Živela Sovjetska zveza,
naša zaščitnica !
DELO
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O.
Danes, v soboto zvečer bo naš list izšel v posebni izdaji in bo objavil govor tov. Vidalija na seji mestnega sveta
OBNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 262
TRST - SOBOTA, 17. OKTOBRA 1953
CENA 20 LIR
CE HOČEMO PREPREČITI URESNIČENJE ANGLO - AMERIŠKEGA DIKTATA
PODPRIMO SOVJETSKO ZVEZO
oštovanie mirovne pogodbe
Tov. Višinski zahteva, naj se uveljavi mirovna pogodba, če se hoče ohraniti mir v Evropi
Anglo-ameriški diktat, s ka-“erim hočejo zahodni imperiarti izročiti cono A Italiji in ovekovečiti titovsko okupacijo v coni B, je najresnejši do-'edanji- poskus uničenja miro-!'ne pogodbe z Italijo in STO. •Poda protestna nota Sovjetske Iveze ter zahteva po takojšnjem imenovanju guvernerja Dostavlja vse stvari na svoje Mesto. S svojimi koraki je Sovjetska zveza hotela opozorili, da ne dopušča uničenja mirovne pogodbe in STO in da se tržaško vprašanje lahko feši le na podlagi spoštovanja Mednarodnih obveznosti, ki se iih nihče ne sme dotakniti, Mto noče povzročiti resnih diplomatskih, političnih in celo Vojaških mednarodnih zapet-iajev.
Komunistična partija, ki je 'edno dosledno zastopala stance ustanovitve STO, je na ls način dobila veliko pomoč M priznanje. Ce je kdo pred ’*lglo-ameriškim diktatom lah-j*o slepil ljudi s svojim de-i^agoškim zagotavljanjem o ‘Voji privrženosti STO, je po ‘^ločnem nastopu Sovjetske IVeze v obrambo STO in inte-Msov tržaškega prebivalstva Ostalo jasno, da ne more biti fMjatelj in privrženec STO, 'dor je sovražnik Sovjetske !veze, prijatelj in privrženec pVražnikov STO, t. j. Anglo-Mlerikancev. To zelo enostavno dejstvo so prav v teh dneh ’ celoti razumeli tržaški Slogaci in Italijani, tako da je Mies za sovražnike Sovjetske Veze zelo težko opravičiti svoj 'rotisovjetizem.
.^o dokazujejo dejstva. Ita-‘ianska vlada je takoj po odenem nastopu Sovjetske zve-s začela po svojem uradnem D neuradnem tisku kričati, da more priznavati «diktata» ,'ot imenuje mirovno pogodil, da Anglo-amerikanci ne V'do preklicali svojega skle-in da je sovjetska zahteva p imenovanju guvernerja po-«za zavlačevanje» trža-<0ga vprašanja.
1 drugi strani so anglo-‘Meriški krogi prav tako napelli sovjetsko zahtevo, češ P je «prišla za nekaj let presno» in da «ni aktualna». :^a tretji strani se je prot' ?vjetski zahtevi zelo razburi-j’ tudi beograjska vlada, ki je Mela preko svojih uradnih Mdstavnikov izjavljati, da j6 bo podprla sovjetske pobu-P da je ta pobuda «nasprot-? jugoslovanskim interesom* ! da sploh «ZSSR nima pralce vmešavati se v tržaške
<deVe»!
,^Se to nam torej potrjuje, P je ZSSR zadela v živo, zabila razbojnike v trenutku, " s0 hoteli izvršiti zločin in . razkrinkala pred vsem sve-Ml kot sovražnike pomiritve ;pvetu in kot kršilce svečano Mbisane in sprejete medna 'rde obveznosti.
^akaj so s strani zahodni-
“»V
Rima in Beograda proti
se, je treba, da mirovna pogodba obstoja v vseh svojih členih. Anglo-ameriški diktat je tli uničil. Niti italijanska vlada nima poguma, da bi trdila kaj takega, saj pravi, da bo prišla, če se bo diktat uresni.-« čil, v cono A v vlogi «zaupne upraviteljice». Zato pa je treba nadaljevati boj proti vsaki njeni kršitvi, je treba nadaljevati borbo za njeno uresničenje, je treba nadaljevati borbo proti zahodnim imperialistom. Pelli in Titu.
V- tej borbi nismo sami: z nami je velika Sovjetska zveza, ki ie dokazala, da ne bo dopustila kršitve mirovne pogodbe in da bo vztrajno nadaljevala svoja prizadevanja za preprečitev vsakega protisovjetskega koraka!.
V torek je sovjetski stalni predstavnik pri Organizaciji združenih narodov Andrej Višinski poslal sedanjemu predsedniku Varnostnega sveta Dancu Borbergu pismo, v katerem ga prosi, naj čimprej skliče sejo sveta in naj postavi na dnevni red vprašanje imenovanja guvernerja Svobodnega tržaškega ozemlja. Višinski je zaprosil Borberga,- naj ga obvesti o datumu, ki ga misli določiti za sejo sveta.
Pismu je sovjetski predstavnik priložil naslednji osnutek resolucije:
Varnostni svet Združenih narodov
upoštevajoč, da mirovna pogodba z Italijo, ki je stopila v veljavo 15. septembra 1647 ni bila Izvedena v delu pogodbe, ki se tiče ustanovitve STO in da je bila v kršitev določil mirovne pogodbe z Italijo tržaška pokrajina spremenjena v ilegalno tujo vojaško in pomorsko bazo;
pripominjajoč, da razkosanje STO, ki se sedaj izvršuje s strani Združenih držav in Velike Britanije s kršitvijo mirovne pogodbe z Italijo začenja večati trenje med državami in v prvi vrsti med državama, ki mejita s STO ter ustvarjati grožnjo za mir in varnost v tem delu Evrope;
upoštevajoč, da zaradi izostale izvedbe mirovne pogodbe z Italijo v členih, ki se tičejo STO, se prebivalstvo Ozemlja samega ne more posluževati svojih demokratičnih pravic, predvidenih v stalnem statutu Svobodnega ozemlja;
na podlagi določi! predvidenih v členu 11, priloge 6, mirovne pogodbe z Italijo in na podlagi sklepov sprejetih dne 12. decembra 1946 s strani sveta zunanjih ministrov Združenih držav, Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze v zvezi z imenovanjem guvernerja STO;
odloča:
1.	imenovati polkovnika Hermanha r'ueckingerja za guvernerja STO;
2.	Nemudoma uveljaviti začasni statut predviden v mirovni pogodbi z Italijo za STO;
S. Ustanoviti začasni vladni svet STO v skladu z mirovno pogodbo z Italijo;
4. Uveljaviti stalni statut STO v roku treh mesečev sledečih imenovanju guvernerja.
NEW YORK — V četrtek zvečer se je na zahtevo ZSSH začela pred Varnostnim svetom OZN razprava o tržaškem vprašanju. Takoj po otvoritvi seje je govoril ameriški delegat Cabot Lodge, ki je dejal, da se njegova vlada ne upira vpisu vprašanja na dnevni red, da je prišlo do anglo-ameriške odločitve glede Trsta «po resni preučitvi» in da sovjetska zahteva po imenovanju guvernerja «ni resna».
Tov. Višinski je govoril na kratko. Dejal je, da bo v teku razprave pobil vse za las privlečene ameriške in angleške argumente, da so zahodne velesile stalno sabotirale uveljavitev mirovne pogodbe z Italijo, kršile njena določila, spremenile Trst v svojo vojaško-pomorsko oporišče. Sedaj pa hočejo razkosati Tržaško ozemlje. Tov. Višinski je poudaril, da položaj v Jugoslaviji potrjuje, kakšno nevarnost za mir predstavlja anglo-ameriška
SEJ A MESTNEGA SVETA O TRŽAŠKEM VPRAŠA N J U
Tov.Vitiaii poudaril, da je za STO
edina rešitev spoštovanje mirovne pogodbe
Komunistični svetovalci predlagali resolucijo, ki zahteva ustanovitev STO in v podrejeni vlogi imenovanje začasne civilne uprave VS OZN - Preden bi se barantanje izvedlo, naj se prebivalstvo vpraša za mnenje
i. /	—	—
Mljavitvi mirovne pogodbe z ,yijo? Ker bi jim ustanovi-y STO preprečila nadaljnje parjenje proti miru v Ev-M in svetu, ker bi likvidira ilegalno strateško opori-M onemogočila uporabo
Iraškega ozemlja v vojne ^ene itd.
Mato so tako v zadregi titov-indipendentisti, (italijan-,j! šovinisti so bili pač vedno ,^‘to proti mirovni pogod-I ■ Titovci kričijo, da nočejo .j 3e, istočasno pa so proti Javni pogodbi in sovjetski * tfivi. Mirovna pogodba pa tjMni način za preprečitev 6n°da italijanskih čet v co-■A Tega naj se dobro zaveti vsi naši ljudje. Vsaka rešitev pa pomeni do-ij1 sporazum, ki bi dal večji ; tanjši del STO: Italiji, saj Tito v Leskovcu po-■p1 Trst Italiji!
!i(|0.I'eb če se noče prihoda i«. v cono A je treba pod-sovjetsko zahtevo po j, ““ovanju guvernerja, je treti, . Opisovati proti razkosan-:i “6 treba nadaljevati borbo stanovitev STO. Zavedati
V sredo se je vršila dolgo pričakovana izredna seja tržaškega občinskega sveta, na kateri je svetovalka tov. Marija Bernetič v imenu komunistične skupine svetovalcev predložila naslednjo resolucijo v zvezi s tržaškim vprašanjem:
Upoštevajoč, da sta vladi Združenih držav in Velike Britanije s sklepom od 8. oktobra 1953 grobo prekršili mirovno pogodbo z Italijo, tako v njenem duhu kot v izrecno oblikovanih določilih, obveznih za vseh 21 dežel podpisnic, vključno z zgoraj omenjenima vladama;
upoštevajoč, da ta očitna in nezakonita kršitev mirovne pogodbe vodi neposredno v toliko obsoja-no stvarno in dokončno razkosanje STO, kljub domnevnemu začasnemu značaju, ki ga lažno pripisujejo gornjemu ukrepu;
smatrajoč, da se s tem samovoljnim in enostranskim dejanjem ne samo nasilno loči cona A od cone B in se slednja dokončno prepušča divjemu titovskemu zatiranju, temveč, se tudi prizadeva ogromna in nepopravljiva škoda coni A in posebno še mestu Trstu, ker se pretrže neločljiva gospodarska povezanost s cono B, ki je bila ponovno potrjena v tem občinskem svetu;
smatrajoč, da v sedanjem trenutku samo dejanska ustanovitev STO lahko še ustvari čvrste osnove za mirno, svobodno in uspešno sožitje tu živečih treh narodnosti in postane istočasno točka združevanja in ne trenja med Italijo in Jugoslavijo ter obenem točka pomiritve v kalni mednarodni situaciji;
izjavljajoč, da na vsak način morejo samo zainteresira-
na prebivalstva odločati o svoji usodi in se jih zato lahko v tem trenutku vpraša za mnenje s pomočjo OZN;
poudarjajoč končno, v podrejeni vlogi, da bi mogla začasna civilna uprava, ki naj jo imenuje OZN doseči združitev obeh con v začasnem režimu ustavne zaščite, tržaški občinski svet odloča:
1.	da energično protestira proti sklepu z dne 8. oktobra 1953 sprejetem s strani Združenih držav in Velike Britanije, ki samovoljno, enostransko in protidemokratično določa dokončno razkosanje STO;
2.	da zahteva dejansko ustanovitev STO z njej sledečo združitvijo obeh con, odhodom okupacijskih čet in uvedbo u-stavnih ureditev predvidenih
v statutih priloženih mirovni pogodbi in v podrejeni vlogi, da zahteva začasno civilno u-pravo, ki naj jo imenuje OZN v pričakovanju dokončne rešitve;
3.	da zahteva, da se predno bi bilo uvedeno kakršno koli dokončno dejanje, vpraša za mnenje prebivalstvo obeh con pod nadzorstvom OZN z vsemi jamstvi, ki so potrebna za svobodno izražanje njegove volje.
Govor tov. Vidalija
Spričo nastalega stanja po objavi anglo-ameriške note je vladalo za sejo tržaškega občinskega sveta veliko zanimanje, tako da so bili prisotni skoro vsi svetovalci in izredno
italijanski tovariši so solidarni z nami
Odkar je pozornost svega sveta obrnjena na naše Ozemlje in se je naša borba za spoštovanje mirovne pogodbe poostrila, prejema naša Partija številne brzojavke in pisma z vseh strani Italijanske republike, v katerih nam tovariši komunisti in ostali demo-kratje izražajo vso svojo solidarnost v borbi za ohranitev STO
Tako je poslal tov. poslanec Vittorio Bardini, sekretar pokrajinskega komiteja KPI v Firencah pismo, v katerem v imenu komunistov in vseh delovnih ljudi Toscane pozdravlja našo borbo proti razkosanju STO' v interesu vsega tržaškega prebivalstva in nam
Podpisujmo profi razkosanju!
Spričo nenadne odločitve anglo-ameriških državnikov o izročitvi cone A Italiji, poziva list «DELO» vse Slovence, naj se strnejo okrog Komunistične partije in vseh demokratičnih sil, ki ne priznavajo nesramnega diktata in odločno nadaljujejo borbo proti njemu.
Zato pozivamo vse Slovence, naj podpisujejo resolucije in proteste proti nesramnemu diktatu, proti razkosanju STO. Vsak podpis lahko odloči o naši usodi. Vsak podpis proti razkosanju je podpis za STO. Naj tisoči in tisoči slovenskih podpisov izpričujejo svetu, da je naše ljudstvo strnjeno okrog zahteve po spoštovanju mirovne pogodbe in po uresničenju STO. Ne pozabimo, da nas Sovjetska zveza podpira!
DELO
želi popolnega uspeha v naši borbi. Tovariš Natoli je tudi v imenu stotisoč komunistov v Rimu poslal brzojavko z odobravanjem naše borbe proti razkosanju, za ohranitev STO. Solidarnostne brzojavke so poslali tudi iz Genove, kjer nas trovariši pozivajo, naj vztrajamo v naši borbi v interesu miru in delovnega ljudstva STO, sekcije Meloni. Bruzzone, Pon-tedecimo in druge ter federaciji iz La Spezie in Savone.
Enako nam izražajo svojo solidarnost železničarji iz Bologne, federacija iz Siene, A-rezza in Torina, nadalje skupina komunističnih poslancev, federacije v Pištoji, Reggio E-milii, Cagliari, Anconi, Sam-pierdarena, Campobasso ter številne druge sekcije in tovarne.
Sekretar milanske federacije senator Alberganti je poslal naslednjo brzojavko: «Milanski komunisti pozdravljajo vašo pravično in odločno akcijo proti razkosanju STO».
Poslanec Giacomo Pellegrini pokrajinski sekretar Benečije je poslal tovarišu Vidaliju daljše pismo, ki se zaključuje z naslednjimi besedami: «Prepričani smo, da bo iz vaše borbe izšla zmagovita pravilna rešitev tržaškega vprašanja m z njo pravilna rešitev narodnostnega vprašanja prebivalstev, ki živijo na Svobodnem ozemlju in ki samo v miru in bratstvu lahko uspevajo in napredujejo».
velika množica občinstva. Na dnevnem redu ena sama točka: tržaško vprašanje; razprava je bila zelo obširna in živahna, in seja se je zavlekla od 18.10 do 1.46 ponoči.
Nedvomno je med vsemi številnimi govorniki, ki so posegli v diskusijo, največjo pozornost zbudil tovariš Vidali, ki je v svojem dolgem in dokumentiranem govoru opisal in dokazal vse politične razvoje, ki so privedli so sedanjega stanja. Tov. Vidali je začel svoj govor z ugotovitvijo, da se je občinski svet ponovno sestal, da spregovori svojo besedo o nesrečnem Trstu, toda tokrat je bil svet sklican skoro že po izvršenem dejstvu, čeprav se je že prej vedelo, da bo izšla zloglasna anglo-ameriška nota.
Tu je županu in občinskemu odboru naštel vse zahteve komunistične skupine za dosego sklicanja občinskega sveta v cilju razpravljanja o tržaškem vprašanju. Zupan je trikrat odbil sklicanje, in vendar je vedel, kaj se pripravlja v Wa-shingtonu in Londonu z vednostjo Rima in Beograda.
Nato je ocenil resolucijo, ki jo je predložil občinski odbor in v kateri se praktično priznava dejansko razkosanje, ki daje cono A Italiji in cono B Jugoslaviji ter ugotovil, da je «nepopolna» ker ne omenja, da je nova anglo-ameriška nota dokončno pokopala zloglasno tristransko izjavo z vsemi njenimi sleparskimi zagotovili.
Govornik se je potem dotaknil zadnjih Titovih protestov in poudaril, da je diktator že dolgo prej poznal te anglo-ameriške sklepe, kot jih je poznal tudi Fella. Tu je iz-nesgj zelo učinkovite dokaze na podlagi izjav raznih državnikov in pisanja časopisov, ki so uradni glasniki štirih vlad, iz katerih je lahko zaključiti, da se je okrog zadnjega sklepa že dolgo spletkarilo.
Prišli smo v enega trenutkov zgodovine — je nadaljeval tov. Vidali — ko vsaka lahkomiselnost, negotovost ali omahovanje drago stane. Zadnji mesec in pol dni živi naše prebivalstvo v stalnem razburjenju in skrbeh. Najprej so se začeli premiki čet v obmejnih področjih zaradi vesti agencije «Jugopress», sedaj se pa spet govori o napadih in pripravljanju čet na naših mejah. Toda vprašanja ne morejo rešiti niti anglo-ameriška nota in niti ne čete ene alt
druge države, temveč le OZN.
Potem ko je ugotovil, da pri vsem tem največ trpijo prebivalci obeh con in so oni e-dine žrtve, je tov. Vidali podčrtal nasprotja med atlanti-čarji in opisal potek dogodkov, od vesti «Jugopressa» do govora na Okroglici in Bellovega govora, od vseh nasprotujočih si predlogov beograjskega pustolovca pa do izjav Dullesa, s katerimi je pokopal tristransko izjavo. Vse to ima namen rešiti tržaško vprašanje v atlantski vlogi, ker Združene države zanima strniti to stran napadalne fronte, da se odstrani ovira, ki preprečuje antisovjetsko vojaško sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo. Zato je bilo treba re-
(Nadaljevanje na 4. strini)
«rešitev». Rekel je, da bi se vojaška komplikacija med Italijo in Jugoslavijo prav kmalu razširila na ves svet. Zato pa je treba rešiti tržaško vprašanje v korist miru; edina pot za to pa je mirovna pogodba.
Seja Varnostnega sveta sc bo nadaljevala v torek.
Sovjetska zahteva po imenovanju guvernerja je zmedla uradne kroge ZDA in Velike Britanije. Francoski list «Franc Tireur» je v svojem komentarju k noti napisal, da se je Sovjetska zveza postavila v obrambo legalnosti in da so se zahodniki znašli v položaju krivca. Te besede francoskega listg označujejo ves položaj.
Na vsak način sta angleška in ameriška vlada v vseh teh dneh izjavljali, da ne bosta odstopili od svojega prvotnega sklepa o predaji cone A Italiji. Prav tako se obe vladi preko svojih zastopnikov v OZN pripravljata zavrniti sovjetski predlog o imenovanju guvernerja. To njuno stališče je podkrepila tudi beograjska vlada, ki je izjavila, da se s sovjetsko zahtevo ne strinja in da je v OZN ne bo podprla.
S stralli jugoslovanske vlade pa je poleg Titovega predloga o ustanovitvi dveh enot, ki naj bi pripadali Italiji, oz. Jugoslaviji, prišla tudi nota vladam ZDA, Anglije in Italije, kjer se poziva na štiristransko konferenco o tržaškem vprašanju. Jugoslovanska vlada je zahodnikom zagotovila, da ne bo iznesla svojega protesta na OZN.
Ameriški list «New York Times» je objavil članek svojega beograjskega dopisnika, ki piše, da je Titova vlada pripravljena pristati na anglo-ameriški sklep v zameno za zagotovilo, da italijanska vlada ne bo zahtevala cone B, da bo pristala na ustanovitev jugoslovanske proste luke v Trstu in da bo odstopila Jugoslaviji nekaj krajev cone A.
V sredo je italijanski ministrski predsednik Fella podal intervju dopisniku angleške agencije «Reuter» in uredniku revije «Esteri». V tem in-tervjuvu je Fella dejal, da bi pristal na titovski predlog za štiristransko konferenco, če bi se prej uremici! anglo-ameriški sklep ali pa če bi Jugoslavija izpraznila cono B. Po mnenju Pelle bi morala konferenca najprej razpravljati o
plebiscitu, če pa ne bi prišlo do sporazuma, bi morala razpravljati o delitvi STO z obojestranskimi zagotovili «etničnim manjšinam» ter o uporabi tržaške luke s strani vseh zainteresiranih držav. Glede Titove grožnje, da bo jugoslovanska vojska vkorakala v cono A, čim bodo italijanski vojaki prestopili mejo, je Pella dejal, da se mu to ne zdi verjetno, ker da je Tito itak v istem taboru kot on.
Na vsak način Rim in Beograd veliko pričakujeta od konference zahodnih zunanjih ministrov, ki se je začela sinoči v Londonu. Zgleda, da bo tržaško vprašanje na tej konferenci glavna točka dnevnega reda.
Iz vseh teh vesti postaja jasno, da se nihče od zahodnikov ne nagiblje k spoštovanju sprejetih obveznosti, kar predstavlja najboljši dokaz, da ima Sovjetska zveza popolnoma
prav, ko trdi, da skušajo rešiti tržaško vprašanje v atlantskem merilu in ne v korist miru in tržaškega prebivalstva.
Brzojavka SHPZ
Organizaciji združenih narodov
Slovensko hrvatska prosvetna zveza je poslala Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov naslednjo brzojavko:
«V imenu Slovencev in Hrvatov STO zahtevamo takojšnjo uveljavitev mirovne pogodbe z Italijo z imenovanjem guvernerja, uveljavitvijo začasnega statuta, odstranitvijo čet in združitvijo obeh con — SHPZ»
H DO PRODAJO TRST
Sovjetska zveza je ostro protestirala proti anglo-ameriškemu diktatu in predlagala, naj se čimprej uveljavi mirovna pogodba z Italijo.
Ta njen korale je vzbudil upanje tržaškega prebivalstva in človeštva. Proti temu predlogu so se postavili, kot je bilo pričakovati, Anglo-amerikanci in Rim.
Ljudje pa, ki še vedno verujejo v dobronamernost jugoslovanske vlade, so pričakovali, da bo Tito to sovjetsko zahtevo podprl, ker predstavlja edino rešitev iz sedanjega položaja.
Pijade, podpredsednik jugoslovanske vlade pa je 14. oktobra v listu «Politika» objavil članek, v katerem pravi:
MSovjetska nota o Trstu ni v interesu Jugoslavije in tržaškega prebivalstva. ZSSR iznaša svoje “ staro stališče % ki nima nobene zveze s stališčem Jugoslavije... Moskva nastopa proti kršitvi določil mirovne pogodbe, ki se nanašajo na Tržaško ozemlje. Jugoslovansko stališče je popolnoma drugačno ... Jugoslavija ni proti spremembi mirovne pogodbe glede Trsta."
S tem se je Titova vlada odločno postavila proti predlogu Sovjetske zveze in spoštovanju mirovne pogodbe z Italijo; še več, izjavila se je za spremembo te pogodbe. Spremeniti pogodbo pa pomeni priti do sporazuma, ki bi nudil večji ali manjši del STO Italiji. Kdor je proti mirovni pogodbi, je za anglo-ameriški diktat v sedanji ali spremenjeni obliki. Ne smemo dovoliti, da bi titovci izvedli to svoje izdajstvo. Postavimo se vsi kot en sam mož na stališče Sovjetske zveze!
KDOR RES HOČE DOBRO SEBI IN STO, MORA PODPRETI SOVJETSKO ZVEZO; KDOR RES NOCE UNIČENJA STO MORA BITI ZA SPOŠTOVANJE MIROVNE POGODBE.
DRUGE REŠITVE NI IN NE MORE BITI!
Pijade seje v imenu svoje
vlade izjavil proti pobudi S Z
“ Politika “ pravi, da je jugoslovanska vlada za spremenitev mirovne pogodbe in da se ne strinja s sovjetsko akcijo za ustanovitev STO
Kot je bilo pričakovati, je jugoslovanska vlada nastopila proti sovjetski pobudi za sklicanje Varnostnega sveta OZN in za imenovanje guvernerja v osebi švicarskega polkovnika Flueckingerja.
2e v torek, takoj potem, ko se je razvedelo, da je sovjetski predstavnik pri OZN Andrej Višinski zaprosil sedanjega predsednika VS, naj nemudoma skliče sejo sveta, in predložil osnutek .resolucije, v kateri se predlaga imenovanje guvernerja in uveljavitev začasnega statuta STO, je titovski zunanji minister Koča Popovič, ki se mudi v ZDA, izjavil, da «Jugoslavija ne prevzema nobene odgovornosti za morebitne posledice takšnega ruskega koraka».
V torek zvečer pa je slovenski policijski minister Kraigher govoril v Kopru in med drugim dejal o sovjetski noti, da «ne nudi garancije za o-brambo jugoslovanskih interesov. Zato je jasno — je pripomnil Krajgher — da mi ne moremo sprejeti rešitve, ki jo predlaga Sovjetska zveza». Da bi podkrepil svoj NE sovjet-
ski zahtevi, je izjavil, da «edina garancija, da Jugoslavija ne bo znova razočarana in prevarana je, da jugoslovanska ljudska armada zasede vse področje cone A, razen mesta Trsta». S tem je le poudaril Titov predlog v Leskovcu o predaji Trsta Italiji.
Najjasnejši pa je bil podpredsednik Titove vlade Pijade, ki je v sredo v listu «Politika» napisal: «Sovjetska nota o Trstu ni v interesu Jugoslavije in tržaškega prebivalstva. Sovjetska zveza iznaša svoje staro stališče, ki nima nobene zveze s stališčem Jugoslavije in obrambo njenih interesov... Moskva nastopa proti kršitvi določil mirovne pogodbe, ki se nanaša na Tržaško ozemlje. JUGOSLOVANSKO STALIŠČE JE POPOLNOMA DRUGAČNO. Mi nastopamo ne proti kršitvi teh določil mirovne pogodbe, ker so prav ta določila o STO vnešena v mirovno pogodbo proti volji Jugoslavije... Jugoslavija nastopa v stvari proti poizkusu, da se enostransko, ne da bi se vprašala za mnenje najboli zainteresirana država t.j. Jugoslavija
prenese mandat na Italijo. JUGOSLAVIJA NI PROTI SPREMEMBI MIROVNE POGODBE GLEDE TRSTA, je na proti poizkusu naglice v razpravljanju o tem vprašanju v OZN, odnosno v Varnostnem svetu, dokler se prednodno ne izčrpajo vse možnosti za sporazum med državama, ki sta v tem vprašanju neposredno zainteresirani».
Iz Pijadovega spisa izhaja, da je Titova vlada s svojem slepem protisovjetizmu proti sovjetski zahtevi po imenovanju guvernerja in spoštovanju mirovne pogodbe, češ da je to proti interesom Jugoslavije in v dugu mirovne pogodbe, ki je Tito noče. Istočasno pa je ta spis zelo jasno poudaril, da je beograjska vlada za revizijo mirovne pogodbe, proti razpravljanju v OZN ali Varnostnem svetu in za neposredni sporazum z Italijo.
Na vsak način je sedaj pribito, da je Jugoslavija proti mirovni pogodbi, da noče nje-
ne uveljavitve, da zahteva njeno spremembo in da hoče priti do neposrednega sporazuma. Jasno je, da že sama beseda
sporazum vsebuje pojem koncesij. To pa pomeni, da je Titova vlada pripravljena nuditi Italiji koncesije v smislu Titove sobotne ponudbe v Leskovcu.
In potem še kričijo, da ne bodo dali Trsta, rožljajo z orožjem, uprizarjajo manifestacije itd. Iz Pijadovega članka izhaja, da so vse te demonstracije, protesti, rožljanje z orožjem le pesek v oči naivnim Jugoslovanom, a da je že vse sklenjeno med Beogradom, Anglo-amerikanci in Rimom. Zato tudi Titova vlada nastopa proti Sovjetski zvezi, čeprav je edini način za rešitev Tržaškega ozemlja prav spoštovanje mirovne pogodbe. Sedaj ne bo mogel nihče trditi, da Tito noče predati cone A ali vsaj njenega najvažnejšega dela, t. j. Trsta Italiji. Kdor bi danes trdil, da se Tito zoperstavlja prihodu Italije v cono A in Trst je le zlonamernež ki vara in nesramno slepi ljudstvo. Pijade je jasno pove-
dal, pri čem smo. Zato bi bil skrajni čas, da se zapodijo iz družbe poštenih ljudi vsi titovski prevaranti.
ZSSR je vedno
zastopala isto stališče
Sovjetska zveza je edina velesila, ki je od dneva podpisa mirovne pogodbe, s katero je bilo ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje, vedno zahtevala spoštovanje prevzetih obveznosti. Edino Sovjetska zveza se je ob vsaki priliki, na v_eh mednarodnih forumih in konferencah dosledno borila za spoštovan.e in uveljavitev mirovne pogodbe z Italijo, ter stalno razkrinkovala vse manevre zahodnih velesil, ki so enostavno pogazile vse prevzete obveznosti ter s tem dokazale, da so za njih mirovne pogodbe le krpe starega papirja.
Na zasedanju Varnostnega sveta (12. avgusta 1948) je zahteval sovjetski delegat Jakob Malik, da se STO ustanovi, kot ga predvideva mirovna pogodba.
Dne 17. februarja 1949 je Malik na zase-tianju Varnostnega sveta sporočil, da sprejema Sovjetska zveza kandidaturo švicarskega polkovnika Flueckingerja, ki so ga zapadne velesile predlagale za guvernerja STO. Predstavniki ZDA, Anglije in Francije pa so se protivili izvedbi mirovne pogodbe v pogledu Trsta.
Dne 22. maja 1950 se je zopet začel sestanek namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo. Predstavniki ZDA in Anglije pa niso hoteli tudi tokrat začeti razprave o členih osnutka mirovne pogodbe in so predlagali, naj se konferenca preloži. Temu se je zoperstavil predstavnik Sovjetske zveze, ki je vztrajal na stališču, da je treba nadaljevati z začetim delom.
Konferenca bi se ne smela odložiti dokler ne hi vlada ZDA, Anglije in Francije odgovori e na sovjetsko noto z dne 29, aprila, v kateri je sovjetska vlada obtožila tri velesile, da niso storile ničesar za izvedbo mirovne pogodbe z Italijo, s posebnim ozirom na Trst.
Sovjetska nota z dne 20. aprila 1950 je zahtevala od treh ve'esil med drugim:
1.	da se takoj začnejo izvajati določbe glede začasnega režima na STO;
2.	takojšnje imenovanje guvernerja za STO;
3.	da se na podlagi klavzul mirovne pogodbe ustanovi začasni vladni svet na STO;
4.	določitev datuma, s katerim naj stopi v veljavo stalni statut STO;
5.	likvidacijo ilegalne anglo-ameriške vojaške baze v Trstu;
6.	umik vseh okupacijskih cet s STO.
Dne 7. marca 1951 je predlagal Malik, da
se vpiše na dnevni red konference namestnikov zunanjih ministrov štirih velesil tudi točko o «izvedbi mirovne pogodbe z Italijo, ki se tiče tržaškega vprašanja.»
Ob tej priliki je poudaril, da je diskusija o tem problemu nujno potrebna, če se hoče z upehom razpravljati tudi vprašanje mirovne pogodbe z Avstrijo.
Dne 18. novembra 1951 je vlada ZSSR poklala Združenim državam, Veliki Britanij. in Franciji noto, v kateri z vso odločnostjo obsoja poskuse zahodnih velesil, da razdele STO med Italijo in Jugoslavijo. Vsaka razdelitev STO — pravi med drugim sovjetska nota — je nezdružljiva z ohranitvijo miru in varnosti Evrope, nasprotuje interesom prebivalstva Ozemlja, katero ne more uživati v statutu predvidenih demokratičnih pravic. Sovjetska zveza predlaga — zaključuje nota — naj Varnostni svet nemudoma ukrene vse potrebno za imenovanje guvernerja STO, kar bo predstavljalo prvi korak k izvedbi določil mirovne pogodbe z Italijo v pogledu Trsta.
Dite 24. marca 1952 je radio Moskva v svojem komentarju obtoži! Anglo-američane, da so se zoperstavili sovjetskim zahtevam za uveljavitev mirovne pogodbe. V komentarju nadalje ugotavlja, da bi se moral Trst demilitariziran in postati nevtralno mesto. Varnostni svet pa bi moral že imenovati guvernerja. V svojem komentarju poudarja radio Moskva, da sta ZDA in Anglija odgovorni, ker se vprašanje STO ni rešilo, kot predvideva mirovna pogodba.
Dne 25. junija 1532 je sovjetski zunanji minister Višinski izročil poslaniku Velike Britanije in odpravniku poslov ZDA v Moskvi noto o tržaškem vprašanju, s katero opozarja Ameriko in Veliko Britanijo na ilegalnost sporazuma, ki je bil podpisan 9. maja v Londonu.
Dne 14. avgusta 1952 je zunanje ministrstvo Sovjetske zveze v zvezi z vprašanjem mirovne pogodbe z Avstrijo izročilo poslanikom ZDA, Velike Britanije in Francije odgovor na note, v katerem ugotavlja, da niso bile spoštovane določbe mirovne pogodbe z Italijo, ki se tičejo Trsta in zaradi tega ne more biti nobene garancije, da se kaj takega ne bi zgodilo tudi z avstrijsko pogodbo.
Na otvoritveni seji VIII. zasedanja OZN
14. oktobra 1952 se je Gromiko postavil proti vpisu avstrijskega vprašanja na dnevni red ier izjavil, da se avstrijsko vprašanje lahko v najkrajšem času reši, ako zahodne velesile uveljavijo mirovno pogodbo z Italijo in ustanovijo STO.
Premočrtna politika
Komunistične partije STO
Komunistična par.ija STO je edina politična stranka na našem Ozemlju, ki ni nikoli spremenila svojega stališča glede Svobodnega tržaškega ozemlja. Naša Partija se je vedno in dosledno borila po vzgledu Sovjetske zveze za spoštovanje mirovne pogodbe, to je za imenovanje guvernerja, odhod vseh okupacijskih čet ter združitev obeh con.
Na izrednem kongresu KP STO, je bila dne 22. avgusta 1948 sprejeta zaključna resolucija, ki pravi med drugim:
«Naša Partija bo nadaljevala ob strani mednarodnega komunističnega gibanja in pod vodstvom Boljše viške partije ZSSR borbo za obrambo miru, ki ga ogroža imperializem, tistega miru, ki ce pri nas v Trstu brani z vsakodnevno borbo proti okupatorjem in njihovim kraje , nim podpornikom, za spoštovanje in izvedbo mirovne pogodbe, gospodarsko in politično neodvisnost Ozemlja, demokratizacijo vsega javnega življenja.»
Dne 15. septembra 1948, ob prvi obletnici podpisa mirovne pogodbe z Italijo je izdal IK KP STO resolucijo, v kateri izrecno poudarja naslednje:
«...15. september ne more biti ne dan žalovanja in ne praznični dan, marveč dan borbe za izvedbo mirovne pogodbe, imenovanje guvernerja, boljše življenjske pogoje tržaškega delovnega ljudstva, ki mora brez razlike na politično pripadnost nositi posledice politike anglo-ameriškega imperializma.» * * *
«Dvignimo re odločno v svoji ponovni trditvi, da Trst ne sme biti vojaško oporišče in smodnišnica gornjega Jadrana, marveč mora postati središče miru, trgovine in prijateljstva med obmejnimi narodi, v katerem je treba — za vsakega izmed tu živečih narodov — vzpostaviti in spoštovati temeljne demokratične svoboščine, ki jih vojaška okupacijska režima obeh con prezirata in teptata. To se lahko doseže z izvedbo mirovne pogodbe.»
(Iz resolucije IK KP STO' z dne 7. julija 1950).
* * *
«Komunistična partija STO izjavlja, da bo ojačila svojo politično akcijo za izvedbo mirovne pogodbe, edine menice, ki so jo Angloamericani dolžni spoštovati. Le na ta način je možno rešiti star problem STO, združiti obe coni, doseči imenovanje guvernerja ter izpraznitev čet, ter dati s tem prebivalstvu cone A in B perspektivo miru.»
(Iz poziva Komunistične partije STO z dne 13. marca 1951).
* * *
«Komunistična partija vas poziva, da dvignete visoko svoj ogorčen protest, da zahtevate, naj se barantanje ne izvede, da se združite, ne glede na politično stališče in rešitev, ki jo želite glede tržaškega vprašanja, okrog osnove izvedbe mirovne pogodbe. Edino na ta način, to je z združitvijo obeh con, odhodom vseh okupacijskih čet in imenovanjem guvernerja se lahko reši Trst in cono B. Druge rešitve ni.»
(Iz poziva Komunistične partije STO z dne 9. oktobra 1951).
* * *
«Občino tržaškemu ljudstvu — je geslo ki zajema skupno upanje našega ljudstva za prenehanje vojaške okupacije in odstranitev vojne nevarnosti, da se začne režim svobode in miru. To upanje se lahko uresniči edino !e z izvedbo mirovne pogodbe...»
(Iz volilnega programa Komunistične partije STO za občinske volitve leta 1952.).
Proti manevrom atlantske diplomacije in viad Rima in Beograda, proti razkosanju STO, proti prepustitvi cone B Titu in nevarnosti iočitve okoliških vasi od mesta bo KP pospešila borbo za integralno uveljavitev mirovne pogodbe.
(Iz resolucije CK KP STO z dne 31. 5. 1952)
Obsojajoč zahrbtne mahinacije, čeprav je trdno prepričana, da spoštovanje mirovne pogodbe predstavlja najboljšo rešitev, je naša Partija pripravljena podpreti vsakršno akcijo, poiskati vsakršen sporazum z vsemi strankami in organizacijami ne glede na končno rešitev, za katero se potegujejo, samo da so pripravljene boriti se proti barantanju, proti razkosanju, proti skupni upravi.
(Iz proglasa KP STO prebivalstvu z dne 23. avgusta 1952).
Na tržaški občinski seji, dne 24. oktobra 1952 je tov. Vidali predlagal, v preprečitev mahinacij proti STO — naj OlZN prevzame v svoje roke upravo na STO.
Združimo se vsi in zahtevajmo, naj OZN nemudoma posreduje in nadomesti sedanji zaupni vojaški uprav i z eno edino civilno upravo, ki naj združi obe coni in zagotovi prebivalstvu demokratične svoboščine in narodnostne pravice potrjene v listini OZN, v pričakovan u trenutka, ko bo tržaško vprašanje dokončno rešeno po volji tu živečega prebivalstva in v interesu miru ter sloge med narodi.
(Iz poziva CK KP STO1)
Boj zločinskim provokatorjem!
Ze samo dejstvo rožljanja z orožjem nas prepričuje, da je an-glo-ameriški diktat dejanje, naperjeno proti miru v Evropi in v svetu. S tem se potrjuje, kar smo tolikokrat pisali, t. j. da je vsak korak v reševanju tržaškega vprašanja na podlagi preziranja mirovne pogodbe korak dalje k vojni.
Edina miroljubna rešitev, ki danes preostaja, je spoštovanje mirovne pogodbe z Italijo in u-stanovitev STU. Na ta način bi 'bili najboljše zaščiteni interesi Jugoslavije in Italije, predvsem pa tržaškega prebivalstva, na katerega se danes v Rimu in Beogradu, Washingtonu in Londonu nihče ne ozira, kot da bi mi bili čreda ovac v pričakovanju psa čuvaja in gospodarja.
To pa, kar je najbolj ogabno, je titovsko rožljanje z orožjem. Rožljati danes z orožjem pomeni biti zločinec ali pa norec. Kdor se danes ogreva za rešitev našega vprašanja na podlagi pretakanja potokov krvi, razrušenja mest in vasi, uničenja pokrajin j
in dežel, je zločinec, ki ga je treba čimprej izločiti iz naše skupnosti, ker predstavlja težko nevarnost za vse trezne in razsodne ljudi.
Titovci so prav te dni začeli ustvarjati težko vojno vzdušje. V tem trenutku se je v vsej svoji luči odkrilo njihovo faašistično in vojnohujskaško bistvo. Ce so lahko do sedaj skrivali «voj voj-nonetilski značaj z miroljubnimi demagoškimi frazami, so v teh zadnjih dneh dokazali, da so vredni dediči Hitlerja in Mussolinija.
T.itoxa vlada je začela pošiljati vojaške oddelke v cono B in na jugoslovansko - italijansko mejo, po ulicah Jugoslavije titovski a-genti kričijo «dajte nam puške», da bi ogreli tlačeno in zasužnjeno jugoslovansko ljudstvo, ki je že dovolj pretrpelo v vojni; Tito grozi, da bo začel vojno z Italijo, če bi italijanske čete vkrorakale v cono A. Po drugi strani pa titovski agentje v Trstu širijo med svojimi ljudmi vojno uzduSje. «Primorski» od ponedeljka piše, da se «bodo skupno z jugoslovanskimi narodi uprli tudi z orožjem
| povratku Italije», dočim poroča, • da je neki vročekrvnež, ki naj-brže ne zna, kaj je vojna, zakričal v Lonjerju, da jih je «tam za bataljon ljudi».
Prav tako «Primorski» z velikim naslovom poroča, da so se «titovci prostovoljcev javili v coni B».
Kaj hočejo titofašisti doseči s nevarnimi klici? hočejo, da bi se začeli oboroževati italijanski fa-.šisti? Ali hočejo, da se Trst spremeni v kup razvalin in da bi naše ljudstvo začelo v potokih pretakati kri za interese, ki niso njegovi marveč le Titovi in Pelimi i? Ali si «Primorski» prevzema pred ljudmi in zgodovino vsoi odgovornost, za kar je napisal?
Na vsak način je treba te blodnje norcev ostro n odločno obsoditi, ker predstavljajo težko provokacijo proti miru. Tržaško vprašanje je treba rešiti v interesu miru, ne pa v interesu vojne, kot si titofašisti telijo. Predvsem pa je treba vročekrvneže, ki so tako razvnemajo za «puške», razkrinkati in osamiti kot garjave pse,
Kako varajo ljudi Tit°va v|a_da je wia stalno
proti spoštovanju mirovne pogodbe in ustanovitvi STO
Ce si ogledamo vse odrezke iz titovskih časopisov, moramo priti do zaključka, da vlada v njihovih vrstah velikanska zmešnjava. Morda pa titovci nalašč spreminjajo od ure do ure svoje stališčče da bi zmedli ljudi in jih lažje pasivizirali.
POSt B H A POHTOTLJSKA ITO A JA
PRIMORSKI DNEVNIK

ì bila Jugo-ta, ki je s odila borbcr Irt ljudstvo ii zemlji in d okupator-lji situaciji r napraviti krbi tako i«
. Želel bi. no, želel bi, ubnetše, loie ni mira» e stalno iz« ri njih zrna« cominformi« d tega, kar oda kajdna jimi, če so
PjL dajmo rešiti na ta način to- vprašanje; naj "bi se usta« novijL 3y.5. 'aStorrorrvni' enoti, cona B_z vsem zaledjem Trsta, z	grnTì&rfi (Tohè 'A, kj
"Je* naseljeti_2_ ne pretezim. tem-popolnoma š SlovettciTTTaj '-'tro no avtonomna~6tiota~~pod suverenostjo Jugoslavije m to rtr?cimo 'Ža"kfSibčeno TTóbo, reci« 'rito'~za~čTčšH~5H"YTč let, Sartj.o mesto Trst pa naj”bo za isti
-čarS"Trrav~Uko avtonomna eno-~ttrpodTTu verenbst j o 'TtalijefNs
TEnOda "nihče nima T>ravi££
TSTnaro d o v ati"! e ga alionega^ Tónti" bila'neka znosna rešite^ To bi "bHa rešitev.nčiTi
Oglejmo si, n. pr. «Primorski dnevnik». V nedeljo 11. oktobra je z velikanskim naslovom na prvi strani objavil govor Tita v Leskovcu. Poudaril je vse, kar je bilo njemu prav; v najzakotnejši del svoje III. strani pa je skril tisti odstavek Titovega govora, v katerem je prišlo do njegovega 15. ali 16. predloga. Ta od «Primorskega» skriti del Titovega govora pa je bistvo vse dose lanje titovske akcije za cono A. V tem govoru se zelo jasno pove, da je beograjska vlada pripravljena na odstop Trsta Italiji. Kaj naj rečejo k temu listi' jugoslovanski manifestami, ki nosijo transparente, na katerih je napisano «Trst je naš»?
PRIŽEL JE ČAS EDINE PRAVIČNE REŽITVE TRŽAŽgEG A VPRAŠANJA
HOČEMO JUGOSLAVIJO!
Mortai Tito v Skoplju Ko bo prvi Italijanski vojak polotil svojo nogo na cono A bodo vkorakale ovanske ljudske armade - Aleksander Ronkonč v Mii i slej jugoslovanski - Moto Pijode Zgodilo tv je krivico ki jv ne tnali • Milovon Djilos- General Wmierton namer avo tčiliti italijanske vojake, do
V cono A tudi enole »a biti prej ali
lodenovcu ; Trst io nikoli pribi pobegnili
! nešte-	Zato zahtevamo, Cp se	nje in Drug ne ostj
'rzavija-	sedaj; v teh zgodovinskih	
[lelovno	dneh končno pravično reši	zalo, d
	to naše tržaško vprašanje s	deli, M
odi, v	priključitvijo vsega našega	nočemtf
norevio	ozemlja s tržaškim mestom	bi v It)
■jati, da	vred k Jugoslaviji.	govorit) mo, da
a izho-	ritANC ŠTOKA	hrupa.
Vatovca	vzdržal.	IMUj
pravitc-	Zupan tov Obad je nato	
jtovalec	prebral še resolucijo, ki je	I
tot hud	tula	poslana	Varnostnemu	t
; v vr-	svetu OZN ter v vednost	Na s
(a vod« |	U. Resolucija sc glasi;		cinskcg
irec pvo-	odločno zahteva	(7(7 kar
poudaril, ■ odločni nega za-njenih	da se ta sklep nemudoma preklice m da sc dokončno uveljavi mirovna pogodba z Italijo ter ustanovi .STO v	lS lei n ci.ic, k i Repe
	smislu določb te pogojuc.	
«Primorski» od 12. oktobra pa je prepoln kontradikcij. Naslov čez vso stran pravi «Hočemo Jugoslavijo»! Stokov u-vodnik isto. Na drugi strani istega lista pa se poroča, da je titovski župan v Zgoniku Obad glasoval za resolucijo, v kateri se zahteva spoštovanje mirovne pogodbe in uresničitev STO. Ustanovitev STO pa je v nespravljivem protisloviju z geslom «Hočemo Jugoslavijo» in s Titovim predlogom o odstopu Trsta Italiji. Katera izmed teh titovskih «linij» drži? Naj naše ljudstvo vpraša titovske pohajkovalce, kako je s to zadevo. Bomo videli, kaj bodo ti patentirani akrobatje odgovorili.

DNEVNIK
1». oktobri l«|)	Sl*». 1,1 — Leto UL
tnonstrantov, med njimi tudi i mnenje 17 milijonov.
Trst pripada nam, ker ie na naših tleh
120.OGQ ljudi rt« vel ifinstni proslavi šu« matlinslciii brigad v Mlodeitovcu prote-
čih .on-i so do-?sije pri
Jugoslavija je se vedno pripravljena. na pametni in trezni osno-, vi razpravljati z Italijo o Trstu, toliko bolj, ker se zaveda, da smo 3 Italijo sosedje in bomo t:$di ostali. V Leskovcu je dal Tito svoj zadnji predlog: mesto Trst naj bi postal avtonomna enota pod upravo in suverenostjo Italije, vse slo? yensko zaledje cone »/U s cono »B* pa avtonomna enota po<J upravo in suverenostjo Jugoslavije. Potem ko bi se duhovi umj-
Kdor je proti ustanovitvi STO, se strinja z anglo-ameriškim diktatom o izročitvi cone A Italiji
Titovci skušajo prepričati ljudi, da bo njihova vlada «rešila Trst pred Italijo». Ne glede na to, da je Tito v soboto v Leskovcu ponudil Trst Italiji, beograjska vlada ne more rešiti «Trsta pred Italijo» zato, ker prezira in uničuje s svojimi koraki mirovno pogodbo z Italijo. Če se Trst «hoče rešiti pred Italijo», je treba spoštovati mirovno pogodbo. A tega titovci nočejo, kar so neštetokrat izjavili.
Zato ponovno objavljamo vse njihove izjave v tej zvezi. Vsa njihova politika po anglo-ameriškem diktatu je dokazala, da se teh izjav nočejo odreči in da jih s postavljanjem drugih, še slabših predlogov potrjujejo.
Zgodovina titovskega izdajstva se začenja že 10. februarja 1947, ko je Kardelj isto tako kot De Gaspe-rijeva vlada v Italiji izjavil;
STO, je spričo vsega, kar se je zgodilo... v naprej ogrožen... Če pa Italija vztraja na tem, da o pred' logu sploh noče resno govoriti in vztraja na delitvi STO, potem nam ne ostane drugega, kot da govorimo tudi mi o delitvi/'
»Jugoslavija kljub podpisu mirovne pogodbe se ne odpoveduje zahtevanim ozemljem, ki so po pogodbi pripadla STO ali Italiji".
Prezirajoč mirovno pogodbo in na liniji zahodne tripartitne note je 22. marca 1948 tedanji jugoslovanski zunanji minister Simič rekel :
»Tržaško vprašanje se lahko reši le z neposrednim sporazumom med Italijo in Jugoslavijo".
Bebler v Trstu 2. julija 1953:
“Jugoslavija... predlaga danes, ker ni bila uresničena mirovna p0' godba, kondominij in v skrajnem primeru eventuelno delitev...".
■ Kardelj v Otočcu:
//“Nekateri iščejo izhoda v dobei-sedni uporabi mirovne pogodbe. M[ ne verjamemo, da je to dejanski izhod iz položaja“.
Babič je v «Primorskem» od 1. novembra 1949 napisal :
(i. septembra 1952 Tito na Okroglici:
»Zato mi danes odklanjamo takšnega guvernerja... in postavljamo zahtevo, da naj se tržaško vprašanje reši sporazumno med prizadetimi narodi".
// “Danes je mirovna pogodba Zù nas, kakršna je, skoroda nemo' goča in bi jo morali v marsičem spremeniti. Prednost (mternaciona' lizacija) bi bila v tem, da bi bite umetna tvorba, kot je STO, likvi' dirana".
Babič v «Primorskem» od 1. marca 1950:
Za zaključek pa dva odrezka iz «Ljubljanskega dnevnika» od 12. oktobra, v katerem opažamo na eni strani uvodnik, v katerem se skuša sprijazniti jugoslovansko ljudstvo z dejstvom o odstopu Trsta Italiji, na drugi strani pa se objavlja naslov, po Katerem bi moral Trst spadati k Jugoslaviji. Temu se pravi doslednost v varanju ljudstva.
“...je odpadla vsaka možnost realizacije STO, kot je bilo določeno po mirovni pogodbi...".
Kardelj v intervjuvu dopisniku lista «Express» ! «... Celotna anglosaška politika nam zagotavlja, da se. zahodne sile v Trstu ne hi mogle dovolj energien° zoperstaviti aneksiji cone A s strani Italije».
Tito 10. oktobra v Leskovcu :
Hrvatski minister Diminič je v Bujah dejal 9. aprila 1950 :
«Tu (v coni B) je JA, tukaj je ljudstvo, ki je sklenilo, da ne ho žrtvovalo več niti pednja svoje zemlje... Ne more biti več govora o izprememhi položaja v tej coni... Le na ta način bo mogoče doseči sporazum, medtem ko se o coni B ne more razpravljati!»
&£Primorski» od 12. maja 1950:
"Rešitev v smislu mirovne pogodbe ne odgovarja več interesom in zahtevam ljudstva STO".
Regent v «Primorskem» od 19. avgusta 1951 :
«Trst. brez cone B. naj se organizira kot svobodno in samostojno mesto... Zahteva kominformovcev po združitvi cone B s cono A je skozinskoz reakcionarna.i.D
«Poročevalec» od 11. septembra 1951 objavlja intervju Tita :
“...Naj bi se ustanovili dve ayt°' nomni enoti, cona B z vsem zaledje*0 Trsta, z vsem ozemljem cone A«" Naj bo enota pod suverenostjo J°' goslavije in to recimo za določen0 dobo, recimo za deset ali več te*; Samo mesto Trst pa naj bo za čas prav tako avtonomna enota p°° suverenostjo Italije... To bi bite neka znosna rešitev”.
Iz vseh teh citatov je jasno razvidno, da Tit°v'
vlada noče spoštovati mirovne pogodbe z Italijo in j
dela vse zato, da bi prišlo do delitve STO med J11#
“Mi smo proti združitvi obeh con. Smo zato, da pride do sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, vendar na podlagi statusa quo. Oni zahtevajo več kot lahko dobe, lahko dobe Trst".
slavijo in Italijo. To stališče pa daje potuho drugel!' partnerju, t. j. italijanski vladi za postavljanje sličfljj, zahtev. Titova vlada je torej kriva tega stanja, ker
bil položaj popolnoma drugačen, če bi zahtevala U'|a novitev STO skupno s Sovjetsko zvezo.
31. marca 1952 je Tito izjavil :
«Mi še nadalje ostajamo pri predlogu naše vlade, ki smo ga v zadnjem času stavili, namreč skupna uprava, kondominium».
20. avgusta 1952 je Tito novinarjem dejal:
Sulzberger piše
o začetku izdajstvi
“Sodim, da je najboljši naš predlog o kondominiju... Ml nismo apriori proti delitvi".
V prvi polovici novembra 1952 je Tito v intervjuvu novinarju Sulzbergerju (izjavil :
...Jugoslavija kljub svojemu zadnjemu predlogu za skupno upravo pokrajine, bi bila popolnoma pripravljena vzeti kot podlago za diskusijo z Italijo možno delitev ki bi temeljila na prepustitvi večjega dela cone A Italiji in večjega dela cone B Jugoslaviji s kakšnim etnografskim popravkom1'.
Bebler v Kopru 6. junija 1953 :
“Obstoj dejansko samostojnega, od Jugoslavije in Italije ločenega
Znani ameriški novinar Sulzberger, je v prvi polovici novembra 1952. obiskal Tita, ki mu je v zvezi s STO' podal naslednjo izjavo:
«... Jugoslavija, kljub svojemu zadnjemu predlogu za skupno upravo pokrajine, bi bila popolnoma pripravljena vzeti kot podlago za diskusijo z Italijo možno delitev, ki bi temeljila na prepustitvi večjega dela cone A Italiji in večjega ■dela cone B Jugoslaviji s kakšnim etnografskim popravkom.»
Te dni je isti ugledni novinar Sulzberger objavil v listu «New York Times» daljši članek o tržaškem vprašanju, v katerem pravi med drugim naslednje:
«Maršal Tito, ki danes odbija sklep Združenih držav in Anglije, da se prepusti Italiji uprava cone A Trsta, je — kot smo izvedeli — izjavil pretekle pomladi angleškemu zunanjemu ministru Anthonyu Ede-nu, da se strinja s takšno rešitvijo.
Podlaga za rešitev tržaškega vprašanja — je baje izjavil Tito Edenu — bi se našla v italijanski okupaciji in upravi
jugoslovanski °\e
cone A in jugoslovanski ~^e paciji in upravi cone B, je na začasni osnovi. Izraz1 j, zaupanje, da bi se po par s mogla najti trajna uredi16 pomočjo malih popravkov ničnega značaja.	^e-
Razgovor z ministrom je nom se je vršil v marcu, k , v
— — .............. obisf d-
Londonu. On je zelo žele^ ^
seči od Anglije obvezo,
če c' i
bodo branili v primeru. ji>
ga napadla Sovjetska zve^gii njeni sateliti. Minister gl je s svoje strani izjavil. a jg-bilo Zahodu lažje bran'11 .c i goslavijo če bi se Beograu.^iji ^ razumel z Rimom pri trza5 vprašanju, ker so glavne jaške baze Združenih drz Sredozemlju in v Itali)1 v0riP " te) ji]
bil maršal Tito
je bil maršal Tito u : priliki popolnoma «reah5^ yi v zvezi s tem vprašani $ je izjavil, da tudi °n ,z® J bi se sporazumel z ItalU • g' .
To je torej resnica!	gjV >
lahko dobival pomoč v in v svojem nameravan F padu na Sovjetsko zve F |, ljudske demokracije. I K jt5' ::
pristal na izročitev _c°n^rjved61
liji. Ram ga je že protisqvjetij:em.
Kdor v sedanjem trenutku 'evladuje na sceni, je Tito s fojimi kriki in grožnjami, b Okroglici je predlagal in-'rnaeionalizacijo Trsta in pri-‘'■iučitev ostalega ozemlja teoslaviji. Danes predlaga,
I ti se ustvarita dve enoti: ena . Trstom pod italijansko u-ravo in vse ostalo upravljano . 1 njegovi vladi. Tito bo še I ''ičal in grozil. To je njegO-1 oblika izsiljevanja. Na vsak ‘ačin so za sedanje stanje v tiikem delu odgovorni on in '"gova klika, ker oni zavra-tio mirovno pogodbo in ho-No rešiti tržaško vprašanje !!Ven OZN, v okviru napačne atlantske politike, v » kgi vojne. Beograd: je od-p predlog o plebiscitu, ker l * dobro vedel, da mu kateri Ni plebiscit v demokratičnih
•	Ogojih, ne bi dal 5 odstotkov 'asov v nobeni od dveh con.
1 V resnici je groteskno, da 1 titovci v Trstu, medtem ko 1 Opirajo predloge Tita proti 'tanovitvi Svobodnega ozem-) a, pridružujejo takoimenova-'tn indipendentistom Fronte 1 Bloka, Agnelettovim in San-'lovim Slovencem in neodvisni Slovencem v zahtevi za fsljavitev mirovne pogodbe.
0	je sramota za ostale pn-|. Sednike titovskega korita, ki
1	ustvarili to fronto, katere
•	rhovni voditelj je ljubljanski ‘"Iranji minister Boris Krai-
1 "er. Teodoro Sporer je umrl 5 pravem času, da ni mogel Nprečiti, s svojo prekanjeno špekulanta, popolnega izkrinkanja svojega gibanja 'it zahrbtnega orožja v ro-til najhujših sovražnikov na-'ša Ozemlja: titovcev. In kaj ;či o Agnelettu in slovenskih rščanskih socialcih, o teh hlevskih in lažnivih šakalih "Venskega nacionalizma? Titovci, takozvani indipen sntisti, slovenski nacionalisti "navijajo v zboru čitajte "dasto resolucijo občinskega ■sta v Repentabru — kar trdi eograjski trinog v svojih o-‘anskih in hrupnih manife-ticijah, to je, da so za vse, "r se dogaja krive Sovjetska veza, Komunistična partija 'ulije in tovariš Togliatti, Komunistična partija STO in po-» 'žili niže podpisani.
Tpda anglo-ameriška nota je 3 "la sestavljena v Washingto-
•	% V Washingtonu so prijate-
V	Tita in Pelle in sovražniki pSR in komunistov. Za sekljanje note so se šli Ame-'kanci in Angleži posvetovat Titom in Fello in ne z Ma-
, ‘"‘kovini, Togliattijem in Vi-"lijem. Zadnja zloglasna no-,0 e je bila izdelana, da se Mogoči Pelli vstop v balkan-<i pakt. Da ga Tito noče, ker boji, da bo Italija postala "Silna država v paktu, to je 'Ugi problem. Toda nota in [šitev, ki jo vsebuje, je atlant-<o dejanje, dejanje voine, sočnosti do .ZSSR, razkosata našega ozemlja in zato sočnosti do našega prebivalca, kar predstavlja tudi za-Uji Titov predlog. Sovjetska ‘Sza je protestirala proti tej Zlovoljni noti. ki potrjuje ['končno razkosanje našega Zemlja.
tj ; Ozračje pokopališča tudi v l* Pijanskem nacionalističnem m. Kljub temu, da so spro-*i ves vladni propagandisti-1 aparat — tisk, radio, Barèlla -— je ozračje demorali-vije ostalo. Samo v Rimu jim Uspelo organizirati bedno IChonstracijo. V Trstu nič. *iub intervjuvom, pozivom, in 'kovnim konferencam, zakli-1 kijem župana. Ezuli vedo, ■0' ' je to izdajstvo. Tristranska ,| Na je bila pokopana. V novi 1 'ti se priznava pretežno itali1 'anski značaj cone A. 'V , j Ni b divja teror še hujše kot
V	J londonskih sporazumih \b' ‘6d letom dni, ki jih je tudi
' vši rektor univerze Cararaa-:ta označil kot «past».
Nstite ob stran koreogra-*, poglobite se v konkretnost j Prišli boste do naslednjega 'ključka: titovci, indipendenti, italijanski in slovenski
Nismo hoteli nasesti nevredni komediji italijanskega nacionalizma, da prikažejo barantanje kot zmago. Ogorčeno smo odbiti predlog enotne fronte takoimenovanih indipendenti-stov in slovenskih nacionalistov, ki jih vzdržuje beograjska tolpa. Na splošno stavko, napovedano s strani Enotnih sindikatov proti razkosanju in v solidarnost s prebivalstvom cone B, so voditelji Delavske zbornice in italijanske nacionalistične stranke skupno s titovci odgovorili s sabotiranjem stavke. V Miljah niso prišli na zasedanje občinskega sveta, kjer se je imelo sprejeti resolucijo proti razkosanju, proti barantanju. Tako upajo, da bodo rešili svoje odgovornosti in... svoj ugled.
Naša borba se nadaljuje. Naše osnovno stališče je ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja in v podrejeni vlogi imenovanje enotne civilne u-prave, kot najboljša miroljubna pot za združitev obeh con, da damo našemu prebivalstvu možnost, da si samo vlada, da prispevamo k mednarodni pomiritvi. Istočasno smo skupno s tovariši socialisti začeli kampanjo za zbiranje podpisov proti barantanju in z zahtevo, naj OZN izvede referendum, da bi prebivalstvo obeh con moglo odločiti o bodoči dokončni ureditvi našega Ozemlja.
Po zadnjih dogodkih, po o-bjavi anglo-ameriške note, ki določa razkosanje, morajo biti vsi naši napori osredotočeni v zbiranje podpisov, v izglasovanje resolucij, v zahtevo, naj se vpraša za mnenje neposredno naše prebivalstvo, s pomočjo referenduma. Mislimo, da so v tej točki že skoro vsi soglasni. Treba je sedaj le postopati.
VITTORIO VIDAH
čevati Američani, so se v te-du vojne podvojile, dočim so življenjski stroški porasli da 12.5 odit.
Televizija v CSR
Pred prvim majem so se na Češkoslovaškem začele redne televizijske oddaje Delavci ve likega podjetja «Tesla», znanega po izdelavi svetovno znanih radijskih sprejemnikov, so redno televizijsko postajo montirali pred sprejeto obvezo. Na Češkoslovaškem se sedaj uporabljata dva tipa televizijskih sprejemnikov: sovjetski «Leningrad» in domači «Tesla». V kratkem bo podjetje «Tesla» začelo serijsko proizvajati televizijske sprejemnike.
Znižanje cen na Kitajskem
Kitajski list «Bejčinžinbao» je objavil vest, da je kitajska vlada odredila znižanje cen, ki je začelo veljati 14. septembra. Znižane so bile cene 991 vrstam predmetov krajevne proizvodnje. Cene so se znižale za 10 odst..
1T Beogradu titovska policija poliva z vodo demonstrante
Slika nam prikazuje, kako Titova policija poliva z vod 3 beograjske demonstrante. Tudi v tem so titovci postali vredni Amerikancev. Sami uprizarjajo manilestacije, da bi se lahko pred svetom pokazali kot zastopniki ljudske volje, ko pa začenjajo demonstranti razumevati, da so Anglo-amerikanci edini krivci za stanje, ki se je ustvarilo na Tržaškem ozemlju, pošiljajo nad nje svojo policijo, katera se surovo vede, pretepa s puškinimi kopiti in poliva z vodo. Dejstvo je, da so Anglo-amerikanci dovolili Titu uprizarjanje manifestacij, ukazujejo pa mu, naj ne dopušča izgredov proti zahodnim velesilam, že iz tega razloga je jasno, da bo jugoslovansko ljudstvo vedno bolj razumelo, da je Tito prav tako kriv za izdajstvo jugoslovanskih interesov kot Anglo-amerikanci. Titu bo prej ali slej trda predla. Sedanje manifestacije se znajo nenadoma spremeniti v protititovski odpor, ki bo
porazil titovski režim.

?! N
»k
e>'
*	"cionalisti, vladi v Beogradu
*	1 Rimu so izdali, zavrgli so 'oje obljube, zaskrbljeni so
» 'radi nezadovoljstva in ogor-J Na svojih pristašev, ki se 'tijo osleparjene, bedno prerane.
se bo sedaj zgodilo? Si-- » kija je še nestalna. Tito ?5e verjetno, da v coni A o-itiejo anglo-ameriške čete. !,la ne bi bil temu nasproten italijanski nacionalisti v Ntu bi bili srečni. Ne govo-No o slovenskih nacionali-N in «indipendentisti!». Ti-, je večkrat dejal, da bi se tinjal, da gre Trst Italiji le bi ostale anglo-ameriške
N Nov Titov predlog bi se Nel zdeti Washingtonu in Ndonu kot podlaga za razgo-,?fe, da bi se prišlo do rešitve, bi jo Anglo-amerikanci in Nka vlada smatrali kot do-’epJ 'Nno: Italiji Ti-st in del co-vo- * A, Titu pa vse ostalo. Poliamo, situacija je nestal-. '_ to se pravi, da čeprav je .‘-"lo barantanje do zaključne
Koliko so plačali
Američani za vojno v Koreji
Ameriški list «United States News and World Report» piše pod naslovom «Kakšni so bili za ZDA rezultati vojne v Koreji», da zmaga ni bila dosežena, potrosile pa so se milijarde dolarjev in imelo se je 140.500 žrtev.
«Korejska vojna — pravi list — se je za ZDA spremenila v eno izmed največjih vojn, ki je zahtevala ogromnih naporov, mnogo žrtvovanja in o-gromne oborožitvene stroške».
Izgube Z,DA znašajo na podlagi uradnih podatkov, ki so gotovo nižji od stvarnosti, preko 140 tisoč mož, od katerih 33 tisoč padlih na bojišču. List pravi, da so bile človeške izgube preko dvakrat večje, kot skupne izgube, ki so jih utrpeli Američani v teku petih velikih vojn: vojne za neodvisnost, vojne leta 1812, vojne z Mehiko, špansko-ameriške vojne in vojne proti Filipinom. Bitk v Koreji se je udeležilo 1 milijon in 200 tisoč Američanov.
List trdi, da znašajo neposredni stroški za vojno v Koreji 80 milijard dolarjev. Takse
ANGLO-AMERIKANCI SO NALETELI NA TRD OREH
SOVJETSKA PROTESTNA NOTA proti razhosanju našega Ozemlja
Edinole uveljavitev mirovne pogodbe predstavlja pomiritev v tem delu Evrope - Odgovornost za nastali položaj pada na Anglo - amerikance
V ponedeljek je sovjetska 1 žene države, Velika Britanija, Varnostnem svetu OZN, ko se
vlada poslala vladama ZDA in Anglije noto, v kateri se pravi:
Dne 8. oktobra sta vladi Združenih držav in Velike Britanije naznanili svoj sklep, da izročita cono A STO italijanski vladi. Ta sklep vlad Združenih držav in Velike Britanije, sklep, ki deli na dva dela Tržaško ozemlje, je treba smatrati kot zelo grobo kršitev določb mirovne pogodbe z Italijo, ki se nanašajo na ustanovitev STO. Kot znano, predvideva mirovna pogodba z Italijo ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, nevtralnega in demilitariziranega, ki bi se moral vladati na podlagi začasnega režima in s statutom STO, ki bi jamčil prebivalstvu demokratično pravico in svobodo. Na podlagi mirovne pogodbe bi moral Varnostni svet OZN določiti tržaškega guvernerja, nato bi se moral organizirati vladni svet Ozemlja, u-stanoviti bi se moral parlament in pripraviti osnutek ustave. Mirovna pogodba je nadalje predvidevala, da bi morale v 135 dneh po imenovanju guvernerja vse čete zapustiti Tržaško ozemlje. Na podlagi obvez-
in davki, ki jih morajo pia- [nosil, ki so jih prevzele Zdru-
BORCI PRIPOVEDUJEJO 0 SVOJIH DOŽIVLJAJIH
Ob Roški ofenzivi

bi se moglo še... izpopol-
w» _	v
*: in prav gotovo ne v korist N prebivalstev.
Njub valu obrekovanj in , ‘ ostajamo mi komunisti na mestu mirni, vedri. Na-:t V*rtija je bolj kot kdaj koli enotna in naše zavezni-i( ® s tovariši socialisti se je ' ",l- V teh dramatičnih ob stra-
li*6 C10'
jtn';, !* smo bili in smo __ edc* kovnega ljudstva in naše-ijg Brebivalstva. Razkrinkali 0 barantanje in izdajstvo.
Ko se je četrti dan zjutraj zgodaj napotila v Ig, je srečala skupino fašistov in belogardistov, ki so na kamionu vozili skupino ujetih partizanov v smeri proti Krimu. V jutranjem polmraku se ji je zazdelo, da vidi med njimi svojega sina. Srce se ji je stisnilo. Obrnila se je in odhitela za avtomobilom. Brnenje motorja, ki ji je kazalo smer, se je nenadoma pretrgalo. Cez pol ure je tudi ona bila na mestu, kjer se je kamion ustavil.
Takrat je že bilo vse pripravljeno za streljanje. Partizani so bili privezani za kole, fašisti postrojenj s puškami, uprtimi v ramena. Skoraj istočasno je odjeknilo italijansko povelje in streli. Sluh ji je popolnoma odpovedal, samo oči so ji vpijale strahoten prizor. Jasno je videla, kako je telo njenega sina brez življenja zdrknilo ob kol. Glava se mu je zarila v zemljo. Fašisti so pričeli odvezovati postreljane partizane in s puškinimi kopiti ubijati tiste, v katerih je ostala še iskrica življenja. Belogardisti so kopali skupen grob. Takrat jo je opazil belogardistični komandant. S surovostjo, svojstveno morilcu, u-jetem pri poslu, jo je pozval: «Pridi sem, stara čarovnica. Nam boš pomagala pokopati svojega capina!» Telo sina je bilo še toplo. Iz prsi je še vrela kri. Oči so mu bile široko odprte. Z zadnjimi močni mu jih je zatisnila in potem izgubila zavest. Prebudile so jo belogardistične brce.
Nova misel ji je dala moči. Obrnila se je k belogardističnemu komandantu, da bi ji dovolil, da pokoplje sina na samem. Komandant je že hotel zakleti, toda nekaj ga je ustavilo. Dejal je, ne da bi jo pogledal: «Naj ti bo, da boš videla, da nismo takšni razbojniki...».
Skopala mu je grob na robu
gozda, prekrižala roke na prsih, poravnala srajco, prekrila okrvavljeno telo s svežo prstjo. Ko pa je hotela napraviti iz dveh suhih vej križ nad njegovim grobom, jo je bližnji belogardist sunil vstran z besedami: «Kaj še! Se križ bi hotela postaviti takšnemu antikristu!» Odvlekli so jo s sabo na postojanko v Ig. Dva dni so jo zasliševali in iz nje niso mogli ničesar izvleči. Potem so jo spustili.
Ko je končala svoje pripovedovanje, se je že na pol zdanilo. Oči so ji bile vlažne, spodnje ličnice so ji krčevito drgetale. Nekaj trenutkov se je nemo zazrla skozi okno. Potem se je sunkovito usmerila proti kuhinjski omari, vzela iz nje ostanek včerajšnje večerje in rekla: «Vzemi. Sem mislila, da bo prišel kdo izmed naših, pa sem pustila». V očeh se ji je še lesketala motna vlaga, glas pa ji je posta) trd, odločen. Predanil sem pri njej na skednju.
Takšnih zgodb je tiste dni preživel vsak partizan na desetine. V njih je bilo zelo malo velikih in zvenečih besed, toda zelo mnogo herojskih dejanj. Zena iz Matene mi ni rekla niti besedice o tem, da je vse njeno silno gorje ni strlo, da je prepričana, da bodo krvniki njenega sina dobili zasluženo kazen, da bo navzlic vsemu temu trpljenju prišla končno le svoboda. Toda vsaka njena kretnja, njena neutešena materinska bol, to, kako me je sprejela in nahranila, je o tem govorilo.
V mojem spominu je žena iz Matene prerastla v simbol, v simbol, podoben Prežihovi materi samorastnikov, v simbol stremljenja našega ljudstva po svobodi. Ljudstva, ki ima tisoče takšnih žena iz Matene, ni mogoče nikoli trajno spraviti na kolena. To je veljalo 1942. leta, to velja tudi danes.
FRANČEK MAJCEN
ve in Velika Britanija tiste, ki so preprečile in preprečujejo vod"
Francija, Sovjetska zveza in je razpravljalo o tem vpraša-druge dežele, ki so bile sonde-, nju glede imenovanja guver-ležene pri mirovni pogodbi z nerja za STO, nadalje dokazu-Italijo, na podlagi protokola jejo, da so bile Združene drža-Sveta zunanjih ministrov teh štirih aežel, ki je zasedal 13. decembra 1946, bi se bila morala zagotoviti določitev guvernerja za STO s strani Varnostnega sveta, dočim bi morala istočasno stopiti v veljavo mirovna pogodba z Italijo.
Te obveznosti — nadaljuje nota — niso bile izvedene, ker nista vladi Združenih držav in Velike Britanije izpolnili sprejetih obveznosti, kar se tiče ustanovitve STO, in sta odbili vse Varnostnemu svetu predlagane kandidature za funkcijo guvernerja STO, čeprav nista imeli nobenega razloga za svojo odklonitev. Vladi Združenih držav in Velike Britanije sta odklonili svoje privoljenje v imenovanje katerega koli kandidata za funkcijo
izvedbo pogojev mirovne pogodbe z Italijo v členih, ki se tičejo ustanovitve STO. Sovjetska vlada je v svojih notah z dne 17. novembra 1951 in 24. Junija 1952 že opozorila Združene države in Veliko Britanijo na dejstvo, da delitev STO ni v skladu z ohranitvijo miru in varnosti ter lahko ustvarja nove komplikacije v tem delu Evrope. V navadenih notah se je nadalje podčrtalo, da Je delitev Svobodnega tržaškega ozemlja proti interesom pre-Dtvalstva, ker preprečuje uporabljanje demokratičnih pravic, predvidenih v statutu STO.
Vsa dejstva dokazujejo — zaključuje sovjetska nota — da prinaša nova kršitev mlro-
guvernerja, tudi kandidatov, Ki vne P°godbe z Italijo s strani
Združenih držav in Velike Bri-tanje neizogibna trenja med vladama ki imata skupne meje s STO ter ustvarja nevarnost za mir in varnost na tem o-
sta jih prej sami predlagan Varnostnemu svetu. Kršitev sporazumov s strani Združenih držav in Velike Britanije, ki so jih prevzele, se odraža o-benem v dejstvu, da je bil Trst spremenjen na ilegalen način v anglo-ameriško vojaško in pomorsko bazo. ki igra važno vlogo v napadalnih načrtih severno - atlantskega bloka. V svoji izjavi skušata vladi Združenih držav in Velike Britanije — čeprav so vsa dejstva znana — razlagati, da se vse to dogaja, ker «se STO nahaja v takih okoliščinah, da je nemogoče priti do sporazuma z drugimi deželami, ki so podpisale mirovno pogodbo, katere se strinjajo z ustanovitvijo stalnega režima na STO, kot ga predvidevajo sporazumi.»
Dejstva o stališču Združenih držav in Velike Britanije v
zemlju. Zaradi tega smatra sovjetska vlada, da je zanjo potrebno izjaviti, da pada vsa odgovornost za kršitev mirovne pogodbe z Italijo na Združene države in na Veliko Britanijo.»
Preko meje se dogaja...
AJDOVŠČINA
Na Primorskem še danes niso oblasti obnovile tretjine stanovanjskih hiš, ki so bile uničene za časa vojne, 8 let je minulo od konca vojne in še je preko 1.500 hiš, ki zaman ča-
kajo na obnovo. Za stanovanja kot za šolstvo ni kreditov!
KOČEVJE
2e leta zahtevajo prebivalci Kočevja, da jim urede vodo-in kanalizacijo, ki sta v skrajno slabem stanju, kar povzroča pogoste epidemije. Letos je izbruhnila takšna e-pidemija tifusa, da za bolnike ni bilo v bolnici dovolj prostora. A za taka dela titovci nimajo denarja! Kdo ve, če so o tem obvestili Kardelja, ko je 4. oktobra sikal strup na Sovjetsko zvezo.
MURSKA SOBOTA
V murskosobotski porodnišnici nimajo posteljic za dojenčke. Zato jih po 8-10 zbašejo na posteljo za odrasle. So tudi primeri, ko zmečejo celo po 20 dojenčkov na eno veliko posteljo. Vsled tega ni nič čudnega, da je v Jugoslaviji tako visoka umrljivost dojenčkov. Za zdravstvo pač ni kreditov. Kljub temu je Tito 10. avgusta v intervjuvu dopisniku «Associated Pressa» Singleto-nu izjavil, da Jugoslavija rabi večje količine ameriškega orožja in da je treba to orožje pošiljati hitreje. ZA TOPOVE SO KLJUB TEMU NA RAZPOLAGO MILIJARDE!
BEOGRAD
V vrstah jugoslovanskih filmskih delavcev čedalje bolj narašča protest proti dovoljenju, ki ga je «Združenje filmskih umetnikov Srbije» izdalo nekemu zahodno - nemškemu filmskemu podjetju za snemanje filma, v katerem se blati narodno-osvobodilna borba.
Film namreč prikazuje zmage hitlerjevske soldateske, poveličuje njeno paševanje po Jugoslaviji in hkrati prikazuje partizanske borce kot nekakšne razbojnike.
Hitler je začel tako
V Evropi se po drugi svetovni vojni ni še tako odkrite pozivalo na vojno, kot delap titofašisti. Nihče od njih ne bo mogel več trditi, da je za mir.
TRST, sreda 14. oktobra 1953
PRIMORSKI DNEVNIK
/I Na protestnih manifestacijah v vseh jugoslovanskih mestih in vaseh poudarja ljudstvo, da
iz bo tudi 1 orožjem, če bo potrebno, branilo svoje pravice	Razpoloženje našega ljudstva
ne bo popustilo, dokler bodo naši brati trpeli pod tujim jarmom, izjavljajo govornik.
VEČ TISOČ PROSTOVOLJCEV V CONI B
6
f-v.nu v ijvj; 1/ f
«iNijvuču ne nomo
izdali svojih mrtvih!».
Rajši vojno kot Italijo
VAŠČANI IZ DEVINA IN STIVANA nam pošiljajo daljše pismo, katerega so sprejeli na današnjem dobro obiskanem in borbenem protestnem
\ a c pa so sprejel nasJgv ženi/, proti roči J znajo.
o
e
«Primorski» od ponedeljka piše o «tisočih prostovoljcev v coni B». «Primorski» od srede pa objavlja izbruh kakega norca, ki se glasi «Rajši vojno kot Italijo».
«Primorski» od torka obja.-lja sliko trume korakajočih jukoslovanskih vojakov. Ali ni ta slika do jičiče slična onim. ki smo jih bili vajeni videti po nacističnih listih in revijah tik pred izbruhom druge svetovne vojne? Dve sliki — isti cilj: vojna.
Naše ljudstvo prav gotovo ne more odobravati tega vojnohujskaškega zadržanja titola-šistov. Vojna je največje zlo na svetu. Kdor se danes zanjo navdušuje, kdor jo pridiga, kdor ustvarja s slikami, pozivi in objavami vojno vzdušje bi moral sedeti na zatožni klopi in se zagovarjati ne samo pred sodiščem, marveč predvsem pred ljudstvom in javnim mnenjem.
V imenu našega ljudstva, v imenu vseh prebivalcev STO zahtevamo od «Primorskega dnevnika», da neha s svojimi provokacijami, da napravi konec s širjenjem vojnega vzdušja, ker je naše ljudstvo naveličano vojne in prav posebno neodgovornežev, ki se zanjo zavzemajo. Tržaško vprašanje se rešuje z miroljubnimi gestami, ne pa preko rožljanja z orožjem. Mirovna pogodba z Italijo pa je tista listina, ki zagotavlja mir m mirno rešitev našega vprašanja. Zakaj se titovci ne strinjajo z njo? Ali zato, ker hočejo vojno? Ce pa hočejo vojno, alt se zavedajo, da bo v takem primeru jugoslovansko ljudstvo končno in za vselej obra unalo z njimi?
XXII.
«Ni tako!» me zavrne izkušeni mož. «Ce dan na dan ješ beli kruh, ga hoče jesti tudi družina. Ce si kmet, bodi pravi kmet; če si pa gosposki kmet, se ti bajta že naprej podira!» Za nekaj časa sva obmolknila. Prvi se je zopet oglasil Boštjan: «Nazadnje pa še kako žensko iz mesta privlečeš!»
«Oženil se bom na Jelovem brdu!»
Oče me je plašno pogledal, kakor bi hotel reči: Ali si še sedaj nisi iz glave izbil te neumnosti? Počasi je vprašal: «Kje češ na Jelovem brdu dobiti žensko, ki bi bila zate? Pri Mlačanovih je trda, kar se dela tiče!»
«Kar odkrito ti povem, Boštjan: oženim se pri Presečnikovih!»
Presenetilo ga je tako, da mu je padla pipa iz ust, in sicer naravnost v vodo. Z nervozno hitrico jo je lovil po vodi, dokler je ni z mokrim rokavom zopet izvlekel.
«Seve, če bo dekle hotelo in če bosta vidva zadovoljna,» — tako sem ponižno pristavil.
Pri Boštjanu bi bil prejkone le s težavo zmagal, da mi ni pomagala mati Barba. Do sedaj je molčala, nerada molčala, in prežala je na priliko, da je posegla v govorico.
Nekako v šali je vprašal Boštjan:
«Koliko pa boš dote hotel imeti? Veliko ne bom mogel dati od hiše.»
Barba se je kar razpočila «Boga zahvali, da se ti hči moži! Skoraj si res tako neumen, da bi takega zeta od hiše metal! Ze nekaj časa se mi zdi, da ti nekaj v možgane uhaja!» V največji razjarjenosti je dostavila: «Sedaj pa pravi: 'Veliko ne bom mogel od hiše dati!’ Presečnik je Presečnik, a kadar možiš edino hčer, se vendar ne boš ljudem dajal pod zobe!»
Pomirim jo, da za doto niti ne vprašam.
Ali Barba še ni bila potolažena: «Nič tisto! To ti povem, Boštjan: gnojnice ne boš bredel, kadar bo šla punca z ženinom v cerkev! Moja beseda pri Presečnikovih tudi nekaj velja! Midva sva zadovoljna, če jo vzameš, Janez, nimava prav nič proti temu, prav nič!»
Bošstjan je molčal in se ni upal upirati.
«Predvsem moram izvedeti pri dekletu, če me sploh hoče.» Po teh besedah sem odrinil v vas. Boštjan in Barba pa sta še ostala pri vodi. Ko sem včasih pogledal nazaj, je bila Barba še vedno v plamenu in prav videlo se je, kako pridigo je delala svojemu možu.
Pri Presečniku je lazil okrog hleva Danijelov naslednik. Ni me poznal, zatorej se za mojo osebo niti zmenil ni. Bil je štulast, nekako polomljen je bil videti in ni mi bil všeč, ker je kadil, hodeč okrog hleva. Tudi nova dekla se je prikazala iz hišnih vrat, a je takoj izginila, ko me je ugledala.
V hiši pri mizi je prebirala Meta fižol in, ko sem vstopil, je bila za velikim kupom, ki ga je imela prebrati, skoraj popolnoma skrita. Polagoma se je prikazal njen obraz izza fižola, spregovorila pa ni, dasi me je spoznala. Z velikimi očmi je gledala proti meni, a opazil sem takoj, da je bila upadlega lica in zelo potrta.
«Spet sem pri vas,» sem spregovoril pri vstopu.
«Fižolico prebiram,» mi je odgovorila, «pa je hudo plažnata». Z roko je mešala po kupu pred seboj, a do dela ni prišla. «Zgodaj si prišel —- kje je še božič!»
«Dolgčas mi je bilo v Ljubljani.»
Nato sva oba nekaj časa molčala. Obrnila je oči proti stropu, potem pa je govorila plaho in tiho kakor otrok pri prvi spovedi:
«Mati tudi misli, da bi tista reč nič čudna ne bila.»
«Katera?»
«No, da bi vzel sorodnico k sebi, da bi ti kuhala in gospodinjila.»
«Kje naj jo dobim, če bi ti ne hotela?»
Nič posebno je ni zalila kri, ko je odgovorila:
«Mati pravi, da bi tudi to nič čudno ne bilo. V mestu bi se veliko dobrega naučila »
«Si očeta že vprašala?»
«Ne še, mislila sem, da ga ti vprašaš.»
«Ne vem.»
«Ce nočeš, pa ne!» Ze jo je grabila jeza in na vsakem licu se ji je nabrala rdeča lisa.
«Ne jezi se. Meta,» sem jo miril, «na kaj takega ni treba več misliti!»
«Ce torej nočeš — ?»
«Kaj naj živim v Ljubljani, če sem lahko tu med vami!»
«Se boš pač naveličal!»
«Ne borri se! Kupil sem zemljo, kupil sem živino. Gospodaril bom, sejal bom, prideloval bom.»
Plaho je vprašala: «Kedo ti naj gospodinji?»
«Oženim se!»
«Oženiš se?!» je viknila zamolklo. Pri tem ji je z obrazka izginila vsa kri in z veliko grozo me je pogledala: «Moj Bog. pa vendar ne — Katreta?» V svoji zmedi je zopet mešala po kupu na mizi. Ker ji nisem odgovoril, je bila še bolj - prepričana, da bom snubil pri Fortunovih. «Nič ne rečem,» je vzdihovala, «nič ne rečem proti tem ljudem; radi delajo in tudi o dekletu ne vem nič slabega, Bog varuj!» Povesila se ji je glava in vedel sem. da se ji je hotelo jokati; vedel sem pa tudi, da bi mi za nobeno ceno ne hotela pokazati, da ji gre na jok.
Pričel sem znova:
«Mlačanovo sem kupil. Danes smo v Loki pismo delali. Tudi Danijel je bil tam. Liza je torej le Anžona vzela!»
Odgovorila je trpko:
«Kaj je hotela drugega? Kedo naj se na moške zanaša?» V hipu je popravila: «Kedo naj se na take moške zanaša?»
Se je vprašala:
«Koliko si dal?»
«Devet tisoč in pet sto.»
«Si vse plačal?»
«Vse.»
«Boš imel kaj dolga?»
«Nič.»
«Pristavila je grenko: «Na doto ti blez ne bo treba gledati.»
«Ne.»
Po kratkem premolku sem pričel:
«Pravijo, da je zemlja dobra in da se dosti pridela.»
«Jàde.»
«Živelo se bo torej lahko. Gospodinja, seve. bo morala pridna biti, ali živelo se bo lahko.»
«Jàde.» Ta dvojna poljanska pritrditev ji je prišla kot smrtni izdih, tako rekoč kot srčna kaplja krvi čez blede ustne. Pri tem ji je glavica popolnoma zlezla na roko, m zaječala je: «Tako čudno me notri boli!»
Nisem se mogel več vzdržati, naslonil sem se k njej ter ji šepnil na uho:
«Govoril sem z očetom in materjo, oba sta zadovoljna, da se oženim pri Presečnikovih, če me ti hočeš.»
Bliskoma je dvignila glavo in tudi telo je stegnila, da je stala kakor sveča tik mene. Obraz ji je bil v trenutku bel kot sneg, potem pa se je zopet žaril kot roža, da se je videlo, kako ji je vrelo po duši. Spregovoriti ni mogla, in šele, ko sem ponovil, če me hoče, je vzdihnila: «Jest?»
«Da, ti, Meta! Druge nočem, samo. tebe vzamem! Sedaj odgovori, če me hočeš!»
. (Sledi triindvajset: n:daljercir.jej
GOVOR tov. Vidalija
(Nadaljevanje s 1. strani)
siti tržaško vprašanje izven OZN, kjer je Sovjetska zveza. Omenil je, da je bila že preteklega januarja predlagana podobna rešitev in tedaj je občinski svet enoglasno odobril resolucijo proti razkosanju. Toda večina bi je danes ’ gotovo ne odobrila več. dočim so komunisti še vedno i istem stališču.
V zaključku je tov. Vidali podčrtal stališče Sovjetske zveze, ki je zahtevala, naj se v Varnostnem svetu razpravlja o tržaškem vprašanju ter ponovno pribil stališče naše Partije in komunistične skupine svetovalcev, ki hočejo uveljavitev mirovne pogodbe, za združitev obeh con in odhod vseh okupacijskih čet ter v začasni in podrejeni vlogi civilno upravo pod kontrolo OZN. Ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja — je dejal tov. Vidali — je tisočkrat bolj zadovoljiva od anglo-ameriške note, ker uveljavitev mirovne pogodbe predstavlja doprinos k utrditvi miru in pomeni združiti obe coni, demilitarizi-rati Ozemlje in v njem vzpostaviti demokratične svoboščine, ki so sedaj teptane.
Tov. Vidali je nadalje pripomnil, da komunisti, v primeru neizogibne nevarnosti barantanja, zahtevajo, naj se vpraša za mnenje prebivalstvo. V teku svojega govora je naš sekretar izrazil solidarnost tržaških komunistov do prebivalstva cone B, ki trpi pod titovskim terorjem.
V nadaljnjem poteku seje so se številni večinski govorniki izrekli za resolucijo občinske-
VSE PREBIVALSTVO PODEŽELJA NAVDUŠENO
pozdravlja korake Sovjetske zveze, naše zaščitnice
Za teden dni —
Uspeh nabiranja podpisov proti razkosanju - Ogorčenje zaradi titovskega hujskaštva - Slovensko ljudstvo združeno okrog Komunistične
vojnega
partije
Za dolinske občane bo mogoče to naše pisanje, ki se tiče razvoja dogodkov v tej občini v zadnjih dneh, odveč. Toda ni mogoče, da ne bi obvestili našo javnost o resnici položaja pri nas, o tisti resnici, ki jo je in jo še nesramno potvarja «Primorski dnevnik».
Ko se bere ta list, bi zgle-dalo, da so vsi dolinski občani navdušeni za Tita, njegove tržaške kolovodje ter njihove predloge glede STO in da so vsi pripravljeni, da bi bili priključeni k Jugoslaviji in odtrgani od Trsta, prijeti za puške in pričeti novo vojno klanje. Smešna, ali istočasno tragična ugotovitev na račun titovske neodgovorne propagande.
Po pozivu, ki so ga napravili v petek 9. oktobra, so takoj začeli pisati, da ogromna večina naših ljudi zahteva odstranitev vodstva, da komin-formističnih prvakov ni v vasi, ker se boje lastnih pristašev, češ da so proti njim ogorčeni. da ne podpisujejo Resolucije proti razkosanju, da so v zadregi ker SZ. predlaga STO, da hočejo kominformisti razbijati njihova zborovanja, da je vse ljudstvo za Titovo Jugoslavijo in desetine podobnih bedarij. Ne samo to, ampak tudi da so titovci imeli po vseh vaseh, tudi v Ric-
lzrekli za resolucijo occmsKe- *•
ga sveta, s katero se odobrava	m v pomju «borbene»
5	.	’ . .	,	- množične sestanke! Torej, ko-
rnvoinli c Ir ori i «i vovlzncon 1 O	....	" ’
vaici, med katerimi tudi tito-vec Marc iz Boršta. Kljub temu je «Primorski» pazil, da ne objavi resolucije, medtem ko se je na široko razpisal o nekih zahvalah Titu s strani njegovih podrepnikov v Nabrežini in Repentabru. Jstotako je «Primorski» zamolčal dejJtvo, da je Jdco pristal na podpis te resolucije, ko smo mu jo šli .-■rečitat v Dolini na njegov sestanek.
No, in medtem ko so titovci lajali in lagali kot stekli psi, so se naši ljudje povsod sestali, obsodili podlo dejanje za-padnih imperialistov in predvsem njihovega najzvestejšega hlapca Tita, ki je upravičeno v očeh našega ljudstva največji sokrivec grožnje, ki preti STO in njegovemu prebivalstvu. Istočasno pa so, ne samo člani naše -Partije, temveč vsi naši simpatizerji izrazili neomajno enotnost in strnjenost okrog Komunistične partije in njenega vodstva. In to v brk titovskim kričečim željam. Se več: mnogi titovski pristaši, somišljeniki Slovenske demokratske zveze in drugih političnih struj, so se pridružili naši akciji in jasno izpričali, da se
z našim stališčem strinjajo. Poleg osebnih izjav, so temu dokaz podpisi, ki jih občani stavijo pod našo resolucijo, kljub temu da so šli razni Jo-coti celo po hišah prepričevat ljudi, da bi je ne podpisali. Samo v Domju je to resolucijo podpisalo 525 ljudi in niso podpisali 4. V Krogijah je podpisalo 51 ljudi in nista podpisali dve družini.
Istotako je šlo titovcem po naših vaseh po vodi vprašanje napisov. Le pri Domju sta baje dva otroka družin, ki prejemajo od njih borno podporo po padlih, nekaj napisala, V ostalem so se v občini pojavili napisi za STO, proti Titu in njegovim gospodarjem in solidarnosti z našo Partijo.
Torej, na celi črti odgovor titovskim izdajalcem, kot so ga vredni.
Pri koncu pa naj omenimo še eno titovsko laž. V torek je Joco organiziral v Borštu svoj sestanek, na katerem je po njegovem kratkem govoru prevzel besedo tov. Lovriha, navzočim raztolmačil resnico o vsej zadevi in predvsem titovsko izdajstvo ter prečital | resolucijo, ki je bila izglasova-
na na občinskem svetu. O drugi resoluciji na sestanku sploh govora ni bilo. A, glej si ga, «Primorski» od naslednjega dne ti kar mirno napiše, da je bila izglasovana resolucija, o kateri nihče nič ne ve. To je vsekakor poučno za bor-štanske titovce. V zvezi s tem se da sklepati, da objavlja «Primorski» več tako «izglasovanih» resolucij.
Tako je torej naše slovensko ljudstvo. Ljudstvo, ki ni pozabilo na NOB, ljudstvo, ki se ni oddaljilo od slavnih borbenih tradicij, ljudstvo, ki ni nikoli dvomilo v prijateljstvo Sovjetske zveze in s katero tudi danes koraka v obrambo STO in svojih pravic.
V nabrežinski občini
V nabrežinski in zgoniški občini je prebivalstvo z velikim navdušenjem sprejelo vest o sovjetski protestni- noti proti anglo - ameriškemu sklepu o izročitvi cone A Italiji in o zahtevi tov. Višinskega po takojšnjem sklicanju seje Varnostnega sveta OIZN ter o imenovanju guvernerja
sprejeti sklep za razkosanje | našega ozemlja. Med večinski-govorniki je skušala svetovalka Gruber-Benko OPSVG) vplivati pomirjevalno, dočim je fašist Colognatti (MSI) napadel tov. Vidalija in njegov in-ternacionalizem ter poveličeval italijansko vojsko kot silo, ki bo znala kljubovati «barbarskemu sosedu».
Na seji so predložili resolucijo tudi indipendentisti, z zahtevo naj OZN nadomesti v co ni A Anglo-amerikance, ki so se odrekli upravi, s predstav niki kakšne druge sile ter z zelo megleno zahtevo «naj se izpopolni uprava STO v skladu z mirovno pogodbo». Njihovi govorniki niso pozabili poveličevati beograjskega trinoga, kateremu že leta služijo.
Titovec Dekleva ni postavil nobene konkretne rešitve oči-vidno zato, ker se v morju predlogov svojih beograjskih gospodarjev ne znajde in sploh ne ve, kaj hoče. Omejil se je le na protestiranje proti anglo-ameriški noti, mnogo govoril o Italiji in končno doka zal, da je dejansko za to, kar hoče Tito, to je: Trst Italiji, vse ostalo pa Jugoslaviji. Pozabil je na mirovno pogodbo, na protizakonito razkosanje in na pravice, ki jih ima STO, kot priznana samostojna država. Predstavnik SDZ dr. Agne-letto, ki spada v isti kotel, je predlagal ustanovitev STO in eventuelno plebiscit. Ni pa podprl edine jasno izražene pravilne rešitve STO, ki jo vsebuje resolucija komunističnih svetovalcev, kot je niso podprli ostali gospodje indipendentisti, ki še vedno iz navade včasih gobezdajo o Svobodnem tržaškem ozemlju.
Na koncu je bila izglasovana resolucija občinskega odbora, za katero so glasovale vse takozvane italijanske stranke, demokristjani, republikanci, liberalci, socialdemokrati in fašisti. Komunisti in socialist dr. Teiner so se vzdržali, dočim so ostali volili proti.
Za resolucijo komunistov so glasovali le naši tovariši in tovariš dr. Teiner. Seja se je zaključila pozno v noč z obič,ajno «patriotično» manifestacijo predstavnikov italijanskih strank.
minformisti so popolnoma poraženi, kar naj vedo čitatelji «Primorskega» v Jugoslaviji. Kot da bi za trenutek zaspali in sanjali! Uboge sanje in u-bogi sanjači!
Kaj se je torej vse zgodilo?
Ze isti večer, ko se je zvedelo za nesramno anglo-ameri-ško noto, t. j. v četrtek, so se tovariši začeli zbirati na sedežih in povsod ter se pričeli domenjevati o akcijah, ki jih je treba organizirati, da se uresničitev te note, prepreči. Ze naslednji dan sta se vršili dve protestni zborovanji, in sicer v Dolini in Mačkovljah, medtem je dolinski župan tov. Lovriha sklical izredno sejo občinskega sveta v zvezi s tem
vprašanjem in seja se je vr-
šila v soboto 10. oktobra. Na tej seji je bila po govoru župana in kratki diskusiji odobrena resolucija proti poskusu razdelitve STO, protest proti anglo-ameriški vladi in «vsem onim državnikom, ki so s svojo politiko prispevali k ustvaritvi takega stanja» (jasno, tudi titovski državniki) in v kateri se zahteva spoštovanje volje prebivalstva glede vprašanja STO. Za to resolucijo, so glasovali vsi navzoči sveto-
ITALIJMISKI FflSISTI IB TITOVCI
so o sredo uprizorili proookacilo
Štokovci kričali “Dajte nam puške” - Ob pasivnem zadržanju policije so fašisti razdejali sedež neke tvrdke in prostore jugoslovanske trgovinske delegacije
Titofašisti in italijanski fašisti ne morejo biti zadovoljni, da je v Trstu vse mirno. Eni in drugi bi skakali od veselja, če bi se po tržaških ulicah začelo klanje. Zato so oboji organizirali provokacijo, ki pa je zaradi visokega čuta odgovornosti našega prebivalstva klavrno propadla in privedla do nekaterih incidentov, ki so jih uprizorili znani poklicni provokatorji ob pasivnem zadržanju policije in oblasti.
Ze več dni so titovci trosili na tisoče in tisoče letakov, da bi privabili ljudi na trg Garibaldi, kjer naj bi bilo njihovo zborovanje. Da bi mobili-
zirali naivneže, so zvabili v past poleg svojih indipenden-tističnih hlapcev tudi Agnelet-
tovce in slovenske klerikalce, ki so vložili prošnjo za zborovanje v imenu «protianek-sionističnih strank». Gen. Win-terton je v torek prepovedal vsa zborovanja in manifestacije. Titovci pa so v noči od torka do srede raztrosili na kvin-tale letakov, ki so kljub temu pozivali ljudi na trg Garibal di. Videli je bilo, da hočejo provokacijo, najbrže krvavo provokacijo. Saj so vse te dni po svojem glasilu kričali o o-rožju.
V sredo popoldne okrog 5 se je zbralo na ploščadi v središču Garibaldijevega trga mršava skupina kakih par sto ti-
tovcev, ki so jim načelovali
«pristni indipendentisti» Laurenti, Petronio, Stoka (tisti, ki
Prihajanje vojaških oddelkov v cono B krši mirovno pogodbo
Anglo-ameriški diktat je težak udarec . za slovensko, italijansko in hrvatsko prebivalstvo cone B, ki si je vedno želelo rešitve v smislu mirovne pogodbe, ker je že dovolj okusilo, kaj pomeni biti odtrgano od Trsta in kaj pomeni prenašati titovski fašistični režim.
Takoj po objavi diktata so titovske oblasti zaprle vse prehode čez demarkacijsko črto in so ustavile ves promet med obema conama. To je najboljši dokaz resničnega namena, ki ga zasleduje sklep o predaji cone A Italiji. Osamitev cone B pomeni ločili obe coni in uničiti STO.
Istočasno so titovske oblasti organizirale večje število terorističnih škvader, ki so šle na dom določenih italijanskih družin in jih pozvale, naj nemudoma zapustijo področje in
odidejo v Trst. Ze v petek in I Po Jugoslaviji se po pisanju soboto so titovci na ta način I titovskih listov še vedno vr-
izgnali več desetin družin, ki so jim dovolili, da vzamejo seboj le po en kovčeg na osebo. V Izoli so titofašistični škvadristi opustošili hišo znanega komunista Bruna d’Este-ja, ki je moral, potem ko je več let odsedel v zaporu v Trstu še pred časom zapustiti svoje rodno mesto.
V cono B je po titovskih poročilih prišlo 5 novih divizij. V nasprotju z določili mirovne pogodbe, ki predvideva bivanje 5.000 vojakov, je sedaj po samih titovskih izpovedih v coni B preko 75.000 vojakov. Nihče ne more več skrivati dejstva, da je Tito tudi ob tej priliki samovoljno in grobo prekršil mirovno pogodbo, saj bi morala biti cona B. po njenih določilih popolnoma nevtralizirana in demilitarizirana.
«Divji in nedeljski lovci» v Podlonjerju.
Drugo nedeljo, 25. t. m. bo PD «Zvezda» v Podlonjerju priredilo v svojem Prosvetnem domu kulturno prireditev z gostovanjem draške skupine iz Ricmanj, ki bo uprizorila zabavno štiridejansko igro «Divji in nedeljski lovci». Ta igra je že prejšnjo nedeljo v Ricma-njih dosegla izreden uspeh in prepričani smo, da se bodo tudi Podlojerci odlično zabavali. Obenem z igro bosta nastopila tudi ricmanjska pevski zbor in godba.
Lepa kulturna manifestacija v Ricmanjih.
Prejšnjo nedeljo so doživele Ricmanje lep kulturni dogodek z nastopom dramske skupine, pevskega zbora in godbe. Vladalo je veliko zanimanje za to prireditev in uspeh ni izostal. Ub prepolni dvorani Prosvetnega doma so se poleg pevcev in godbe še posebno izkazali igralci, ki so z izrednim uspehom uprizorili štiridejansko komedijo, «Divji in nedeljski lovci», za kar je bilo potrebno nemalo truda bodisi pri učenju, kakor pri tehničnih pripravah. Vsekakor je bil uspeh nad vsako pričakovanje.
Vsi igralci in igralke so se ime-
nitno izkazali. Vsi so vložili mnogo resnosti in prizadevnosti, kot je za resno kulturno delovanje potrebno. Ne pretiravamo, ako rečemo, da je prav vsak igralec opravil svojo dolžnost, kot to posamezna vloga zahteva, drugače bi celotna igra ne mogla imeti tolikega uspeha. Ljudje so se do solz nasmejali.
Laskar, ki ga je podal Egist Trenta, je bil naravnost sijajen. Vsak njegov nastop je zelo zabaval. Mislim, da bi bilo težko najti boljšega. Njemu ob strani je bila njegova žena Barbka (Cvetka Zuljan), prav imenitna in čedno opravljena.
Zelo prikupna, prava vaška lepotica, za katero se potegujeta dva ljubimca, je bila Cilka (Boža Kuret), ki je že ob začetku, skupno z materjo Barbko, dala pravilen poudarek veseloigri. S svojim prijetnim glasom se je izvrstno izkazala v igri, kakor tudi v petju, in vsak njen nastop je bil prijeten za oči in uho.
V ničemer nista zaostajala tudi njena oba ljubimca Stefan (Er-zilij Premolin) in Logar (Edi He-kiC); oba sta se ponovno ognjevito spopadla zaradi Cilke, ki pa je ostala zvesta le svojemu Stefanu. Prav zanimiva sta bila tudi knez Sakraydolski (Josip Depon-te) in njegov sin Hijeronim (Sergij Vatovec), ki sta tudi obilno
pripomogla k zabavnemu razpoloženju. Tudi upravitelj (Silvo Pavlič) in oba orožnika (Marjan Hrvatič in Marjan Blažič) so prav lepo odigrali svoje vloge v stilu igre. Imenitni so bili tudi štirje lovci (Zdeno, Zušto, Emil in Marjo), ki so dobro učinkovali s svojo opravo, igro in petjem. Le škoda, da niso imeli harmonike. Tudi kmetje so bili v redu. Inscenacija je ustrezala, za kar imata posebno zaslugo Lovrenčič in Zdeno.
Bila je zares lepa prireditev, na kar so PD «Slavec», vsi sode-lujočijo in obenem vsi Ricmanjci s pravico lahko ponosni. Igra se bo na splošno željo ponovila.
juko
Seja GO SRPZ
SHFZ sklicuje sejo glavnega odbora za v soboto, 17. oktobra ob 17 uri na sedežu, trg Ponterosso 6/II. Dnevni red: 1. Poročilo tajnika, 2. diskusija, 3. tromesečni načrt, 4. razno.
Zaradi nastale situacije v zvezi z vprašanjem STO je nujno, da podkrepimo kulturno delovanje. Zato je neogibno potrebno, da se vsi. člani glavnega odbora seje gotovo udeležijo in prispevajo k izboljšanju dela,
šijo demonstracije proti anglo-ameriškem sklepu. Zgleda pa. da je elan organizatorjev zeio upadel v teh zadnjih dneh. V Beogradu so demonstrantje večkrat razbili sedeža britanske in ameriške knjižnice. De-monstrati so težko ranili tudi ameriškega novinarja Kinga. Titovska milica je proti demon strantom nastopila s puškinimi kopiti in jih polivala z vodo. Anglo-amerikanci so uradno zahtevali od Tita, naj preneha z demonstracijami. Zgleda da je Tito pridno izpolnil ukaz svojih gospodarjev, ker se najbrže boji, da bi se v določenem trenutku demonstrantje obrnili proti njegovemu režimu, saj je že v Leskovcu po nudil Trst Italiji. V nasprotju s to ponudbo pa demonstrantje še vedno nosijo transpa rente «Trst je naš». «Trsta ne damo» itd. To pa pomeni, da v Jugoslaviji niso še vsi obveščeni o najnovejsem Titovem izdajstvu.
Na vsak način pa skuša beograjska vlada ustvarjati v Jugoslaviji vojno vzdušje, ki bi ji služilo zato, da bi ljudstvo popolnoma pozabilo na to, da je v deželi 500.000 brezposelnih, da imajo delavci bedne plače, da se zapirajo tovarne, da mali in srednji kmetje propadajo, da gospodarstvo preživlja težko krizo in da se vedno bolj večajo profiti privatnikov in tujih monopolistov.
Vprašanje
Štoki
Ali je res, da je Stoka v torek na svojem «zborovanju» 50 ljudi na Proseku-Kontovelu kričal na vse grlo: «Živela Sovjetska zveza, zaščitnica interesov Jugoslavije?», «Počakajte, kmalu bodo prišli dol Rusi»? — Pozivamo «Primorski dnevnik», naj pošlje urednika do svojega «kapota» in ga vpraša za resnico, ki naj jo potem objavi. Radovedni smo, kako bo Stoka vso zadevo tolmačil, saj je njegov «kapo s tremi lazanjami» Pijade skupno s Kraigherjem povedal, da se ne strinja z zahtevo Sovjetske zveze,
je v ponedeljek napisal uvodnik v «Primorskem» za priključitev Trsta in Ozemlja k Jugoslaviji), Kenda, Luxa, Mrak, Kozmina, Joco, Spela, Janka, Grozdana, uredniki «Primorskega» s «slavnim» Krausom, vsi uslužbenci stavbe v ul. Montecchi z Grižančičem, vsi znani titovski aktivisti in plačanci. Z njimi je bila kot na paradi vsa čreda dopisnikov in fotografov «Borbe», «Tanjuga», «Poročevalca», «Corriere di Trieste» itd.
Na pločnikih ob Garibaldijevem trgu pa se je zbralo večje število radovednežev. Ob določenem trenutku kot da bi bilo vse dobro in do pičice pripravljeno, se je pojavila na koncu trga mršava skupina i-talijanskih fašistov, ki jim je načeloval znani Maccalugo. Tedaj sta se obe skupini ob radovednosti gledalcev skušali udariti. Policija je stopila le pozneje v akcijo in potisnila v kot trga skupino titovcev s Štoko na čelu, ki je začela popolnoma «indipendentistič-tlo» vzklikati Titu, jugoslovanski vojski, kričati «Življenje damo, Trsta ne damo» (pozabljajoč, da ga je Tito že dal I-taliji s svojim govorom v Leskovcu). Kričali so tudi naj jim dajo puške. To je bilo v popolnem soglasju z nameravano provokacijo.
Italijanski fašisti pa so se po prvotnem trčenju umaknili s trga, šli po Korzu. divjaško napadli in razbili sedež neke tvrdke, misleč da je sedež Fronte za neodvisnost. Nato so razbili in opustošili tudi sedež jugoslovanske trgovinske delegacije, dočim je policija gledala vse vandalsko početje, ne da bi mignila niti s prstom proti fašistom. S tem Je bilo vse končano.
Na vsak način je bilo to vnaprej pripravljena in koordinirana provokacija, ki je Imela najbrže dalekosežne namene. Titovski in italijanski fašisti pa so ostali osamljeni kot stekli psi in so lahko napravili, kar so napravili le zaradi pasivnega zadržanja policije. Ljudstvo je početje o-beh skupin ostro obsodilo in ga še danes obsoja.
Ze takoj potem, ko se je preko radia in časopisja zvedelo za ta dva sovjetska koraka, so se po vaseh prebivalci zbirali v gruče, v katerih se je veselo odobravala sovjetska poteza,
Po javnih lokalih se te dni vedno češčeje slišijo vzkliki Sovjetski zvezi in tov. Malen-kovu. Ta val navdušenja je zajel tudi pristaše drugih slovenskih političnih skupin in celo titovce. Vsi ljudje pravijo: «Edino Sovjetska zveza nas lahko reši», «Edino Sovjetska zveza pravilno zastopa naše težnje in naše želje». Ob tej priliki se je opazilo, da je titovskim aktivistom zelo nerodno, ker se ne morejo odkrito postavljati proti sovjetskim zahtevam. Ljudje jih vprašujejo, kaj mislijo o imenovanju guvernerja, ko po drugi strani kričijo, da hočejo, naj pride v cono A jugoslovanska vojska, in se provokator-sko razvnemajo za «puške». Titovski aktivisti najraje molčijo.
Po obeh občinah ljudstvo v celoti razume, da je edino Komunistična partija STO, ki zastopa pravilno stališče. Zato se združuje okrog nje in njenih voditeljev, ker se zaveda, da je to edina sila, ki lahko s svojo borbo mobilizira vse ljudstvo in prepreči vsako mešetarjenje na našo škodo. Te dni je veliko pristašev drugih slovenskih političnih skupin izrazilo svoje zaupanje v linijo naše partije. Celo titovski pristaši prihajajo do komunistov in jih vprašujejo za nasvete in navodila. Prav posebno se je to opazilo po Titovem govoru v Leskovcu, kjer je ponudil Trst Italiji. Vedno več je titovcev, ki se z gnusom obračajo od titovskih voditeljev,
Izraz zaupanja v Sovjetsko zvezo in našo partijo pa je plebiscitarno podpisovanje zahteve proti razkosanju STO. Nabiranje podpisov se nadaljuje po vseh vaseh obeh občin. V Stivanu in Cerovljah (nabre-žinska občina) ter v Malem Repnu in Briščikih je prebivalstvo razen redkih izjem stoodstotno podpisalo protest proti razkosanju STO. V Nabrežini so javno podpisali protest vidni predstavniki drugih političnih skupin.
Največje ogorčenje pa je povzročilo titovsko pozivanje k orožju. Ogorčenje pa je še naraslo, ko so titovci začeli vzklikati svoji vojski in jo pozivati, naj zasede cono A. Na-brežinci so z gnusom zvedeli od «Primorskega», da je bil na nekem tajnem in konspirativ-nem titovskem sestanku v Nabrežini sprejet poziv jugoslovanski vojski, naj takoj vkoraka v cono A. Zanimali smo se, da bi dobili, vsaj enega od tistih ljudi, ki so to zahtevo podpisali. A med vsemi znanimi titovskimi pristaši se ni našel nihče, ki bi imel toliko poguma, da bi rekel: «Bil sem na tistem sestanku». Vsi titovski pristaši so odločno odbili vsako odgovornost za tisto pro-vokatorsko in vojnohujskaško resolucijo.
Titovci prav tako trosijo na kvintale letakov po vaseh. Ljudje so takoj opazili, da se v teh letakih napada samo Komunistična partija, ki se dosledno bori za STO, dočim je izpuščen vsak napad na anglo-ameriške imperialiste, ki so krivi tega stanja. Prav tako se v teh letakih ne napada Pel-lova vlada.
Ker so titovci razumeli, da ljudstvo ne naseda njihovim ljudstvo ne naseda njihovim provokacijam, so začeli prav posebno od obmejnih vaseh strašiti, da bo titovska vojska kmalu zasedla cono A. Tudi te grožnje naše ljudstvo z ogorčenjem odklanja, ker ve, da je Tito hlapec Anglo - ameri-kancev prav tako kot Fella in da on ne bo nikoli mogel priti v cono A, ker mu tega ne dovolijo gospodarji.
Našli so se tudi vročekrvneži, ki so poslali neko ogabno in podlo grozilno pismo nabre-
žinskemu županu g. Terčonu. To pismo je sad kakega ponorelega italijanskega šovinista ali pa — kot pravijo ljudje — kakšnega titovskega provokatorja. Na vsak način naj bo vsem jasno, da ne bo Komunistična partija dopustila na noben način nobene provokacije na račun Slovencev in da se bo vsakemu poskusu provokacij s strani fašistov odločno uprla!
Istočasno je ljudstvo opazilo, da se titovci poslužujejo le propagande za vojno. Ker pa je vojno poskusilo, prebivalstvo odločno zavrača te vojno-hujskaške krilatice titovcev. Naše ljudstvo noče vojne in bo odločno nastopilo proti vojnim hujskačem, če bodo še nadaljevali svojo gnusno in vsega obsojanja vredno kampanjo.
Tudi v repentabrski občini in po slovenskih vaseh tržaške občine je ljudstvo sprejelo z nepopisnim navdušenjem sovjetsko protestno noto in zahtevo po imenovanju guvernerja. Ko se je zvedelo za sovjetsko zahtevo po sklicanju Varnostnega sveta, se je dogodilo, da so se ljudje po Opčinah in po drugih vaseh objemali od veselja. Po zidovih in cestah so se začeli pojavljati napisi z vzkliki Sovjetski zvezi in STO.
Tudi v teh krajih je prebivalstvo strnjeno okrog Komunistične partije, ker vidi v njej edino vodilno silo, katera lahko vodi prebivalstvo v odločni borbi proti razkosanju in za uresničenje STO. Sami titovci se odvračajo od svojih voditeljev, ki jim ne vedo trobiti drugega kot o jugoslovanski vojski, o orožju, o bataljonih in o «rešitelju» Titu, do-
čim po drugi strani skušajo odvrniti svoje in druge ljudi od borbe za uresničenje STO in ponujajo Trst Italiji. Redek je tisti, ki ne podpisuje protesta proti razkosanju.
Te dni padajo v oči zamazane italijanske prometne table. Ljudstvo ve, da te napise brišejo titovci. Ve tudi, da bi bilo pravilno, da bi bile na njih mestu dvojezične table, a istočasno ne razume, kaj se hoče s tem dejanjem doseči. Ali hočejo izzvati kako provo-šistov? Borba za slovenske kacijo s stran, italijanskih fa-pravice in za dvojezičnost se ne more posluževati nacionalističnih in fašističnih dejanj. Saj je početje titovcev enako početju italijanskih fašistov v Trstu, ki so brisali slovenske napise. Dvojezičnost in spoštovanje naših pravic se doseže le z enotno borbo in enotnimi nastopi.
Prebivalstvo openskega o-kraja pa se sprašuje, zakaj nimajo titovci poguma zbrisati tudi številne napise in table v angleškem jeziku. Kot zve-tim hlapcem Anglo-amerikan-cev jih angleščina pač ne more bosti v oči, saj se jim zdi «naravno» in «logično», da v teh krajih kjer živijo le Slovenci in Italijani imamo tudi angleške napise. Kam jih je pač privedlo hlapčevstvo do okupatorja!
«Primorski» se je mnogo razpisal o nekakih zborovanjih v Bazovici, Padričah in na Proseku. Dejstvo je, da se v teh krajih niso zbrali niti vsi titovski pristaši. Na Proseku je Stoka grmel 50 ljudem, med katerimi jih je bilo mnogo, ki so se mu posmehovali in ga imeli za norca. To je torej resnica o teh zborovanjih.
Sobota, 17 - Margareta Nedelja, 18. - Luka Ponedeljek, 19. - E tto in Torek, 20 - J-arnez K Sreda, 21. - Uršula Četrtek, 22. - Kordula (ščip) Petek, 23. - Kilotildia
ZGODOVINSKI DNEVI ^
17. 1714. je umiril v Gorici Jan£2 Svietokriški1, pisec slovensKi"]
Pridig.	_ j
17. 1929. je bil po obsodbi T0-
sebnega sodišča streljan i5tH ski antifašist Vladimir
tan.
19.	1949. je umni maršal Sovjdj ske zveze F. J. Tolbuhin,
je bil edem lizmed ustanov11 teljev in voditeljev sla«I Rdeče armade in je osvobodi Beograd.
20.	1944. so edimice Sovjetske i!'a made ramo ob rami z ju8°"l slovanski imi partizani osv0&°'| dile Beograd.
22. 1941. so nacisti ustrelili „
Kragujevcu v srbskih talcev.
Srbiji
TRST II
SOBOTA: 13. Moški duet Šramel kvintet - 13 Oddaja z'| najmlajše - Vandot-Globočm* F
Kekec - 3. - 17. Beethoven: Kfil cert^za klavir in orkester št. »Jj
19. Pogovor z ženo - 21. Malo šalo - malo za res.	..
NEDELJA: 8.45 Kmetijska
.------— - - •	IVUIIUHJ
daja - 12., Od melodije a o dij.3 - 13. Glasba po željah -
“■J'-	v-,, co V til pu z.crjd'11 - J
Koncert moškega zbora iz Rur.
- 16. Malo za šalo - malo za re$. | 20.05 Slovenski motivi - 20.30
chard Wagner: PARSIFAL, Pr5. ludi j in 1. dej. - 22.45 Ca jkovs*1'! Uvertura 1812.	J
PONEDELJEK: 14. Lahke %
* ^ i	«-iv v. i-t. juitiiitvv -	.
Iodije, igra pianist Franco 14.15 Kulturni obzornik
Mamica pripoveduje - 20.15 Sl«, vanske pesmi in plesi - 20.40 K”" očrt violinista Ljudevita DoW“ nyj,a - 21. Okno v svet - 22. J* chard Wagner: PARSIFAL, 2. <***: TOREK: 13. Glasba po želj3®. 19. Sola in vzgoj.a - 20.05 PeS\[, operna glasba - 21. Radijski - Bernauer-Oesierreicher: KUR1 X - nato Večerne melodije.
trn A •	1 A	TZ-,,11-_:
N
SREDA: 14.15 kulturni"^?'; Vp
nlk - 18.40 Koncert tenorista f j, nata Kodermaca - 19. Zdravnm*., 6vi vedež - 21.45 Predavanje - 22. J1, -čjv chard Wagner: PARSIFAL. 3. b£J;, ČETRTEK: 13. Slovenske pe-% vezi
Podel titovski napad na tovariša Krečiča
Tov. Venček je v borbi proli fašizmu izgubil vid
Titovska sodrga, ki se te dni zaman trudi, da bi povlekla v svoje kolo nacionalističnih blaznih izpadov pošteno slovensko ljudstvo, in ki skuša posnemati še ne pozabljene geste črnosrajčnikov in v svojem slepem nacionalističnem besnilu sramoti naš visoko civiliziran narod, se v svojem fašističnem sovraštvu do komunistov pred ničemer ne u-stavlja. Z lažnimi tendencioznimi vestmi, z blatenjem in klevetanjem naših voditeljev skuša usmeriti svoje redke pia čane zaslepljence v provokacije in neposredne lizične napade na naše voditelje. Nekoč, ko se bodo iztreznili, bo te ljudi sram, da so se dali zapeljati od peščice brezvestnih zločincev ' v človeka nevredna dejanja.
V Barkovljah se je našla taka nahujskana žena, ki se je skušala spraviti nad tovariša, ki je vse svoje življenje posvetil borbi proti nasilju in krivicam, proti fašizmu in nacizmu za boljše življenje svojega naroda in delovnega ljudstva in je v tej borbi izgubil vid. Tovariš Venček Krečič, ki danes vodi barkovljansko sekcijo naše Partije je šel v torek sam po ul. Bovedo, previdno se usmerjajoč s svojo palico. Naenkrat je začutil, da se mu nekdo približuje in zaslišal ženo, ki jo je po glasu spoznal za titovko Valerijo Sudlik kako ga je zače’a glasno zasramovati z «izdaja cem», «svinjo» in podobnimi besedami, ki so vredne ust, iz katerih so izšle. Obenem se mu je skušala približati, da bi ga udarila. To-
Kasa mladina in žene
proti anglo - ameriškemu diktatu
ZDz je poslala gen. Winterfo- nais sprejmete in pričakujemo
nu naslednje pismo:
Gospod general! Glavni odbor ZDZ STO, ki se je danes sestal na izredni seji izraža svoj enoglasni protesi! proti anglo-ameriški odločitvi, da se naše Ozemlje razdeli med dve vladi, italijansko in jugoslovansko.
Smatramo, da je ta Sklep dejanje, navdihnjeno po politiki vojne, ki ogroža! mir v naših krajih in v Evropi ih ki hoče dokončno razdeliti prebivalstvo dveh con, katerega smatramo kot neločljivo skupnost.
V imenu vseh naših članic in vseh žena na splošno, Slovenk in Italijank vsega Ozemlja zahtevamo, da se ne odloča o naši usodi, ne da bi sie vprašalo nas, desetine tisočev državljank, delavk, mater in soprog, kakšne so naše želje za bodočnost Trsta in njegovega ozemlja.
Me imamo to pravico ,'iin zato smo čvrsto odločene doseči, da se ta naša pravica spoštuje, ker hočemo za naše otroke in vse naše družine takšno življenje, kjer naj vladajo mir, pravica in 'blaginja.
Da bi mogle z vami razpravljati o tem1 vprašanju, ki je za nas življenjsko važno, naprošamo, da
Vaše obvestilno, kateri dan in uro nas mislite sprejeti in poslušati.
Zveza
demokratičnih žena STO
* * *
Mladinsko gibanje tržaške federacije Italijanske socialistične stranke in Zveza komunistične mladine STO, po pregledu anglo-ameriške note, raz-krinkujeta brutalni sklep pred vso mladino obeh con; kajti ta sklep potrjuje dokončno razkosanje Ozemlja in ne «začasno», kot trdijo z nesramno vztrajnostjo Bellova vlada in italijanske vladne stranke. Ta enostranski sklep Anglo-ameri-kancev obsoja mladino cone B na življenje pod Titovim fašističnim režimom, izključuje vsako možnost istrskim beguncem, da se vrnejo na svoje domove in žali demokratična čustva vse mladine, ki vidi, da se ji odreka pravica odločati o lastni usodi.
Mladinsko gibanje PSI in ZKM STO, v svesti si resnosti in nevarnosti ki jih pred-
stavlja razkosanje, katerega že dolgo časa razkrivata, za bodočnost mladine, za ohranitev miru in mirnega sožitja med našim prebivalstvom, pozivata vso mladino, naj se združi iznad vsakega političnega prepričanja, da protestira proti zločinski uresničitvi razkosanja, ki ga vsiljujejo Anglo-amerikanci v vlogi svoje atlantske politike.
Vabita vso mladino, naj se ne da prevarati z lažnimi izjavami o «začasnosti», naj odbija provokacije, ki bi jih oba nacionalizma in tito-indipen-dentisti hoteli uprizoriti na škodo našega prebivalstva in naj zahtevajo od OZN pravico, da izrečejo svoje mnenje pred kakršno koli dokončno rešitvijo vprašanja STO.
variš Venček je dvignil svojo palico in zadel ob roko nesrečnice, ki ga je hotela udariti. Kljub temu, da ne vidi, bi jo bil mogel naš tovariš pošteno namlatiti, pa jo je le opozoril, naj se izgubi in si ni hotel z njo umazati rok. Oddaljila se je in še vedno kričala in pljuvala ogabne žaljivke.
Ta ista žena je pred dnevi tudi črnila nekega drugega tovariša, češ da je govoril o «ščavih, ki bodo sedaj videli». Takšnih podlih klevet se poslužujejo, da bi oblatili nas, slovenske komuniste, ki edini danes branimo pravice in čast našega naroda tu in v matični državi. Toda njeno nizkotno, podlo dejanje do slepega človeka najbolje označuje to bed-nico, ki je tako nizko padla, da si more človek to komaj še zamisliti.
l. i i r_ rx. 1.5. oivvensKL-
18.40 Koncert sopranistke *> Jagodič - 21. Dramatizirana vest - 22. Glasbeno predavani-,,. 22.30 Paganini: Koncert za vi01 no in orkester.
PETEK: 13. Glasba po želj3®,. 18. Rimski Korsakov. Zlati tfJin - 20 05 Sl-m/ipnfolri mmt-ivi - .t
tetin - 20.05 Slovenski motivi - Ni. Tržaški kulturni razgledi - 22-*. U Iz angleških koncertnih dvor3*'
Pobožne želje
Italijanski šovinisti so že dnevi začeli širiti glas, da j« tov. Vidali odstavljen in da [,
iem tfiv; avl, >' vi
sem
j
tok at j Po
pri* »te.
njegovo mesto sekretarja zasei
tov. Paolo Sema, indipendei
litiS"
so začeli širiti glasove, da je
Vidali ...zbežal iz Trsta. Po ^t gi strani se pojavljajo tudi ^
sovi, da je bil na mesto tov dalija postavljen tov.
tttes It 'Vili
na
"Ino
____„„  _________________ paiclti' r_j,
Radio Koper je tudi v torek »t j dan trobil, da je tov. Vidali :(l pustil Trst.
Vemo, da so vse te govorice - v pobožne želje naših sovražnik0 ' Danes bolj kot kdaj koli prej i naše ljudstvo, naša partija ^ c njeno okrog svojih voditeljev 1 59n svojega sekretarja tov. Vid&lll’ ki je s svojim globokim Preui.tl vanjem dogodkov že pred 4 ^ predvidel, kam bo privedla tika
Spi o z ti , Mi 'Vne repr
»dl
"tej,
Anglo-amerikancev, dč”1^ kristjanov in titovcev. vemo, bi naši sovražniki želeli ne ti v Trstu za svojega sovraži tov. Vidalija, ki jim krepko fl>„. bija škatle in razgalja njihovo 1 dajstvo. Kljub temu jim ne ^ remo nič, če so te njihove
oe^-
ost ale le sanje norcev in 0 kov. Naj le vedo, da jih pod vodstvom tov. VidaliJa’ 1 urjenega in sposobnega voditi f mednarodnega proletarskega * in banja, še nadalje tolki kot 0 dno. Mi smo tisti, ki bomo °s ,.
li, oni pa bodo prej ali slej vet.
oc b £an: ‘lep ?o, dc tora 'lep; 6 S
! b: !>eh
d
‘tja
nili v smetišnico zgodovini.
Zločinsko ugonabljanje
naše slov, šolske mladine
ZAHVALA — Magdalenski odbor za zbiranje pomoči družinam dragih tovarišev Avre-lija Uršiča in Franca Bolčine se toplo zahvaljuje vsem darovalcem okraja, ki so prispevali skupno 12j500 lir.
V	svojem provokatorskem delovanju v korist svoje fašistične politike, se titofašisti poslužujejo v zadnjih dneh vsakovrstnih provokacij. Se več: v svoje brezobzirne pro-vokatorske akcije, terajo tudi slovensko, predvsem dijaško mladino. Pošiljajo jih v ogenj nacionalističnih spopadov, da bi ustvarili zmedo, in se obenem okoristili. Pri tem pa kdor plača, je slovenska mladina in slovenska šola!
V	četrtek dopoldne so namreč znani titovski agenti, s privoljenjem, lahko rečemo, nekaterih profesorjev in ravnateljev ter šolskih oblasti, pozvali dijake slovenskih srednjih šol, naj zapustijo pouk. Poslužujoč se parol, ki so dijakom razumljive, kot na primer: «proti prihodu Italije» in «ker Slovenci nimamo dovolj šol in imamo slaba šolska poslopja», itd. so jih usmerili, naj gredo agitirat na ulico. V svoji brezobzirnosti, so jih poslali na Veliki trg, eno izmed glavnih zbirališč fašističnih škvader. Tu je seveda prišlo do spopada med slovenskimi dijaki in italijansko šovinistično usmerjeno mladino.
Pri tem je bilo tudi nekaj ranjenih, predvsem slovenskih mladincev, kateri so bili v manjšem številu in izolirani. Ranjence so peljali v sedež titovske takozvane prosvetne zveze.
Dlovenske dijake so italijanski šovinisti zasledovali kasneje po ulicah, jih čakali — kakor smo izvedeli — tudi z noži.
To novo podlost tržaške titovske agenture ostro obsojamo in jo beležimo v eno izmed onih strani ki najbolj izrazito označujejo zgodovino njihovega umazanega životarjenja.
Obenem obsojamo na
bolj oster način oblasti, k1 ,S ^
stanje, ter ^ ,?v°-opozarjamo, da nosijo pri te st;
dovolile tako
velikansko
Šolske oblasti naj preprec'
odgovornost, ...g
vsake nadaljnje podobne
mn
hinacije, ki spravljajo slo?1
ep-
sko šolo in slovensko mla^1 v. v politične špekulacije, ki P® j_ zročajo celo prelivanje kr Njihova dolžnost je, da si s pomnijo da morajo skrbeh vzgojo mladine! Ves učni der naj si tudi zapomni, jim starši svoje otroke čili v varstvo zato, da vzgajajo v medsebojnem 5L,, štovanju ljubezni, ter v SL. štovanju in bratstvu z ne vseh narodnosti!	jj
Slovenski starši naj v 1
k
Nst’
I Ti
K
Sc
trenutih čuvajo svoje °h^ji
Naj ne dopustijo, da na)ve'
sovražniki slovenskega naI jj-
in zato tudi slovenske n»!3'
ne in slovenske šole (da s° (£j ki se je pokazalo prav ob „ V priliki!) pošiljajo njih otrok nevarni ogenj!	.p
Podprejo naj akcijo strank, ki se z zahtevo, ' a se uveljavi mirovna poS° zi!. z Italijo ter naj se uvede:	,
časni statut STO, najbolj - e. kretno borijo, da bi Pre" čili podobne mahinacije!
V
KONCERT V BOŽIČIH ',et-nedeljo, 18. oktobra s P^pi
kom ob 16. uri bo v
Liu«
domu v Božičih koncert h Laškega pevskega društva ,fie šega Rota) in mandolin*5 skupine PD «Ivan Cafi v$i oba iz Trsta. Vabljeni s° ljubitelji glasbe in petja-
RUDOLF BLAŽIČ (j^ag . »tiij Založništvo «DELA» , V jr, 1 Tilka tip. RIVA, Torrebia» Dovoljuj» Ate
Pr
Ti
Isi
. IS >0
«že
N,
h
S«
b-
od
tierr
$i
%