v Rimu dne 27. januarja 1924., za svoje pooblaščence:
Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev:
gospoda Vojislava Antonijević a, svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra pri Njegovem Veličanstvu kralju Italije;
gospoda Otokarja Rybäfa, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra;
Njegovo Veličanstvo kralj Italije:
gospoda Penita Mussolinija, narodnega poslanca, predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje posle,
ki so dogovorili, ko so izmenjali svoja pooblastila, spoznana v dobri in pravilni obliki, to-le:
Člen 1.
Organom iztočno-pravoslavne cerkve na Reki, v Zadru in Peroju je zajamčena popolna duhovna
avtonomija. Srbsko-pravoslavne cerkve in omenjene parohije spadajo v duhovnem, cerkvenem in hierarhijskem pogledu pod episkopa v Zadru in po njem pod vrhovno srbsko-pravoslavno cerkveno oh Ja st vo.
Člen 2.
Duhovnike za opravljanje obredov iztočno-pravoslavne cerkve v omenjenih parohijah, med katere se šteje tudi omenjeni episkop, imenujejo vrhovna srbsko-pravoslavna cerkvena oblastva.
Eksekvatura italijanske kraljevske vlade se daje tem duhovnikom brezplačno.
Člen 3.
Italijanska kraljevska vlada priznava srbsko-pravoslavnim cerkvenim občinam na Reki, v Zadru in Peroju značaj moralnih oseb in najpopolnejšo avtonomijo v njih organizaciji, administraciji in v izvrševanju imovinskih pravic vsake vrste, zajamčenih z zakoni, ki veljajo v kraljevini Italiji.
Člen 4.
Glede povečevanja svoje imovine spadajo omenjene srbsko-pravoslavne cerkvene občine pod zakone, veljavne v kraljevini Italiji, prav tako kakor druge moralne osebe, ki imajo glavni sedež v inozemstvu.
Člen 5.
Pravice kontroliranja in nadziranja, ki pripadajo po teritorialni suvereniteti državnim oblastveni nad vsemi avtonomnimi moralnimi telesi, kakor tudi pravice, ki izvirajo iz pravice eksekva-ture, izvršujejo oblastva kraljevine Italije.
Člen 6.
Omenjene srbsko-pravoslavne cerkvene občine morajo izdelati ali izpremeniti svoje statute, da jih prilagode odredbam tega sporazuma. Tako izdelani ali izpremenjeni statuti se predlože v odobritev vladi kraljevine Italije.
Člen 1.
Srbsko-pravoslavni cerkveni občini v Trstu je zajamčena popolna duhovna avtonomija. Srbsko-pravoslavna cerkev in parohija v Trstu spadata v duhovnem, cerkvenem in Hierarhijskem pogledu pod episkopa v Zadru in po njem pod vrhovno srbsko-pravoslavno cerkveno oblastvo.
Člen 2.
Vlada kraljevine Italije priznava srbsko-pravoslavni cerkveni občini v Trstu in njenim sedaj obstoječim napravam značaj narodnih srbsko-hrvat-sko-slovenskih verskih naprav. Potemtakem se prenašajo pravice in kontrola, ki jih je vršila po štatutu in veljavnih zakonih doslej kraljevska italijanska vlada, s tem sporazumom na vlado kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, nekvarno pravicam, izvirajočim iz suverenitete kraljevine Italije na ozemlju, kjer je sedež omenjene občine.
Člen 3.
Srbsko-pravoslavni cerkveni občini v Trstu je zajamčena v upravljanju njenih posestev popolna avtonomija.
Člen 4.
Glede povečevanja svoje imovine spada srbsko-pravoslavna cerkvena občina v Trstu pod zakonske predpise, ki veljajo v tem pogledu v kraljevini Italiji, prav tako kakor druge inozemske moralne osebe. Vendar pa se ji priznava pravica, svobodno pridobivati imovino z nasledstvom.
Člen 5.
Srbsko-pravoslavna cerkvena občina v Trstu mora izpremeniti svoj statut, da ga prilagodi odredbam tega sporazuma. Tako izpremenjeni Statut se mora predložiti ,v odobritev vladi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, nato i>a priobčiti kraljevski italijanski vladi.
Člen 6.
Člen 7.
Ta sporazum se ratificira in ratifikaciji se izmenjata v Rimu.
Sporazum stopi v veljavo z dnem, ko se ratifikaciji izmenjata.
V potrditev tega so pooblaščenci podpisali ta sporazum ter pritisnili nanj svoje pečate.
Sestavljeno v Nettunu v dveh izvodih dne dvajsetega julija tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
Za kraljevino Za kraljevino Srbov, Hrvatov in	Italijo:
Slovencev:
(L. S.) V. Antonije vic s. r. (L. S.) B. Mussolini s. r. (L. S.) Dr. Rybäfs.r.
Ta sporazum se ratificira in ratifikaciji se izmenjata v Rimu.
Sporazum stopi v veljavo z dnem, ko se ratifikaciji izmenjata.
V potrditev tega so pooblaščenci podpisali ta sporazum ter pritisnili nanj svoje pečate.
Sestavljeno v Nettunu v dveh izvodih dne dvajsetega julija tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
Za kraljevino	Za kraljevino
Srbov, Hrvatov in	Italijo:
Slovencev:
(L. S.) V. Antonijevie s. r. (L. S,) B. Mussolini s. r. (L. S.) Dr. Rybaf s. r.
ki so'đogovorili, ko so izmenjali svoja poobla-! stila, spoznana v dobri in pravilni obliki, to-le:
Člen 1.
Komisija, določena v členu 29. priloge E k pogodbi o trgovini in plovitvi, sklenjeni med visokima strankama pogodnicama v Beogradu dne 14. julija 1924., sme ukreniti, česar je treba, da se uporablja člen 10. omenjene priloge tudi na prevoz lesa iz italijanskega obmejnega pasu do železniških postaj v Logatcu in Planini, če se ekspedira ta les po železnici s teh železniških postaj v Italijo. Komisija določi tudi točke na meji, kjer se sme les prevažati iz ene države v drugo.
Člen 2.
Prebivalci obmejnega pasu ene visoke stranke pogodnice, omenjeni pod a) člena 8. v prilogi, ki je j navedena v predhodnem členu, smejo hoditi k ob-; lastvom in prvostopnim sodiščem druge visoke*
I stranke pogodnice, ki imajo sedež izven obmej-: nega pašu, v poslih glede svojih posestev v obmejnem pasu, opremljeni samo z obmejnimi kartami, ki so določene v členu 7. omenjene priloge.
Člen 3.
Pristojne uprave visokih strank pogodnic smejo skleniti specialne sporazume, da se preskrbujejo z električnim tokom od električnih central, ki že obstoje ali se zgrade na ozemlju ene visoke stranke pogodnice, potrošniki, ki stanujejo v obmejnem pasu druge pogodnice, ali javne naprave, ki so v tem pasu, vštevši Zader.
V tem primeru smejo dajati uprave po skupnem sporazumu koncesije za eksploatacijo hidravličnih sil celo tudi družbam, ki pripadajo visoki stranki pogodnici, na katere ozemlju stanujejo potrošniki.
Ti sporazumi se smejo skleniti in koncesije se smejo podeljevati tudi mimo veljavnih predpisov.
Ceno kakor tudi način, po katerem se kontrolira in plačuje oddani tok, določita sporazumno dobavitelj in potrošnik.
Ta cena je oproščena vseh državnih in občinskih taks za porabo, ki ne zadevajo istočasno prebivalcev države, kjer biva dobavitelj, ali one države, kjer je poraba električnega toka za inozemstvo oproščena.
Člen 4.
Vodovod občine Planine ostane izključna lastnina te občine.
Vlada kraljevine Italije se zavezuje, da ne bo izvršila in tudi ne zahtevala v pasu tega vodovoda in v njegovi okolici, dodeljeni omenjeni kraljevini, izvršitve nobenih del ali naprav, zaradi katerih bi se kakorkoli zmanjšala količina in kakovost vode, ki jo dobiva občina Planina, ali bi se oteževalo ; nje dovajanje.
Sporazum
o srbsko-pravoslavni cerkveni občini v Trstu.
Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev in Njegovo Veličanstvo kralj Italije
sta imenovala, ko sta razvidela potrebo, urediti z novimi konvencijami, ki naj bi popolnoma nadomestile sporazum, podpisan v Rimu dne 2. julija ^924., šiatut srbsko-pravoslavne cerkvene občine v rrstu, zaradi izvrševanja tega predmeta konvencij, sklenjenih v Rimu dne 27. januarja 1924., za svoje
Pooblaščence:
Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev:
gospoda V o j i s 1 a v a Antonijeviča, svo-!ega izrednega poslanika in pooblaščenega mini-stra pri Njegovem Veličanstvu kralju Italije;
gospoda Otokarja Rybaf a, izrednega po-slanika in pooblaščenega ministra;
Njegovo Veličanstvo kralj Italije: gospoda Benita Mussolinija, narodnega Poslanca, predsednika ministrskega sveta in mini-s 'a za zunanje posle,
l(i so dogovorili, ko so izmenjali svoja poobla-s ‘Na, spoznana v dobri in pravilni obliki, to-le:
Dopolnilni sporazum k odredbam, ki se nanašijo na obmejni promet in so obsežene v prilogi E k pogodbi o trgovini in plovitvi, sklenjeni med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Italijo v Beogradu dne 14. julija 1924.
Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev in Njegovo Veličanstvo kralj Italije,
prešinjena z željo, dopolniti odredbe iz priloge E pogodbe o trgovini in plovitvi, podpisane v Beogradu dne 14. julija 1924., sta se odločila, skleniti v ta namen specialen sporazum, ter sta imenovala zategadelj za svoje pooblaščence:
Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev:
gospoda Vojislava Antonijeviča, svojega izrednega poslanika in pooblaščenega mini-slra pri Njegovem Veličanstvu kralju Italije;
gospoda Otokarja Rybaf a, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra;
Njegovo Veličanstvo kralj Italije: gospoda Benita Mussolinija, narodnega poslanca, predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje posle,
Vlada kraljevine Italije dovoljuje občini Planini, izvršiti v pasu tega vodovoda in v njegovi okolici dela in naprave, ki ji morejo zavarovati količino potrebne vode, če bi se pokazala iz kakršnegakoli vzroka redna količina za nezadostno.
Vlada kraljevine Italije prevzema obveznost, zajamčiti občini Planini popolno svobodo glede izvršitev vseh eventualnih del, potrebnih na sosed-njih zemljiščih, da ohrani hidravlično silo vodovoda, ne da bi s tem prizadela škodo lokalnim potrebam, in dovoliti svoboden pristop tehnikom in delavcem, ki naj izvrše ta dela.
Če bi se morala dati lastnikom omenjenih zemljišč odškodnina, jo trpi občina Planina.
Prebivalci v okolici vodovoda na italijanskem ozemlju obdrže pravico, se preskrbovati z vodo iz tega vodovoda v današnji izmeri, skladno s pravili o porabi, ki veljajo za prebivalce srbsko-hrvatsko-slovenskega ozemlja, in sicer po isti ceni, ki jo plačujejo prebivalci srbsko-hrvatsko-sloven-skega ozemlja.
Če je potrebna za stroške vzdrževanja in popravil vodovoda davščina in jo zahteva uprava, določi pristojni prefekt kraljevine Italije sporazumno z velikim županom kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, v katere oblasti je občina Planina:
a)	kolik bodi delež davščine, ki naj obremeni prebivalce na ozemlju kraljevine Italije;
b)	kako naj se plačuje ta davščina; in
c)	osebe, ki morajo plačevati to davščino.

Člen 5.
Odredbe členov 2. in 3. sporazuma o uporabljanju pokopališča v Drenovu (Reka) iz izvestnih delov obmejnih občin kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in o prenosu mrličev med Sušakom in Reko, podpisanega na današnji dan, se uporabljajo analogno tudi na prenos mrličev iz obmejnega pasu ene visoke stranke pogoduice v obmejni pas druge visoke stranke pogodnice.
-d
Člen 6.
Če se pojavi med visokima strankama spor o tolmačenju ali uporabljanju tega sporazuma in če zahteva ena izmed njiju, da se predloži spor v rešitev razsodišču, mora pristati druga na to celo tudi, ee gre za prejudicialno vprašanje, ali je spor tak, da ga je treba predložiti razsodišču.
Razsodišče se sestavi za vsak spor tako, da imenuje vsaka obeh visokih strank pogodnic za razsodnika enega svojega državljana, obe stranki pa izvolita za tretjega razsodnika pripadnika tretje prijateljske države.
Visoki stranki pogodnici si pridržujeta pravico, se za določeno dobo vnaprej zediniti o osebi, ki naj opravlja funkcije tretjega razsodnika, če nastane spor. Odločba razsodišča ima obvezno moč.
Člen 7.
Ta sporazum se ratificira in ratifikaciji se izmenjata v Rimu. V veljavo stopi mesec dni po izmeni ratifikacij ter bo veljal za ves čas, za katerega velja pogodba o trgovini in plovitvi, navedena v členu 1., izvzemši odredbe člena 4., ki ostanejo v veljavi za neomejen čas.
V potrditev tega so pooblaščenci podpisali ta sporazum ter pritisnili nanj svoje pečate.
Sestavljeno v Nettunu v dveh izvodih dne dvajsetega julija tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
Za kraljevino Za kraljevino Srbov, Hrvatov in	Italijo:
Slovencev:
(L. S.) V. Antonijerič s. r. (L.S.) B. Mussolini s. r.
(L. S.) Dr. Rybdf s. r.
^	Sporazum
e tnristovskem prometu v obmejnih pasih.
Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev in Njegovo Veličanstvo kralj Italije,
prešinjena z željo, olajšati turistovski promet v obmejnih pasih obeh držav, sta se odločila, skleniti o tem specialen sporazum, ter sta imenovala zategadelj za svoje pooblaščence:
Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev:
gospoda Vojislava Antonijeviča, svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra pri Njegovem Veličanstvu kralju Italije: gospoda Otokarja Rybafa, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra;
Njegovo Veličanstvo kralj Italije: gospoda Benita Mussolinija, narodnega poslanca, predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje posle,
ki so dogovorili, ko so izmenjali svoja pooblastila, spoznana v dobri in pravilni obliki, to-le:
Člen 1.
Državljanom obeh visokih strank pogodnic, ki so vpisani najmanj leto dni v društva, katerim je namen, organizirati izlete na planine, in katerih seznamek si pridržujeta priobčiti visoki stranki pogodnici druga drugi v treh mesecih od dne, ko stopi ta sporazum v veljavo, se smejo izdajati na zahtevo prizadetih društev specialne obmejne karte, skladne s tukaj priloženim obrazcem, celo tudi, če nimajo državljani, za katere gre, rednega bivališča na ozemlju obmejnega pasu.
Te karte izdajajo oblastva one visoke stranke pogodnice, na katere ozemlju je sedež društva, za katero gre, in ki so po veljavnih predpisih pristojna, izdajati obmejne karte, določene v prilogi E
k pogodbi o trgovini in plovitvi, podpisani v Beogradu dne 24. julija 1924.
Člen 2.
Karte, navedene v predhodnem členu, morajo biti vidirane, da so veljavne, od oblastev one države, na katere ozemlju se dovoljuje promet, in ki so jih pristojna izdajati. Ta oblastva smejo odkloniti vizo ali pa izjaviti, da dana viza ne velja, če se tiče oseb, katerih ponašanje ni videti miroljubno in korektno ali ki ne dajo garancije, da bodo uporabljale omenjene karte v namen, za katerega so ustanovljene.
Ta oblastva morajo priobčiti v takih primerih druga drugim odrejene ukrepe in odvzeti karte, za katere gre.
Člen 3.
Specialne obmejne karte, izdane po predhodnih členili, dajo njih naslovnikom pravico, potovati celo tudi izven predpisanih potov v mejah obmejnega pasu druge države; toda oditi smejo iz tega pasu edino zato, da pridejo do najbližjih železniških postaj.
Vendar pa ne dajo naslovnikom pravice, hoditi izven meje one province, kjer je sedež oblastva, ki je vidiralo obmejne karte.
Isto obmejno karto smejo vidirati pristojna oblastva več pokrajin.
Člen 4.
Če se prirede izleti, organizirani v skupinah nad deset oseb, se mora to predhodno javiti obmejnemu oblastvu države, kjer je sedež društva, čigar člani so ti turisti. Prestopiti pa smejo na ozemlje druge visoke stranke pogodnice samo, če so opremljeni s kartami, navedenimi v členu 1.
Ta prijava mora označiti obenem onega, ki je odgovoren pred dotičnim oblastvom in ki mu izda potrdilo o učinjeni prijavi. Ta odgovorna oseba mora prav tako obvestiti o izletu najmanj tri dni prej najbližje obmejno oblastvo države, na katere ozemlje naj se priredi izlet. To priobčilo se mora učiniti s priporočenim pismom.
Člen 5.
Osebe, opremljene s kartami, ki so omenjene v členu 1., smejo nositi s seboj navadno turistov-sko opremo in hrano, potrebno za čas, dokler traja izlet. Predmetov ali življenskih potrebščin, ki spadajo pod carino, ne smejo prinašati v večji količini od one, ki utegne zadoščati za 48 ur.
Na vsako zahtevo carinskih oblastev morajo dopustiti osebno preiskavo in pregled prtljage; na vsako zahtevo pristojnih organov one države, na katere ozemlju so, se morajo legitimirati; s seboj ne smejo nositi več bankovcev, nego jih je kvantitativno in kvalitativno dovoljenih s predpisi, ki veljajo v dotičnih državah.
Osebe, opremljene s kartami, za katere gre, se ne smejo muditi na ozemlju druge države več nego tri dni. Ko ta rok poteče, se smatrajo, razen če imajo izrečno dovolilo pristojnega oblastva, za osebe brez pravilnih listin in nanje se uporabljajo obči predpisi.
Člen 6.
Obmejne karte, navedene v členu 1., se izdajajo brez takse.
Priloga.
Specialna obmejna karta.
Naslovnikov podpis:
Naslovnikova
fotografija.
Osebni popis:
Velikost:..........
Rast:..............
Barva obraza: . . .
Lasje:.............
Brada: ............
Oči:...............
Nos:...............
Usta:..............
čelo: .............
Posebni znaki: . . .
S tem se potrjuje, da je
S.......................
naslovnik te karte, rojen
v........................
dne ...................,
pripadnik občine . . . .
po poklicu..............
član društva............
v
G- • • • ...............je po tem dovoljeno,
hoditi čez mejo med italijanskim obmejnim pasom in srbsko-hrvatsko-slovenskim obmejnim pasom ter
se muditi v omenjenem [
I srbsko-hrvatsko-slovenskem
pasu pokrajine.................tri prihodnje dni
od dne, ko je stopil vanjo.
Ta karta se ne more uporabljati za potovanje izven omenjenega [ i^jbpmsikega
4	\ srbsko-hrvatsko-slovenskega
obmejnega pasu.
Ta karta velja do dne.........................
Vsaka zloraba te karte uniči njeno veljavnost. V.............. . ., dne...............
Viza.
Oblastvo,
ki je izdalo kart».
Sporazum
o razdelitvi prejšnjih avstrijskih podmorskih telegrafskih kablov.
Njegovo Veličanstvo kralj Italije
in Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
prešinjena z željo, rešiti vprašanje lastnine glede prejšnjih avstrijskih podmorskih telegrafskih kablov in omogočiti v danem primeru razdelitev vrednosti teh kablov med zavezniške in pridružene države po prilogi VI. dela VIII. saintgermainske pogodbe, sta se odločila, skleniti sporazum o tem ter sta imenovala zategadelj za svoje pooblaščence: Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev:
gospoda Vojislava Antonijeviča, svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra pri Njegovem Veličanstvu kralju Italije;
gospoda Otokarja Rybafa, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra;
Njegovo Veličanstvo kralj Italije: gospoda Benita Mussolinija, narodnega poslanca, predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje posle,
ki so dogovorili, ko so izmenjali svoja pooblastila, spoznana v dobri in pravilni obliki, to-le:
Člen 1.
Člen 7.
Ta sporazum se ratificira in ratifikaciji se izmenjata v Rimu, čimprej bo mogoče.
Ta sporazum stopi v veljavo čez mesec dni po izmeni ratifikacij ter ostane v veljavi tri leta od tega dne.
Če ne priobči eua visoka stranka pogodnica drugi dvanajst mesecev pred tem dnem namere, prekiniti učinek tega sporazuma, ostane sporazum obvezen še leto dni od dne, ko ga je eua visoka stranka pogodnica odpovedala.
V potrditev tega so pooblaščenci podpisali ta sporazum ter pritisnili svoje pečate.
Sestavljeno v Nettmiu v dveh izvodih dne dvajsetega julija tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
Za kraljevino Za kraljevino Srbov, Hrvatov in	Italijo:
Slovencev:
(L. S.) V. Antonijevič s. r. (L. S.) B. Mussolini s. r.
(L. S.) Dr. Ryb4f s. r.
Po prilogi VI., dela VIII., saintgermainske pogodbe so nastopni prejšnji avstrijski podmorski telegrafski kabli, ki vežejo italijanska ozemlja, lastnina kraljevine Italije:
Proga	Leto polo- žitve	Število vodov	Dolžina T metrih
1. Trst-Pulj		1909	1	122.288
2. Trst-Pulj		1910	1	132.135
3. Fasana-Brioni " . . . .	1894	1	2.510
4. Pulj-Brioni		1910	1	2.140
5. Pulj-Brioni		1912	2	2.350
6.	Pulj-Zader	 7.	Punta Promontore-	1871	1	2.360
Faro Porer		1894	1	149.350
8.	čez kanal Raše (Arsa) 9.	Rabac(l8tra)-Čres(Ca-	1910	1	1.270
valine)	 10. Stupova (Istra)-čres	1912	4	22.950
(Faresina)		1871	1	5.300
Odnos . . . 442.653
Proga	Leto polo- žitve	Število vodov	Dolžina v metrih
11. Prestova (Istra)-čres	Pren	OS . . .	442.653
(Faresina)	 12. Filipassi (Istra)-čres	1868	1	6.200
H'aresina)		1860	1	5.820
13. Čres-Lošinj 		1872	1	150
14. Čres-Lošinj 		1912	4	150
15. Čres-Unie		1896	1	10 500
16.	Lošinj-Sušak (Sansogo) 17.	Lošinj-Sv. Peter (Školj-	1893	1	15.300
Osel)		1893	1	1.450
Skupaj . . . Člen 2.			482.223
Nastopni prejšnji avstrijski podmorski telegraf-			
ski kabli, ki vežejo srbsko - hrvatsko - slovenska			
ozemlja, so lastnina kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev:			
a) kraljevine Italije od točke, v kateri se do- | Pripomba. Instrumenti ratifikacije prednjih tikajo zemlje na italijanskem ozemlju, do polovice sporazumov so se izmenjali dne 14. novembra
dolžine vsakega kabla;
1928. v Rimu.
te posl^aje^oöke^o^oBce^^liaterTs^dotüiajo jIz pi8arne ministrstva za zunanic po8le v »«««radu; zemlje na srbsko-hrvatsko-slovenskem ozemlju:
Proga
3.
4.
5.
6.
9.
10.
13.
14.
17.
18. 19.
1,	Otok Rab-otok Krk
2.	Otok Rab-otok Pag Otok Pag-kopiiina Otok Pag kopnina Otok Vir-kopnina . Otok Vir-otok Silba
7.	Otok Molat-otok Ist
8.	Otok Ist-otok Silba . Otok Olib-otok Silba Otok Uljau-otok Iž .
11.	Otok Iž-otok Dugi otok
12.	Otok Pasmant-dalmatinska obala............
Otok Žirje-otok Zlarin Otok Zlarin-dalmatin-
ska obala...........
Otok Prvič-dalmatinska obala...........
Otok Smričnjak-otok
Kamičnjak ..........
Otok Smričnjak-otok
Kamičnjak ..........
Otok Šolta-otok Brač Otok Brač-dalmatinska obala...........
20.	Otok Brač-dalmatinska obala...............
21.	Otok Brač-otok Hvar
22.	Otok Hvar-otok Vis .
23.	Otok Hvar-dalmatin-ska obala .......
24.	Otok Hvar-dalmatinska obala...............
25.	Polotok Pelješac-otok
Korčula.............
26.	Polotok Pelješac-otok
Korčula.............
27.	Tijesno-dalmatinska
obala...............
28.	Polotok Pelješac-otok
Mljet...............
29.	Dalmatinska obala-
otok Šipanj.........
30- Otok Šipanj otok Lo-pud.....................
^L Otok Lopud-otok Korčula ...................
2. Kamenari-Lepetane .
p'1- Kamenari-Lepetane .
jjL Kamenari-Lepetane .
^5. Durič-Lepetane . . . .
9- Durič-Lepetane (telefonski kabel)..........
7. Zanetovič-Rose . . . . Zanetovič-Rose . . . .
9.	Bazdan-BoniČ........
*9. Bazdan-Bonič........
L Stoliv-Perast .......
Baška (Krk)-Senj (kopnina) ..............
Leto polo- žitve	Število vodov	Dolžina v metrih
1870	1	10 300
1870	1	6.650
1871	1	2.500
1912	1	2.500
1875	1	300
1869	1	29.980
1894	1	250
1894	1	8.250
1894	1	3.100
1910	1	3.900
1901	1	4.420
1901	1	3.990
1914	1	14.260
1881	1	1.990
1897	1	960
1901	1	620
1901	1	620
1874	1	2.500
1864	1	9.500
1892	1	5.900
1876	1	7.280
1871	1	22.830
1862	1	8.970
1871	1	7.130
1866	3	2.500
1906	1	2.500
1874	1	62
1892	1	10.000
1898	1	3.900
1909	1	3.000
1912	1	2.700
1871	1	855
1871	1	855
1871	1	855
1909	1	700
1909	4	700
1886	1	3.000
1909	1	3 000
1899	1	2 600
1909	1	2.600
1899	1	2.500
1885	1	10 000
Proga	Leto polo- žitve	Število vodov	Dolžina v metrih
1. Pulj-Šibenik 		1894	1	303.150
2. 1’ulj-Split		1910	1	303.200
3. Selšnje (čres)-Greco-morto (Krk)		1868	1	5.650
4. Selšnje (čres)-Greco-morto (Krk)		1871	1	5.650
5. Otok Lošinj-otok Pag (telefonski kabel) . . .	1912	4	30.000
6. Otok Lošinj-otok Silba	1868	1	14.960
7. Zader-otok Ulj an ....	1901	1	4.700
8. Otok Lastovo-otok Korčula 		1891	1	15.700
9. Otok Sučac-otok Korčula 		1916	1	21.000
Skupaj . . . 211327
Člen 3.
Skupaj . . . 704.010
Člen 4.
S prizadevanjem italijanske telegrafske uprave se bo podmorski telegrafski kabel od Pulja do Šibenika dvignil in uporabl jal za upostavitev zveze med Splitom in izvestno točko na italijanskem ozemlju. Vsi stroški za dviganje, spuščanje in za dele novega kabla, eventualno potrebnega za upostavitev te zveze, se porazdele med visoki stranki pogodnici.
Za podmorski kabel od otoka Sučca do otoka Korčule, ki ga je že dvignila srbsko-hrvatsko-slovenska telegrafska uprava, plača kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev kraljevini Italiji polovico vrednosti tega kabla po ocenitvi, ki jo izvrši reparacijska komisija.
Če se kabli, omenjeni v členu 3. in v tem členu,1 pokvarijo ali prekinejo, se morajo izvršiti čimprej potrebna popravila, katerih stroške trpita v enakih delih visoki stranki pogodnici. Dogovorjeno je, da bo izvrševala ta popravila italijanska telegrafska uprava tudi v delih, ki pripadajo kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, dokler srbsko-hrvat-sko-slovenski telegrafski upravi ne bo mogoče, z lastnimi sredstvi izvrševati popravil v teh delih. Vselej, kadar bo treba popravil, ki naj se izvrše v teritorialnih vodah kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, bo prisostvoval potrebnim delom delegat srbsko-hrvatsko-slovenske telegrafske uprave.
Člen 5.
Odredbe predhodnih členov stopijo v veljavo med visokima strankama pogodnicama čez petnajst dni po izmeni ratifikacij, ki se izvrši v Rimu, I čimprej bo mogoče.
V potrditev tega so pooblaščenci pod-' pisali ta sporazum ter pritisnili nanj svoje pečate.
Sestavljeno v Nettunu v dveh izvodih dne dvajsetega julija tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
Pov. br. 13.070.
Obči končni zapisnik.
V	trenutku, ko so se podpisali zapisniki, sestavljeni o sklenitvi nastopnih konvencij in sporazumov:
I.	dopolnilnega sporazuma k sporazumu, podpisanemu v Rimu dne 27. januarja 1924. za ureditev prometa;
II.	konvencij in sporazumov, označenih v zapisniku o podpisu sporazumov, sklenjenih zaradi definitivne ureditve vseh vprašanj, ki jih je bilo rešiti, da bi se mogel popolnoma in celotno izvršiti sporazum o Reki, sklenjen v Rimu dne 27. januarja 1924.;
III.	sporazumov, označenih ,v zapisniku o podpisu sporazumov, sklenjenih zaradi definitivne ureditve vseh vprašanj, ki jih je bilo rešiti, da bi se mogel uporabljati člen 9. sporazuma o Reki, podpisanega v Rimu dne 27. januarja 1924., kakor tudi izvestnih vprašanj, ki se tičejo srbsko-hrvat-sko-slovenskih državljanov na Reki in italijanskih v Dalmaciji;
IV.	konvencij in sporazumov, označenih v zapisniku o podpisu sporazumov, sklenjenih zaradi ureditve izvestnih vprašanj, ki se tičejo enako italijanskih in srbsko-hrvatsko-slovenskih državljanov, zlasti pa izvestnih vprašanj, ki izvirajo iz izvrševanja mirovnih pogodb;
so se zedinili podpisani pooblaščenci kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevine Italije, da bi jasno določili pogoje, ob katerih so ustanovili obveznosti obeh držav, o tem, da bodo obveznosti ki izvirajo za vladi rečenih držav iz zgoraj navedenih konvencij in sporazumov in iz dopolnilnih not k tem sporazumom ali iz not, izmenjanih ob podpisu teh sporazumov, veljavne in da jih bosta celotno izvrševali ena in druga .stranka. Torej je dogovorjeno, da stopi katerakoli teh obveznosti v veljavo takrat, ko stopijo v veljavo vse obveznosti, za katere gre.
Ta zapisnik je sestavni del zgoraj navedenih konvencij in sporazumov ter se smatra, da sta ga sprejeli in potrdili visoki stranki pogodnici, brez posebne ratifikacije.
V	potrditev tega so pooblaščenci podpisali ta zapisnik ter pritisnili nanj svoje pečate.
Sestavljeno v Neltunu v dveh izvodih dne dvajsetega julija tisoč devet sto pet in dvajsetega leta.
Za kraljevino Italijo:
(L. S.) 15. Mussolini s. r.
Za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev:
(L. S.) V. Antonijević s. r.
(L. S.) Dr. Rybafs.r.
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z razglasitvijo v (Službenih Novinah», ko sta se predhodno izmenjali ratifikaciji.
V Beogradu, dne 8. oktobra 1928.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister
za notranje posle: dr. Korošec s. r. (Podpisi
vseh ostalih ministrov.)
Za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev:
(L. S.) V. Antonijević s. r. (L. S.) Dr. Itybdf s. r.
Za kraljevino Italijo:
(L. S.) B. Mussolini s. r.
Namestnik ministra za notranje posle, minister brez portfelja: dr. I. šumenković s. r.
Videl in pritisnil državni pečat
čuvar državnega pečata, minister pravde: Milorad Vujičič s. r.
L. S.
Izmena pisem glede potrdil o izvoru, ki naj jih izdaja trgovska zbornica v Zadru.
V Nettunu, dne 20. julija 1925.
Gospod minister!
Usojam se priobčiti Vaši Ekscelenci, da je moja vlada kar n>jpazljiveje premotrila noto, s katero je izrazila vlada Njegovega Veličanstva kralja Italije svoje želje glede potrdil o izvoru, ki naj jih izdaja trgovska zbornica v Zadru.
Najsi moja vlada sedaj še ne more priznati rečeni trgovski zbornici pravice, izdajati potrdil o izvoru, razen za ono blago, ki prihaja iz Zadra ali iz drugih delov kraljevine Italije, je vendarle vzela v poštev zahtevo, da se čimbolj uprdsti postopanje, predpisano za uvoz omenjenega blaga, ter je odločila, uporabljati nanje minimalno tarifo brez potrdil o izvoru, v zmislu trgovinske pogodbe, podpisane v Beogradu dne 14. julija 1924., in dokler bo trajala ta pogodba.
Potemtakem se usojam z velikim zadostilom priobčiti Vaši Ekscelenci, da je sedaj dejanski v izvršitvenem teku ukrep, ustanovili z naredbo generalne direkcije carin, da uživa vse blago, ki pri-
ha ja iz Zadra, ne glede na svoj izvor — če ne pre-eeza njegova vrednost 5000 dinarjev — ne da bi se zahtevalo potrdilo o izvoru, koristi, določene za blago, na katero se uporabljajo minimalne carinske tarife po načelih države, ki uživa največje ugodnosti.
Izvolite sprejeti, gospod minister, zagotovilo mojega največjega spoštovanja.
V.	Antonijević s. r.
Njegovi Ekscelenci
gospodu Benitu Mussoliniju, predsedniku ministrskega sveta in ministru za zunanje posle Njegovega Veličanstva kralja Italije
v
Rimu.
II.
V	N e 11 u n u, dne 20. julija 1925.
Gospod minister!
Usojam se priobčiti Vaši Ekscelenci, da je vlada Njegovega Veličanstva kralja Italije jako hvaležna za noto Vaše Ekscelence, s katero je izrazila vlada Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev svoje stališče glede potrdil o izvoru, ki naj jih izdaja trgovska zbornica v Zadru.
Vlada Njegovega Veličanstva kralja Italije je razumela z velikim zadostilom, da se je vlada Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev, najsi ni voljna, že sedaj priznati pravice tej zbornici, izdajati potrdila o izvoru blaga, razen za ono blago, ki prihaja iz Zadra ali iz drugih delov kraljevine Ilalije, vendarle odločila glede na zahtevo, da se čimbolj uprosti postopanje, predpisano , za uvoz omenjenega blaga, uporabljati nanje minimalno tarifo brez potrdil o izvoru v zmislu trgovinske pogodbe, podpisane v Beogradu dne 14. ju-: lija 1924., in dokler bo trajala ta pogodba.
Sprejemajo na znanje priobčilo, da je dejanski v izvršitvenem teku ukrep, ustanoviti z naredbo generalne direkcije carin, da uživa vse blago, ki | prihaja iz Zadra, ne glede na svoj izvor — če ne preseza njegova vrednost 5000 dinarjev — ne da bi se zahtevalo potrdilo o izvoru, koristi, določene za blago, na katero se uporabljajo minimalne tarife po načelih države, ki uživa na j,večje ugodnosti, se usojam obvestiti Vašo Ekscelenco, da se vlada Njegovega Veličanstva kralja Italije zah val ja za usvojene ukrepe in se nadeja, da se v bližnjem času umakne rezerva vlade Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev glede potrdil za blago, ki prihaja iz inozemstva.
Izvolite sprejeti, gospod minister, zagotovilo mojega največjega spoštovanja.
B. Mussolini s. r.
Njegovi Ekscelenci
gospodu Vojislavu Antonijević u, izrednemu poslaniku in pooblaščenemu ministru Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev
v
Rimu.
•
Izmena pisem glede prenosa mrličev med zadrskim ozemljem in obmejnim pasom.
I.
V	N e 11 u n u, dne 20. julija 1925.
Gospod minister!
Usojam se obvestiti Vašo Ekscelenco, da pristaja Vlada Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev na to, da se ne uporabljajo na prenos mrličev z zadrskega ozemlja, ki jih je treba pokopati v grobnice, postavliene na pokopa-. liščih otoka Sv. Pavla (občina Preko) in Dikla, i sanitetne, fiskalne in administrativne odredbe, predpisane za prenašanje mrličev iz inozemstva v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev; vendar pa se morajo točno vpoštevati odredbe, določene v pravilniku mrliške policije, veljavnem v kraljevini za prenos mrličev iz kraja smrti na pokopališče, in da mora biti ta prenos oproščen vseh posmrtnih taks in carin, katerim utegnejo biti zavezani krsta,
venci, cvetice, trakovi in ostali predmeti, ki spremljajo krsto.
Obveščajo o tem Vašo Ekscelenco, prosim: Vaša Ekscelenca mi izvoli potrditi, da bo dovolila vlada Njegovega Veličanstva kralja Italije, prenašati posmrtne ostanke srbsko-hrvatsko-sloven-skih državljanov, umrlih v Zadru, zaradi pokopa v obmejnem pasu, ne da bi se uporabljale sanitetne, fiskalne in administrativne odredbe zakonov in pravilnikov kraljevine Italije, ki veljajo izključno za prenos mrličev v inozemstvo.
Izvolite sprejeti, gospod minister, zagotovilo mojega največjega spoštovanja.
V. Antonijević s. r.
Njegovi Ekscelenci gospodu Benitu Mussoliniju, predsedniku ministrskega sveta in ministru za zunanje posle Njegovega Veličanstva kralja Italije
v
Rimu.
II.
Ijena, upostaviti izključno na svoj lastni račun omenjene službe, če bi se odločila vlada Njegovega Veličanstva kralja Italije, podeliti dotično koncesijo za eksploatacijo po držajvi.
Kraljevska vlada se torej usoja zaprositi vlado Njegovega Veličanstva kralja Italije, naj se izvoli izjaviti, ali se strinja s tem, da se odredi sestanek predstavnikov italijanske in srbsko-hrvatsko-slo-,venske administracije, ki bi ustanovili, katera rešitev bi bila koristnejša, da se nemudoma doseže gorenji namen. Ta sestanek naj bi bil obenem upravičen preizkusiti, ali naj se ustanovi delniška družba, sestavljena iz oseb, ki pripadajo deloma eni, deloma drugi obeh držav, in registrirana v obeh državah zaradi eksploatacije teh služb.
Izvolite sprejeti, gospod minister, zagotovilo mojega največjega spoštovanja.
V. Antonijević 8. r.
Njegovi Ekscelenci gospodu Benitu Mussoliniju, predsedniku ministrskega sveta in ministru za zunanje posle Njegovega Veličanstva kralja Italije
V	Nettunu, dne 20. julija 1925. Gospod minister!
Z noto pod današnjim datumom me je izvolila obvestiti Vaša Ekscelenca, da pristaja vlada Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev na to, da se prenašajo mrliči z zadrskega ozemlja, ki jih je treba pokopati v grobnice, postavljene na pokopališčih otoka Sv. Pavla (občina Preko) in Dikla, ne da bi se uporabljale sanitetne, fiskalne in administrativne odredbe, predpisane za prenašanje mrličev iz inozemstva v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev; vendar pa da se morajo točno vpoštevati odredbe, določene v pravilniku mrliške policije, veljavnem v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, za prenos mrličev iz kraja smrti na pokopališče, in da mora biti ta prenos oproščen vseh posmrtnih taks in carin, katerim utegnejo biti zavezani krsta, venci, cvetice, trakovi in ostali predmeti, ki spremljajo krsto.
Sprejemaje na znanje to priobčilo, se usojam obvestiti Vašo Ekscelenco, da bo dovolila vlada Njegovega Veličanstva kralja Italije, prenašati posmrtne ostanke srbsko-hrvatsko-slovenskih državljanov, umrlih v Zadru, zaradi pokopa v obmejnem pasu, ne da bi se uporabljale sanitetne, fiskalne in administrativne odredbe zakonov in pravilnikov kraljevine Italije, ki veljajo izključno za prenos mrličev v inozemstvo.
Izvolite sprejeti, gospod minister, zagotovilo mojega največjega spoštovanja.
B. Mussolini s. r.
Njegovi Ekscelenci
gospodu Vojislavu Antonijević u, izrednemu poslaniku in pooblaščenemu ministru Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev
v
Rimu.
Izmena pisem glede javne avtomobilne službe, ki naj se ustanovi zasadi zveze Zadra z mejnimi oblastmi.
I.
V	Nettunu, dne 20.julija 1925. Gospod minister!
Prešinjena z željo, ugoditi zahtevam prizadetega življa, namerja vlada Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev upostaviti javno avto-mobilno službo za potnike in blago, da bi vezala Zader v eni smeri s Kninom, Kislanjem, Bribirom, Benkovcem, Zemunikom, v drugi smeri z Obrov-cem, Karinom, Zemunikom in v tretji smeri z Novim gradom, Smilčićem, Zemunikom.
Da se doseže ta namen, bi bilo treba osnovati na dotičnih ozemljih v omenjenih smereh sporazumno kumulativne službe za potnike in za blago z direktnimi vozovi. Za smeri, v katerih ne bi bila mogoča kumulativna služba, bi bilo treba, dokler se dotične zapreke ne odpravijo, upostaviti službo z zvezo.
Vlada Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev je po drugi strani priprav-
v
Rimu.
II.
V Nettunu, dne 20. julija 1925.
Gospod minister!
Z današnjo noto me je izvolila Vaša Ekscelenca obvestiti, da namerja vlada Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev upostaviti javno avtomobilno službo za potnike in blago, da bi vezala Zader v eni smeri s Kninom, Kistanjem, Bribirom, Benkovcem, Zemunikom, v drugi smeri z Obrovcem, Karinom, Zemunikom in v tretji smeri z Novim gradom, Smilčićem, Zemunikom,
Vaša Ekscelenca mi je priobčila željo svoje vlade, zvedeti, ali je zato, da se doseže ta namen, vlada Njegovega Veličanstva kralja Italije po svoji strani voljna, osnovati na svojem ozemlju po državni administraciji v omenjenih smereh sporazumno z vlado Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev kumulativne službe za potnike in blago z direktnimi vozovi in, kolikor v izvestnih smereh ne bi bila mogoča kumulativna služba, upostaviti službo z zvezo, dokler se dotične zapreke ne odpravijo.
Iz omenjene note sem povzel še to, da je po drugi strani vlada Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev pripravljena, upostaviti izključno na svoj račun omenjene službe, če bi se odločila vlada Njegovega Veličanstva kralja Italije, podeliti dotično koncesijo za eksploatacijo po državi.
Odgovarjajo na zastavljeno vprašanje, se usojam priobčiti Vaši Ekscelenci, da ne bo imela vlada Njegovega Veličanstva kralja Italije nobene lež-koče, podeliti koncesijo, za katero gre, delniški družbi, sestavljeni iz oseb, ki pripadajo deloma eni in deloma drugi obeh držav, in registrirani v obeh državah, in da daje tej rešitvi prednost pred vsemi drugimi arrangementi.
Če bi se ustanovitev take družbe ne mogla izvesti v bližnjem času, bo vlada Njegovega Veličanstva kralja Italije vendarle voljna, čimprej u postavili kumulativne službe in z zvezo, kakor je predlagano.
Torej se usojam izjaviti Vaši Ekscelenci, da pričakujem priobčilo o sklicu delegatov obeh pristojnih administracij, da odredim predstavnike kraljevine Italije, ki bi mogli sporazumno s predstavniki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ukreniti vse, kar spada v njih pristojnost, da se ostvari projekt, ki je njegova skupna korist oči-vidna.
Ta sestanek delegatov obeh administracij bo tudi upravičen preizkusiti, ali bi kazalo določiti koncesijo za eksploatacijo po državi.
Izvolite sprejeti, gospod minister, zagotovilo mojega največjega spoštovanja.
B. Mussolini s. r.
Njegovi Ekscelenci
gospodu Vojislavu Antoni j eviću, izrednemu poslaniku in pooblaščenemu ministru Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev
v
Rimu.
Izmena pisem glede potrebnega pravilnika za uporabljanje izvestnih členov konvencije o carinskem postopanju in obmejnem prometu med Zadrom in mejnimi ozemlji, podpisane v Rimu dne 23. oktobra 1922.
V Nettunu, dne 20. julija 1925.
Gospod minister!
Ušojam se obvestiti Vašo Ekscelenco, da je odobrila vlada Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev pravilnik, ki ga je redigirala mešana italijansko-srbsko-hrvatsko-sloven-ska komisija, kateri je bilo naročeno, skleniti sporazume, potrebne za uporabljanje členov 3., 5., 6., 14. in 16. konvencije o carinskem postopanju in obmejnem prometu med Zadrom in sosednjimi ozemlji, podpisane v Rimu dne 23. oktobra 1922.
Potemtakem stopi ta pravilnik v veljavo in se začne uporabljati zaradi izvrševanja omenjene konvencije dne 1. septembra 1925.
Po drugi strani moram priobčiti Vaši Ekscelenci, da misli vlada Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker je zadrsko ozemlje sedaj izven italijanskega carinskega ozemlja in ker smejo torej odredbe, obsežene v členu 35. pravilnika, uporabljati samo oblastva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, da bi se morale revidirati, če bi se začelo uporabljati carinsko postopanje na omenjeno zadrsko ozemlje.
Hvaležen bi bil Vaši Ekscelenci, če bi mi Vaša Ekscelenca zagotovila, da je vlada Njegovega Veličanstva kralja Italije soglasna v tem vprašanju.
Izvolite sprejeti, gospod minister, zagotovilo mojega najodličnejšega spoštovanja.
V. Antonijevič s. r.
Njegovi Ekscelenci
gospodu Benitu Mussoliniju,
predsedniku ministrskega sveta in ministru za zunanje posle Njegovega Veličanstva kralja Italije
Rimu.
II.
V Nettunu, dne 20. julija 1925.
Gospod minister!
Z današnjo noto me je izvolila obvestiti Vaša Ekscelenca, da je vlada Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev odobrila pravilnik, ki ga je redigirala mešana italijansko-srbsko-hrvatsko-slovenska komisija, kateri je bilo naročeno, skleniti sporazume, potrebne za uporabljanje členov 3., 5., 6., 14. in 16. konvencije o carinskem postopanju in obmejnem prometu med Zadrom in sosednjimi ozemlji, podpisane v Rimu dne 23. oktobra 1922., in da stopi potemtakem ta Pravilnik v veljavo ter se začne uporabljati zaradi izvrševanja omenjene konvencije dne 1. septembra 1925.
Vaša Ekscelenca mi je priobčila razen tega, da misli vlada Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker je zadrsko ozemlje sedaj izven italijanskega carinskega ozemlja in ker smejo torej odredbe, obsežene v členu 35. pravilnika, uporabljati samo oblastva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, da bi se morale revidirati, Če bi se začelo uporabljati carinsko postopanje na °menjeno zadrsko ozemlje.
Sprejemaje to priobčilo na znanje, se usujam naznaniti Vaši Ekscelenci da je vlada Njegovega yeličanstva kralja Italije soglasna v tem vprašanju.
Izvolite sprejeti, gospod minister, zagotovilo mojega najodličnejšega spoštovanja.
B. Mussolini s. r.
Njegovi Ekscelenci
Sospodu Vojislavu Antonijeviču, črednemu poslaniku in pooblaščenemu ministru Njegovega Veličanstva kralja
Srbov, Hrvatov in Slovencev
v
Rimu.
V Nettunu, dne 20. julija 1925.
Gospod minister!
Kakor sem zvedel, se je pokazalo ob parafiranju občega sporazuma o odškodninah, ki jih je treba izplačati z ene in z druge strani v zvezi z vojaškimi rekvizicijami, izvršenimi po rednih četah vojsk obeh držav, da imajo nekateri državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev terjatve, izvirajoče iz takih rekvizicij, ki so bile zoper uje izvršene na Reki.
Želeča, u postaviti odnosa je popolnega soglasja med italijanskim in srbsko-hrvalsko-slovenskim življem na Reki in v njeni okolici, in zato, da bi podala dokaz svojih čuvstev, je odredila vlada Njegovega Veličanstva kralja Italije, česar je treba, da se nemudoma likvidirajo in izplačajo vsote, o katerih se dokaže, da so dolžne srbsko-hrvatsko-slovenskim državljanom za omenjene rekvizicije. To nalogo je poverila komisiji, ki naj likvidira in izplača italijanskim državljanom vsote, dolžne za rekvizicije istega značaja.
Po prejetih podatkih je dala kraljevska vlada omenjeni komisiji na razpolago za izplačilo državljanom obeh držav, imajočim posestva, pravice in koristi na Reki, ki so bile predmet ene izmed rekvizicij, določenih z omenjenim sporazumom, ! vsoto 3,500.000 (tri milijone pet sto tisoč) lir. Kar ■ se tiče odškodnin, ki naj se d odele srbsko-hrvatsko-; slovenskim državljanom, .bo kraljevska vlada jako 1 rada vpoštevala sugestije, ki jih ji izvoli priobčiti ( vlada Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Vlada Njegovega Veličanstva kralja Italije bo Vaši Ekscelenci hvaležna, če dobi od vlade Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev zagotovilo, da se izplačajo vsi srbsko-hrvat-sko-slovenski upravičenci, ki so imeli na Reki posestva ter so upniki proti kraljevskim upravam, celotno in brez pridržka z nakazili, ki jih izvrši komisija v breme gorenje vsote, in da jim ni potem iz tega naslova ničesar več terjati — vse to nekvarno pravicam, ki bi mogle pripadati svojcem obeh držav, kolikor morata izterjati izveš Ine vsote za rekvizicije, ki so se izvršile na drugih ozemljih obeh držav ali ki so že predmet specialne likvidacije.
Zaradi tega bodo seveda uprave kraljevine Italije oproščene vsake odgovornosti proti onim, ki imajo do tega pravico iz kakršnegakoli naslova.
Izvolite sprejeti, gospod minister, zagotovilo mojega največjega spoštovanja.
B. Mussolini s. r.
Njegovi Ekscelenci
gospodu Vojislavu Antonijeviču, izrednemu poslaniku in pooblaščenemu ministru Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev
v
Rimu.
V Nettunu, dne 20. julija 1925.
Gospod minister!
Iz današnje note, s katero me je izvolila Vaša Ekscelenca opozoriti na to, da se je pokazalo ob parafiranju občega sporazuma o odškodninah, ki jih je treba izplačati z ene in druge strani v zvezi z vojaškimi rekvizicijami, izvršenimi po rednih četah vojsk obeh držav, da imajo nekateri državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev terjatve, izvirajoče iz takih rekvizicij, ki so bile izvršene na Reki zoper srbsko-hrvatsko-slovenske državljane.
Vaša Ekscelenca mi je izvolila poleg tega priobčiti, da je odredila vlada Njegovega Veličanstva i kralja Italije, želeča, upostaviti odnošaje popol-1 nega soglasja med italijanskim in srbsko-lmatsko-slovenskim življem na Re d in v njeni okolici, in j zato, da bi podala dokaz svojih čuvstev, česar je treba, da likvidiraj in izplačaj .vsote, dolžne na pod-I stavi rekvizicij zoper srbsko-hrvatsko-slovenske j državljane v tem mestu, takoj komisija, odrejena za likvidacijo in izplačilo vsot, dolžnih italijanskim državljanom za rekvizicije istega značaja.
Iz note Vaše Ekscelence vidim tudi, da je dala kraljevska vlada po prejetih podatkih rečeni komisiji na razpolago za izplačilo svojcem obeh držav, imajočim na Reki posestva, pravice in koristi, ki so bile predmet ene izmed rekvizicij, določenih z omenjenim sporazumom, vsoto 3,500.000 (tri milijone pet sto tisoč) lir.
Sprejemaje na znanje to priobčilo in pa vabilo, naj se priobčijo kraljevski vladi sugestije o odškodninah, ki jih je nakazati od te vsote srbsko-hrvatsko-slovenskim državljanom, se usojam obvestiti Vašo Ekscelenco, da je mojo vlado jako genila iniciativa kraljevske vlade, ki bo brezdvom-no najugodneje vplivala na odnošaje popolnega soglasja, glede katerih bi obe vladi radi videli, da se ustanove med njiju dotični mi državljani na Reki. Obenem zagotavljam Vašo Ekscelenco, da se izplačajo vsi srbsko-hrvatsko-slovenski upravičenci, ki so imeli na Reki posestva ter so upniki proti kraljevskim upravam, celotno in brez pridržka z nakazili, ki jih izvrši komisija v breme gorenje vsote, da jim ni potem iz tega naslova ničesar več terjati — vse to nekvarno pravicam, ki bi mogle pripadati svojcem obeh držav, kolikor morata izterjati izvestne vsote za rekvizicije, ki so se izvršile na drugih ozemljih obeh držav ali ki so že predmet posebne likvidacije.
Uprave kraljevine Italije bodo seveda s tem oproščene proti onim, ki imajo pravice, vsake odgovornosti za dolgove, za katere gre.
Izvolite sprejeti, gospod minister, zagotovilo mojega največjega spoštovanja.
V. Antonijević s. r.
Njegovi Ekscelenci gospodu Benitu Mussoliniju, predsedniku ministrskega sveta in ministru za zunanje posle Njegovega Veličanstva kralja Italije
v
Rimu.
V R i m u, dne 21. julija 1925.
Gospod minister!
Z noto z dne 20. t. m. sem se usodil potrditi Vaši Ekscelenci, da ne bo jemala komisija, ki ima nalogo, likvidirati in izplačati vsote, dolžne svojcem kraljevine Italije in kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev za rekvizicije, ki so jih izvršile na Reki redne kraljevske čete, v postopanje terjatev za one rekvizicije, ki so bile ali izvršene na drugih ozemljih ali pa so že predmet specialne likvidacije, ker niso ogrožene v tem pogledu pravice do dotične odškodnine državljanov, za katere gre.
Da ne bo nobenega dvoma, hitim priobčiti Vaši Ekscelenci, da se nanašajo omenjene rezerve samo na svojce obeh držav in da bi se morale torej postaviti med terjatve, predložene v likvidacijo po komisiji, tudi terjatve za povračilo škod, prizadetih ob rekvizicijah posestvom ali objektom, ki pripadajo sedaj državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, in sicer: železniškemu omrežju in zgradbam uprave srbsko-hrvatsko-slovenskih železnic na Brajdiči in ob progi od Sušaka do Sv. Kuzme, skladišču za telegrafski in telefonski material na Brajdiči in lazaretu v Martinščici.
Usojam se prav tako priobčiti Vaši Ekscelenci, da je vrednost škod, nastalih iz rekvizicij, za katere gre, počez ugotovljena definitivno z enim milijonom lir.
Omenjena komisija bi morala vzeti navedene terjatve v postopanje. Po drugi strani je smatrati terjatve, ki se nanašajo na rečene odškodnine in ki so še pri oblastvih, pristojnih za specialne likvidacije, za poravnane s plačilom enega milijona lir, ki ga je vračuniti v ona nakazila, katera so določena z omenjeno noto in ki jih mora izvršiti omenjena komisija.
Izvolite sprejeti, gospod minister, zagotovilo mojega največjega spoštovanja.
V. Antonijević s. r.
Njegovi Ekscelenci
gospodu Benitu Mussoliniju,
predsedniku ministrskega sveta in ministru za zunanje posle Njegovega Veličanstva kralja Italije
v
Rimu.
V Rimu, dne 21. julija 1925.
Gospod minister!
Prejel sem noto pod današnjim dnem, s katero mi je Vaša Ekscelenca potrdila, da ne bo jemala komisija, ki ima nalogo, likvidirati in izplačati vsote, dolžne državljanom kraljevine Italije in k ra-
Ijevine Srbov, Hrvatov in Slovencev za rekvizicije, ki so jih izvršile na Reki redne kraljevske čete, v postopanje terjatev za one rekvizicije, ki so bile ali izvršene na drugih ozemljih ali pa so že predmet specialne likvidacije, ker niso ogrožene v tem pogledu pravice do dotične odškodnine državljanov, za katere gre.
Da ne bo nobenega dvoma, hitim potrditi Vaši Ekscelenci, da se nanašajo omenjene rezerve samo na svojce obeh držav in da se torej postavijo med terjatve, predložene v likvidacijo po komisiji, tudi terjatve za povračilo škod, prizadetih ob rekvi-zicijah posestvom ali objektom, ki pripadajo sedaj državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, in sicer: železniškemu omrežju in zgradbam uprave srbsko-hrvatsko-slovenskih železnic na Brajdiči in ob progi od Sušaka do Sv. Kuzme, skladišču za telegrafski in telefonski material na Brajdiči in lazaretu v Martinščici.
Usojam se prav tako potrditi Vaši Ekscelenci, da je vrednost škod, nastalih iz rekvizicij, za katere gre, počez ugotovljena definitivno z enim milijonom (1,000.000) lir.
Omenjena komisija bo vzela navedene terjatve v postopanje. Po drugi strani je smatrati terjatve, ki se nanašajo na rečene odškodnine in ki so še pri oblastvih, pristojnih za specialne likvidacije, za poravnane s plačilom enega milijona lir, ki ga je vračuniti v ona nakazila, katera so določena z omenjeno noto in ki jih mora izvršiti omenjena komisija.
Izvolite sprejeti, gospod minister, zagotovilo mojega največjega spoštovanja.
B. Mussolini s. r.
Njegovi Ekscelenci
gospodu Vojislavu Antonijeviču, izrednemu poslaniku in pooblaščenemu ministru Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev
v
Rimu.
*
V Nettunu, dne 20. julija 1925.
Gospod minister!
Vlada Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev je bila tako prijazna, da mi je poslala z noto z dne 16. t. m. seznamek moralnih in fizičnih oseb, ki so pretrpele škcde v Trstu zbog odvzema ali zbog dejanj druge vrste ob okolnostih in v času, določenih s konvencijo o restituciji posestev, pravic in koristi, podpisano v Beogradu dne 12. avgusta 1924.
Najsi ta konvencija še ni ratificirana, je ugotovila kraljevska vlada, ker po vsej pravici ne dvomi, da se izvrši nje ratifikacija v bližnjem času, okolnosti, ob katerih so bile te škode prizadete. Osebe, od katerih bi se moglo zahtevali, naj vrnejo stvari v isto stanje, v katerem so bile pred dejanji, za katera gre, so zanikale obstoj pogojev, ob katerih bi se mog'a ugotoviti odgovornost glede zahtevanih restitucij in reparacij. Da pa se odpravi vsak razlog spora in se ugodi želji kraljevske vlade, olajšati vsako praktično rešitev, ki bi mogla biti določena za likvidacijo nerešenih vprašanj, se ponuja ureditev na prijateljski način. Določena je vsota 5,300.000 (pet milijonov tri sto tisoč) lir, da se izključi vsaka zahteva povračila ali likvidacije odškodnin za vse poškodbe posestev, pravic ali koristi državljanov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Trstu v času po premirju.
Če se ta predlog sprejme, poskrbi vlada Njegovega Veličanstva kralja Italije za to, da položi vladi Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev gorenjo vsoto v treh mesecih od dne, ko se ji priobči, da je omenjena konvencija ratificirana.
Izvolite sprejeti, g'-spod minister, zagotovilo mojega največjega spoštovanja.
B. Mussolini s. r.
Njegovi Ekscelenci
gospodu Vojislavu Antonijeviču, izrednemu poslaniku in pooblaščenemu ministru Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev
Rimu.
V Nettunu, dne 20. julija 1925.'
Gospod minister!
Vaša Ekscelenca je bila tako prijazna, da mi je odgovorila z današnjo noto na noto z dne 16. t. m., s katero se je usodila moja vlada izročiti Vaši Ekscelenci seznamek moralnih in fizičnih oseb, ki so pretrpele škodo v Trstu zbog odvzema ali zbog dejanj druge vrste ob okolnostih in ,v času, določenih s konvencijo o restituciji posestev, pravic in koristi, podpisano v Beogradu dne 12. avgusta 1924.
Vaša Ekscelenca mi je izvolila priobčiti, da je ugotovila kraljevska vlada, najsi ta konvencija še: ni ratificirana, ker po vsej pravici ne dvomi, da se izvrši nje ratifikacija v bližnjem času, okolnosti, ob katerih so bile te škode prizadete. Vaša Ekscelenca mi je nadalje priobčila, da so osebe, od katerih bi se moglo zahtevali, naj vrnejo stvari v isto stanje, v katerem so bile pred dejanji, za katera gre, zanikale obstoj pogojev, ob katerih bi se mogla ugotoviti odgovornost glede zahtevanih restitucij in reparacij.
Iz note Vaše Ekscelence pa vendarle vidim, da se zato, da se odpravi vsak razlog spora in se ugodi želji kraljevske vlade, olajšati vsako praktično rešitev, ki bi mogla biti določena za likvidacijo nerešenih vprašanj, ponuja ureditev na prijateljski način. Po razložitvi Vaše Ekscelence je določena vsota 5,300.000 (pet milijonov tri sto tisoč) lir, da se izključi vsaka zahteva povračila ali likvidacije odškodninr za vse poškodbe posestev, pravic ali koristi državljanov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Trstu v času po premirju.
Ker mi je Vaša Ekscelenca naposled zagotovila, da poskrbi vlada Njegovega Veličanstva kralja Italije za to, da položi vladi Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev gorenjo vsoto v treh mesecih od dne, ko se ji priobči, da je omenjena konvencija ratificirana, sprejemam to priobčilo na znanje ter se usojam obvestiti Vašo Ekscelenco, da je spoznala moja vlada te predloge za zadovoljive.
Potemtakem hitim tudi jaz, dati Vaši Ekscelenci zagotovilo, da je moja vlada popolnoma soglasna in da sprejema predlog, za katerega gre.
Izvolite sprejeti, gospod minister, zagotovilo mojega največjega spoštovanja.
V. Antonijević s. r.
Njegovi Ekscelenci
gospodu Benitu Mussoliniju,
predsedniku ministrskega sveta in ministru za zunanje posle Njegovega Veličanstva kralja Italije
v
Rimu.
V Nettunu, dne 20. julija 1925.
Gospod ministerl
Ker se je uredilo s sporazumom o zaposlovanju delavcev, ki sta ga podpisali danes kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevina Italija, j po vzajemnosti, zaposlovanje samo onih uslužbencev in delavcev, ki so bili zaposleni v obeh drža-I vah v dobi, navedeni v omenjenem sporazumu, je izrazila vlada Njegovega Veličanstva kralja Italije po svoji delegaciji med pogajanji željo, da bi se priznale naknadne olajšave tudi glede zamenjavanja italijanskih delavcev, o katerih gov< ri drugi odstavek člena 1. spredaj označenega sporazuma, kar je za pravilno funkcioniranje italijanskih industrijskih podjetij v Dalmaciji neizogibno po-i trebno.
Prešinjena z željo, ustvariti z Italijo čim pri-! srčnejše ekonomske odnošaje, me pooblašča vlada Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev, priobčiti Vaši Ekscelenci, da bo dopustila vselej, kadar bi v prejšnji kraljevini I Dalmaciji spredaj omenjeni delavci in uslužbenci,
: italijanski državljani, kvalificirani po izpričeval ih strokovnih šol ali izpričevala o pomočniškem izpitu, iz kakršnegakoli razloga zapustili svojo službo, njih zameno z drugimi prav tako kvalificiranimi delavci ali uslužbenci, italijanskimi državljani, ne da bi bilo treba predhodnega pristanka.
Ker sem dobil to pooblastitev ob pogoju vzajemnosti, pri čemer pa se je vzela v poštev razlika v potrebah obeh držav, se nadejam od Vaše Ekscelence zagotovila, da bo dopuščala vlada Njegovega Veličanstva kralja Italije v svoj-h službah na Reki, ne da bi bilo treba predhodnega pristanka,
zamenjavanje vseh srbsko - hrvatsko - slovenskih uslužbencev, danes zaposlenih na Reki, za druge uslužbence, srbsko-hrvatsko-slovenske državljane, ki stanujejo na Reki ali v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, prav tako pa tudi zamenjavanje vseh srbsko-hrvatsko-slovenskih delavcev, ki so istotako danes zaposleni na Reki in ki stanujejo na obmejnem ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, za druge delavce, srbsko-hrvatsko-slovenske državljane, ki stanujejo na istem ozemlju. Ob taki zameni bi se kajpada zamenjani delavci ne mogli sklicevati na izjeme od občih odredb.
Umeje se, da velja ta engagement, dokler se bo izvrševal danes podpisani sporazum o delavcih, na katerega se nanaša.
Izvolite sprejeti, gospod minister, zagotovilo mojega najodličnejšega spoštovanja.
V. Antonijević r.
Njegovi Ekscelenci
gospodu Benitu Mussoliniju, predsedniku ministrskega sveta in ministru za zunanje posle Njegovega Veličanstva kralja Dalije
v
Rimu.
V Nettunu, dne 20. julija 1925. Gospod ministerl
Ker se je uredilo s sporazumom o zaposlovanju ! delavcev, ki sta ga podpisali danes kraljevina Italija in kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, po vzajemnosti, zaposlovanje samo onih uslužbencev in delavcev, ki so bili zaposleni v obeh državah v dobi, navedeni v omenjenem sporazumu, je izrazila vlada Njegovega Veličanstva kralja Italije po svoji delegaciji med pogajanji željo, da bi se priznale naknadne olajšave tudi glede zaposlovanja italijanskih delavcev, o katerih govori drugi odstavek člena 1. spredaj označenega sporazuma, kar je za pravilno funkcioniranje italijanskih industrijskih podjetij v Dalmaciji neizogibno potrebno.
Kakor mi je priobčila Vaša Ekscelenca, je vlada Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev prešinjena z željo, ustvariti z Italijo čim prisrčnejše ekonomske odnošaje, in zato je pooblastila Vašo Ekscelenco, mi priobčiti, da bo dopustila vselej, kadar bi v prejšnji kraljevini Dalmaciji spredaj omenjeni delavci in uslužbenci, italijanski državljani, kvalificirani po iz-pričevalih strokovnih šol ali izpričevalo o pomočniškem izpitu, iz kakršnegakoli razloga zapustili svojo službo, njih zameno z drugimi prav tako kvalificiranimi delavci ali us’užbenci, italijanskimi državljani, ne da bi bilo treba predhodnega pristanka.
Vaša Ekscelenca mi je še priobčila, da je dobila to pooblastitev ob pogoju vzajemnosti, pri čemer pa se je vzela v poštev razlika v potrebah obeh držav.
Sprejemajo to priobčilo na znanje, se usojam zagotoviti Vašo Ekscelenco, da bo dopuščala vlada Njegovega Veličanstva kralja Italije v svojih službah na Reki, ne da bi bilo treba njenega predhodnega pristanka, zamenjavanje vseh srbsko-hrvatsko-slovenskih uslužbencev, zaposlenih danes na Reki, za druge uslužbence, državljane kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki stanujejo na Reki ali v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, prav tako pa tudi zamenjavanje vseh srbsko-hrvatsko-slovenskih delavcev, ki so istotako danes zaposleni na Reki in ki stanujejo na obmejnem ozemlju kra-I Ijevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, za druge delavce, srbsko-hrvatsko-slovenske državljane, ki stanujejo na istetn ozemlju. Ob taki zameni bi se kajpada zamenjani delavci ne mogli sklicevati na izjeme od občih odredb.
Umeje se, da velja ta engagement, dokler se bo izvrševal danes podpisani sporazum o delavcih, na katerega se nanaša.
Izvolite srrejeti, gospod minister, zagotovilo mojega najodličnejšega spoštovanja.
B. Mussolini s. r.
Njegovi Ekscelenci
gospodu Vojislavu Antonijeviču, izrednemu poslaniku in pooblaščenemu ministru Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev
Rimu.
Odgovorni urednik: Anton Funtck v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.