OSPODAR UST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO 22. fttaviHu RRURIBORf in« 14» maja 1925. 59. laftnik. pred novim položajem. V pondeljek se je po daljšem odmoru zopet enkrat sestala narodna skupščina. S tem pa še ni rečeno, da se začne tudi redno parlamentarno delo in ustvari nov položaj, ki se že toliko pričakuje in napoveduje. Zavlačevanja pa bo moralo biti le kmalu konec, ker se mora vsak čas potrditi še ostalih 24 hrvatskih mandatov in ko pridejo Judi ti poslanci v parlament, se bo Pašič le moral odločati ali na levo ali pa na desno, ali z Radičem, ali pa s Pribičevičem. Kar se v Beogradu dogaja, izhaja v glavnem iz tega, da radikali ne vodijo pod sedanjim svojim vodstvom države, ampak samo strankarsko politiko. Pa tudi po tej politiki mora priti do neke odločitve, bo bodo enkrat vsi poslanci v parlamentu, kjer bodo potem imeli radikali s Pribičevičevimi samostojnimi demokrati vred samo 10 glasov več kot vse druge parlamentarne skupine, ki tvorijo sedaj opozicijo. S temi 10 glasovi večine pa je PP vlada v vedni nevarnosti, da jo zrušijo navadni slučaji. Nekaj vladnih poslancev je vedno olcrog po svetu na raznih izdatnih komisijah in kupčijah, par jih ostane doma, par jih zboli in tako se lahko PP ■vlada znajde vsak dan brez svoje »večine.« Ne radi države in naroda, ampak radi te pičle in negotove večine, ali radi nevarnosti, da izgubi njegova stranka oblast, je začel Pašič govoriti o sporazumu in je poslal svoje posebno zaupne ljudi na razgovore in pogajanja z radičevci. Pribičeviča, ki pozna seveda tudi samo strankarsko politiko, pa to strašno peče in vznemirja. Dolgo časa je na vse kriplje tajil razgovore med radikali in radičevci, ko se pa to ni več dalo, je pa začel tolažiti svoje pristaše, da bodo v skrajnem slučaju itak vsi. sprejeti v radikalno stranko in da bodo kakor doslej ostali na oblasti. Ker ima Pašič rajši vrabca v rokah kot pa goloba na strehi, je Pribičevič res še za enkrat ostal v vladi, a vsa znamenja kažejo, da je to zadnjič. Pribičevičevo hvalisa-nje, da je njegova politika privedla ali prisilila Radičevo stranko do priznanja monarhije, ustave in do drugega popuščanja, je prazno, prazno in brezuspešno je tudi njegovo hujskanje in tožarenje, ko se radikalski prvaki raz-govarjajo z voditelji hrvatske seljaške stranke, Hrvati pa imajo pri vsem svojem popuščanju in pri precejšnji zmedi W 6voji politiki le to dobro, jasno in odločno, da smatrajo Pribičevičevo politiko za vir vsega zla in da ne mislijo Storiti korakov, ki bi jih Pribičevič lahko izrabil v svojo korist. Te dni so beograjski listi mnogo pisali o novem položaju, ki se počasi, a gotovo razvija. Največji beograjski dnevnik »Politika« je nanizal celo vrsto izjav raznih politikov, ki se v glavnem popolnoma strinjajo glede novega i , položaja. Prvi politik pravi, da se sicer mnogo pritiska na Hrvate, naj-se sporazumejo z nacijonainim blokom, to je: z radikali in samostojnimi demokrati skupaj, in da se temu ne upirajo samo Hrvati, ampak da se tudi radikalom vidi, da hočejo ustvariti čisto nov položaj. — Dr. Trumbič je odgovoril, da pogajanj v podrobnostih ne pozna, a v glavnem pa tudi on misli, da bi radikali radi končno rešitev vprašanja še nekoliko zavlekli. — Tretji politik, o katerem trdi »Politika«, da je točno poučen o vseh razgovorih med Pavlom in Stjepanom Radičem in ki pozna tudi natanko vsa poročila, ki jih je prinesel s seboj iz Belgrada, hrvatski poslanec dr. Nikič, pa je izjavil: »Na sporazumu se dela. Določene se. že osebe, ki naj to vprašanje prerešetajo. Do sporazuma mora priti, ker druge možnosti ni. Naravno je, da je treba postopati pri rešitvi tega vprašanja zelo previdno in delikatno, kakor to zahteva stvar, rečem pa odkrito: Na stvari se dela, in vse se počasi in dobro razvija.« Pri vseh znanih radikalskih navadah odlašanja in pri vsem spletkarenju, izzivanju in hujskanju samostojnih demokratov se le ustvarja nov položaj in če tudi se razvija samo strankarski sporazum med radikali in radičevci, je vendar za pozneje mnogo izgleda za pravi narodni sporazum, ko bo enkrat Pribičevič s svojo skupino kot glavna zapreka izločen in odstranjen od vodstva države. poslanci SLS preprečili velike neprillke. Nameravani vojaški razpored preklican. Po nalogu vojaške oblasti so poslala okrajna glavarstva pretekli teden vsem občinam v Sloveniji razglas, da morajo priti vsi moški (vojaški obvezniki), stari od 21 do 50 let določeni dan na okrajno zbirališče, da se izvrši razpored v&jnih obveznikov (razglas rabi srbski izraz »ratni razpored«). Razglas pravi : vojna uvrstitev se razglaša iz sledečih razlogov: 1. da izve vsak vojni obv^anec, kam je uvrščen v slučaju mobilizacije; 2. da znajo posestniki živine in vozov, kaj da imajo oddati v slučaju mobilizacije in za katero jedinico ter 3. da se ugotovi sposobnost vozov, živine (volov!) in konj z opremo za vojno službo. Nadalje pravi odlok okrajnih glavarstev: Privesti je konje, ki so stari 3 leta in več, in sicer jahalne konje s sedlom in jahalno opremo, vprežne konje z vprego in vprežene v vozove. Bicikle z orodjem itd. Na zbirališča nimajo priti: a) stalno nesposobni invalidi in obvezan-ci, ki so postali stalno nesposobni vsled poškodb ali hib, zadobljenih po svetovni vojni in ki imajo tozadev- no potrdilo, izdano od vojaških komisij; h) vsi težko bolni; c) vsi, pri katerih se je dogodil v rodbini slučaj smrti. Ta izjema velja za dan pogreba; d) vsi, ki so opravičeno zadržani radi nepremagljivih ovir. Vsi ti se morajo zglasiti pozneje pri okrajnem glavarju. Razglas govori, da bodo tisti, ki izostanejo, pozneje z orožniki predvedeni vojnemu okrugu in bodo tam kaznovani. V mariborskem okraju je oblast določila sledeči razpored: V nedeljo, 17. maja zbirališče v Št. Lenartu za 42 občili. Na praznik, 21. maja zbirališče na Ranči za 22 občin. V nedeljo, 24. maja zbirališče na Teznem za 25 občin. Na te kraje bi morali priti te dneve vsi moški obvezniki, stari od 21 do 50 let ter bi morali privesti tja vole, konje in vozove. Zanimivo je, kako so razdelili občine. Tako bi n. pr. po tem razporedu morale občine Lajtersberg, Ranča in Pesniški dvor iti na uvrstitev na Tezno, dočim imajo Ranco pred nosom. Ravnotako so za občini Rogoznica in Selce določili Tezno, četudi imajo k Sv. Lenartu trikrat bližje. Neodpustljivo je bilo tudi to, ker je oblast določila zbiranje samo ob nedeljah in praznikih. To je vendar žalitev našega verskega čuta. Najhuje pa je ta odredba zadela naše župane, ker jih je delala Oblast nekako odgovorne za natanko izvedbo te odredbe. Saj župan vsega tega ne more izvesti. Naši poslanci posredujejo. Ko so občine dobile odloke oblasti, je nastalo med ljudstvom nemalo razburjenje. Naši ljudje niso hudobni. Vse storijo radi, kar je mogoče. Ali v teh časih tako daleč spravljati živino in vozove, to ni nobena malenkost! Naši župani in drugi možje so naprosili naše poslance, naj pri vojaški in politični oblasti posredujejo, da se prekličejo zbirališča po okrajih. V imenu Jugoslovanskega kluba je poslanec Franjo Žebot pri vojaški oblasti takoj posredoval in prosil v imenu ljudstva, naj se skupno zbiranje po okrajih opusti. Hvala Bogu, pomagalo je! Komanda divizije v Ljubljani jirekliče zbirališča po okrajih. že dne 6. maja 1925 je vojno okrožje mariborsko dobilo od divizije odredbo, da se razvrstitev po okrajih prekliče. Dopis vojnega okrožja, ki ukinja odredbo z dne 4. maja br. 25 ima št. 1264. Te številke navajamo radi tega, da imajo naši ljudje v rokah natančne podatke. Noben še tako hudoben nasprotnik ne more LISTEK. HTJ »—I 1 Zgodbe napoleonskega vojaka. f ffraaieoski spieal Erckmenn-Chatrian; preložil Al. B. 7. nadaljevanje. Ni si bilo mogoče misliti kaj gnusnejšega, kakor te od tobačnega dima napolnjene, od svetiljk na črnookajenih tramovih razsvetljevane beznice, te stare rogovileže in te mladeniče, kako so pili, razgrajali in kot slepci bili po mi-Bah. Zadaj v temi pa stari točajki Ana in Marija z lasmi, na tilniku v vozel zvitimi, v katere je bil postrani vtaknjen tri-*obi glavnik, kako sta gledali to vrvenje, se pri tem gu-gali v pasu, ali pa junakom na zdravje včasih tudi izpraznili vrček. Za kmečke sinove, poštene in delavne ljudi, je bilo to žalostno življenje. A nikomur se ni ljubilo delati: vsak bi bil dal svoje življenje za dva solda. Vsled neprestanega kričanja, pitja in skrivane žalosti so nazadnje pospali z nosom na mizi. Starci pa so med tem praznili vrče in peli: »La gloire nous appelle!« (Slava nas kliče.) Ko sem gledal vse to, sem hvalil Boga, da mi je v moji nesreči dal poštene ljudi, da dvigajo moj pogum in branijo, da ne pridem v tako družbo. Tako se je vleklo do 25. januarja .Pred nekaj dnevi je bilo prišlo v mesto veliko število novincev, Pjemontezov in Genovčanov. Prvi so bili debeli in rejeni kot z kostanjem pitani Savojci in glave so jim pokrivali veliki, šiljasti klobuki; razen tega so nosili temnozelene hlače iz grobe volne in majhne, kot opeka rdeče jope od istega blaga, ki so bile čez ledja prepasane z usnjatim pasom. Njih čevlji so bili Kila veliki, in tako so posedali ob stari tržnici ter jedli sir tz pesti. Drugi, suhe, ogorele postave, so se tresli od mraza v svojih dolgih plaščih ob samem pogledu na sneg na strehah ter so z velikimi, črnimi, žalostnimi očmi opazovali mimoidoče ženske. Vsak dan so jih na paradnem trgu v.ež- bali v hoji. 'Bili so namreč določeni, da izpolnijo vrste šestega redovnega polka in so za nekaj časa počivali v in-fanterijski vojašnici. Stotnik novincev, Vidal po imenu, je stanoval nad našo sobo. Bil je čokat, krepak, odločen mož, kljub temu pa dobrosrčen in vljuden. Pri nas je bil dal v popravilo svojo uro. Ko je slišal, da sem potrjen in se bojim, da se ne vrnem., me je hrabril z besedami: »To je sama navada . . . čez pet ali šest mesecev se človek bori in maršira, kot je svojo juho. Mnogi se tako privadijo streljati na ljudi s puškami in 'topovi, da se čutijo nesrečne, ako nimajo tega razvedrila.« A njegovi nazori niso bili po mojem okusu in to tem bolj, ker sem opazil na njegovem licu pet ali šest zrn smodnika, ki so se bili precej globoko zajedli v kožo in so bili, kakor mi je razložil, posledica strela, ki mu ga je bil neki Rus izprožil skoro pod nos. Tak položaj mi je bil čedalje manj všeč. Ker je bilo preteklo že več dni hrez poročil, sem pričel misliti, da so name pozabili, kakor na dolgega Jakoba s Kozjega, o katerem ljudje še zdaj pripovedujejo zaradi njegove izredne sreče. Teta Marjeta je že vsakokrat, kadar sem prišel k njim, rekla: »Glej, glej . . . torej nas bodo pustili pri miru!« — Toda naenkrat 25. januarja ravno ko sem hotel oditi proti Vier-Windenu, se je gospod Gulden, ki je zamišljen sedel za delovno mizo, s solzami v j očeh okreni! in mi rekel: »Čuj, Jože, to noč sem te še pustil mirno spati, zvedeti pa vendarle moraš: sinoči mi je orožniški stražmojster prinesel za tebe povelje za odhod. Marširal boš s Pjemontezi in Genovčani ter s petimi ali šestimi mladeniči iz mesta: s Klipfelnovim, ■Lerigovim, Legerjevim in Gašperjem Cebe-dejem. Proti Majncu pojdete.« Ko sem to slišal, sem čutil, kako so se zašibile noge pod mano. Sedel sem tu, ne da bi rekel besedo. Gospod Gulden je lepo pisano povelje vzel iz predala in ga pričel s počasnim glasom citati. Samo to se še spominjam, da je bi! Jožef Bartha, rojen v Dagsburgu, okolica PfalcbuTg, okraj Saarburg, prideljen šestemu redovnemu polku in da mora 29. januarja priti k svojemu koru v Majnc. Povelje za odhod je napravilo name tako grozen vtis, kakor da prej prev ničesar nisem vedel o tem. Vse se mi je zdelo nekaj novega in nepričakovanega. Ves razjarjen sem bil radi tega. Po kratkem molku je gospod Gulden še pristavil: »Lahi odmarširajo danes okrog enajste ure.« Hipoma sem se vzdramil kakor iz groznih sanj ter vzkliknil: >^Potem pa Katarine ne bom videl več?« »Pač, Jože«, je odgovoril s tresočim se glasom gospod Gulden. »Obvestil sem mater Marjeto in Katarino. Torej prideta in ti ji še lahko objameš, predno odideš.« Videl sem njegovo žalost in to me je ganilo in po-trlo še bolj, tSko da sem se moral hudo premagovati, da se nisem spustil v jok. - Potem je nekaj časa molčal in nadaljeval: »Tebi ni treba za nič skrbeti — vse sem že pripravil in uredil. Ako se vrneš, Jože, in mi Bog da še tako dolgo živeti, najdeš v meni vedno tistega, kot sem bil. Zdaj, ko sem že v letih, bi bila zame največja sreča ko bi te kot sina mogel obdržati pri sebi, kajti našel sem pri tebi dobro srce in iskrenost poštenjaka. Oddal bi ti kupčijo . . . prav lepo bi živela skupaj . . . Katarina in ti bi bila moja otroka .. . Ker pa so zdaj stvari take, se odpovejmo temu. A samo za kratek čas — prepričan sem, da te odpuste: kmalu izprevidijo, da ne moreš delati dolgih maršev.« Med tem, ko je on govoril, sem bil jaz glavo položil na kolena in tiho plakal. Nazadnje je vstal in vzel iz omare vojaško torbo iz kravjega usnja ter jo položil na mizo. Jaz sem ga pogledal žalosten in potrt: mislil sem samo na nesrečo, da moram proč. »Tu je tvoj tornister«, je dejal. »Vanj sem dejal vse, kar potrebuješ: dve platneni srajci, dve flanelasti jopici in vse drugo. V Majncu dobiš še dve srajci — to je vse, česar potrebuješ. Dal pa sem ti tudi narediti čevlje, kajti nič ni slabšega od čevljev vojnega dobavitelja; večinoma so iz konjskega usnja, ki noge dela vroče. Saj sploh nimaš dobrih nog, siromak, zato naj ti bo prihranjena vsaj ta bolečina. Vidiš, tu je vse.« Položil je torbo na mizo in zopet sedel. Zunaj se je culo tekanje Italijanov, ki so se pripravljali za odhod. Nad nami je stotnik Vidal dajal povelja. Stran 2. SLOVENSKI GOSPODAR. 14. maja 1925. trditi, da naši poslanci niso storili v tej zadevi svoje dolžnosti. Uvrstitev se bo vršila po občinah. Ker vojaški zakon, ki ga je lela 1923 sprejela Pašič-: Pribičevičeva vlada, predpisuje, da morajo vojaški obvezniki priti na uvrstitev in morajo lastnikrprivesti na določen kraj živino in vozove, ,se bo zbran je vršilo po obči na h. Natančnejša navodila bo pravočasno poslalo okrajno glavarstvi) občinskim uradom. Politični skakači. V zadnjem »Gospodarju« smo na kratko beležili .•čudno politično ohcet, katero so slavili ob priliki zadnjega občnega zbora Samostojne: zeleni general Pu-celj in slovenski republikanec Albin Prtpeluli. Ta politična pobratiinija je malo bolj čudna in nenavadna na prvi pogled, a razuml jiva, ako si pokličemo v spomin .znaeajiiost in politično vihravost ter nestalnost mož, ki so se po letih našli v Radičevem kolu, kojemu že mužicira Pašič. Še pred meseci sla se gledala Pucelj in Prepeluh kot pes in mačka. Kako hi se na j tudi razumela, ker je bil še prvi strog centralist, drugi pa ravno nasprotno — republikanec in po zadnjem občnem zboru Samostojne, 3. maja sta postala oba vernika Radičeve stranke, ki se je izrekla za kralja, za vidovdansko ustavo, njeno strogo izvedbo in za vojaško obveznost vsacega moškega SHS državljana do — smrti. Kratko in malo, dne 3. maja vidimo bivše najstrožje republikance in zagrizenega centralista, kako so si podali roke s ciljem in namenom, da bi Se «tem potom priplazili do Pašičeve vladne mize iti se osebno okoristili, v Politična zveza Pucelj—Prepeluh na programu RadiČeve stranke je možna samo med značaji kakor ju predstavljata zgoraj omenjena gospoda. Gospod Ivan Pucelj je bil še po prevratu podpredsednik Žerjavove stranke, še le na Žerjavov mig je postal predsednik novoustanovljene Samostojne kmetijske stranke. Kot samostojni general, ki je obljubljal kmetom samostojnost in napovedoval boj za staro pra.vdo je imel uspeh in je zlezel v narodno skupščino obdan od štaba 8 poslancev. Koma j je bil v Beogradu, je pozabil na kmetsko samostojnost, na boj za staro pravdo in se je lotil osebne samostojnosti in žepne pravde. Obljubil je Pašiču vse. ponudil mu je svoj in gtesove svojih poslancev, samo, da je poslal minister in kot tak soustvaritelj našega šestletnega in glavnega zla — centralistične vidovdanske usta Ve. Ko je bila enkrat izglasovana ustava, naložena nova davčna bremena, Pašič ni več rabil Puelja, pognal ga je iz vlade in samostojni Pucelj se je zatekel meri srbske zemljoradnike, ki so tudi monarh isti in centra-listi. Pucljevo prodajo slovenske samostojnosti in njegov skok k zeml joradnikoh» je naš pošteni slovenski krnel nagradil s tem,, da je obrnil hrbet Samostojni. Pucelj je sedaj že po dveh volitvah prišepal sam v Beograd in je bil v družbi srbskih zeml ¡uradnikov napol v opoziciji, napol z vlado. Tako zgleda torej v par stavkih nestalnost političnega prepričanja g. Puelja. Ista vihravost kakor Puelja, se drži in spremlja g. Albina Prepeluha. Prepeluh je stal po prevratu trdno v vrstah socialnih demokratov. Baš tedaj, ko je Prepeluh prisegal na socijalistični evangelij, so bili Proč z vsemi V ponarejanj ima! Za hitro in sigurno delovanj: J jamčijo samo pravo > Aspirin - tablete Pazite na mo^ro-'fl«l(KdiiA pečatu© zuamko. i lanaMrnuKr". socialni demokratje parkrat na vladi in tudi oni so bili za strogo centralistično ureditev naše države. Ker je radi preveč osebnega korislolovstva socialističnih voditeljev začela stranka propadati, z enako naglico kakor Puceljeva Samostojna, se je začel tudi gospod Prepeluh ozirati okrog po drugih političnih zaveznikih in stopil je v krog slovenskih avtonomislov. Zvezda vodnica je postala Prepeluhu osamosvojitev Slovenije in v tem boju za slovensko avtonomnost je bil Prepeluh neizprosen prolivnik vseli centralislov, najbolj pa gosp. Puelja. \ikdo ni Puelja tako občutno zbadal po listih, kakor ravno g. Prepeluh v svojem in tedanjem »Avto-nomistu«. Malo pred zadnjimi volitvami g. Prepeluhu ni več zadostovala avtonomija, izrekel se je za republiko Ra-dičevega kova, kot tak kandidiral, a propadel. Pucelj je pri zadnjih volitvah otel le svoj mandat, Prepeluh je kljub republiki ostal brez mandata--- skupščina se sestane, Radičevci krenejo z javnimi izjavami iz republike v monarhijo, centralizem in militarizem — —• Radičeva stranka se prelevi kar preko noči v Pašičevo pokorno deklo — — Skok, kakor so ga napravili radičevci iz republike pod Pašičevo brado, je bil preveč zapel jiv za Puelja in Prepeluha. Pucelj je že dolgo časa okušal ministrske dobrote raz Pašičeve vladne mize, Prepeluh bi za vsako ceno rad postal poslanec, če že ne minister, radičevci hočejo za vsako ceno v vlado — — vs^ te okolščine iti li politični dogodki, spremembe in skoki v prepričanju so tako vplivali na Puelja in Prepeluha, da sta si 3. maj-nika podala roke za skupen nastop navidez pod Radi-Čevo tvrdko v resnici pa radi tega, da se prej ali slej okoristita eden z ministrskimi, drugi s poslanskimi dobrotami. Tako torej zgleda politična fotografija g. Puelja in Prepeluha, ki sla postala kar čez.noč pri jatelja, po istem receptu, kakor so tudi radičevci kar preko noči zata jili republiko, da se prerijejo do vladne mize. Zveza Pucelj—Prepeluh'—Radič se je dne 3. nraj-nika v Ljubljani sklenila samo s tem namenom in ciljem, da bi ta gospoda s kako novo vabo in zapeljevan jeni preslepila našega kmeta, obrtnika in delavca za volilno krogljico pri prihodnjih volitvah. A gospoda Pucelj in Prepeluh se še nisla nikdar tako na debelo urezala, kakor se bosta tokrat, ako računata, da bo slovenski volile«' pri prihodnjih volitvah ravno tako me- njal svoje politično prepričanje, kakor sla to do sedaj prakticirala politična skakača Ivan Pucelj in Albin. Prepeluh. Ob koncil še moramo beležiti, da Pucljevo uskošt-vo k Radiču najbolj zameri g. dr. Žerjav, ki je vedno upal, da se mu bo njegov zgubljeni sinko še vendarle vrnil, a se ni, ampak mu je ušel k Žerjavovemu naj-ljutejšemu sovražniku — Radiču. Mogoče je še tudi, da bomo lepega dne slišali vest: politično ohcet so slavili: Pucelj. Prepeluh. Žerjav! Te vrste smo zapisali našemu kmetu v poduk, da lahko uvidi na resničnih in najnovejših zgledih, kako bi se gospodje Prepeluh, Pucelj in Radič igračkali z njegovo usodo, ako bi se jim zaupal in jim sledil pri volitvah. Stranke in njeni generali, ki v dosego osebnih koristi pri vsaki priliki menjavajo programe in se preko noči spreminjajo iz črne v bele in nasprotno, spadajo kam na Balkan in ob albansko mejo, a ne v pošteno in kulturno Slovenijo, ki je od prevrata do danes tudi dejansko pri vseh volitvah dokazala, da je po pretežni večini za politično stalnost in slovensko osamosvojitev, katera edino resno zasleduje in jo bo tudi izvojevala že pod rajno Avstrijo avtonomisticna SLS. ^ Kmet ostani pri svojem plugu, čevljar pri svojem kopitu. Vse zlo na svetu izvira ponajveč iz lenobe posameznih ljudi in pravi raj na zemlji bi bil, ako bi vsak človek skušal čim več proizvajati v dobrobit celokupnega človeštva. Toda kaj vidimo dandanes v mestih in tuintam tudi pri našem kmečkem ljudstvu na deželi. Brez pravega povoda beži kmečki fant iz svoje rodne grude v mesto za domnevnim boljšim in lažjim zaslužkom, dočim cele tolpe meščanov itak nimajo drugega posla, kakor da mečejo žogo, ali pa zastavljajo pot po cestah in ulicah. Na deželi je večkrat veliko pomanjkanje na kmetijskih delavcih in kmet pogostokrat nima še toliko časa, da bi sedel k mizi ter se pošteno najedel, a mestna gospoda zapravlja dan za dnevom z raznimi brezplodnimi športi in igračkanji. Pri tem niti ne pomisli na to, da nekdo drug mora za njo garati in godrnja, ako kmetic ne da svojih pridelkov za ceno, ki bi bila njej po godu. Človek je dandanes nezadovoljen z vsem, kar se mu ponuja. Kmečki fant želi postati lepo oblečen mestni go-spodič, ki sedi v kakšni pisarni ter si za matico da postreči s svežimi žemeljčkami in najfinejšo »Jadran« svalčicc. Sodni kanclist (perovodja), orožnik ali stražnik se da pen-zijonirati, češ, da ne more vršiti več svoje službe, a istočasno se da nastaviti za oskrbnika na kakšnem velepose-stvu. On je torej nesposoben za lahko državno službo v pisarni, dovolj sposoben pa je za težavno in odgovornosti polno službovanje v kmetijskem obratu. Ali ni to ironija prve vrste? V vsakem stanu moremo izhajati prav dobro, če smo skromni in zadovoljni. Tudi priprost čevljar more priti do lepih prihrankov za stara leta, ako je štedljiv in skrament v svojih vsakdanjih potrebah. Star pregovor pravi: Zado voljnost je polovica srečnega življenja. Svojega konja je imel v orožniški vojašnici. Ukazal je slugi, naj pogleda, če je dobro obdrgnjen in če je že dobil oves. Ves ta hrup in vrvenje je napravilo name čuden vtis. •Še vedno nisem mogel verjeti, da bom moral zapustiti .mesto. Ko sem tu sedel v največjem nemiru in zbeganosti, \o se naenkrat odprla vrata, Katarina me je ihteč objela in teta Marjeta je vpila: »Saj sem ti rekla, da moraš bežati v Švico ... da te bodo ti lopovi nazadnje vendarle vzeli s sabo . . . saj sem .ti rekla ... pa mi nisi hotel verjeti!« »Mati Marjeta <, je odgovoril gospod Gulden, »v vojno iti, izpolnit svojo dolžnost, ni tako hudo, kakor zaničeva-nemu biti od poštenih ljudi. Namesto da kričite in očitate, kar nič ne pomaga, bi bolje storili, ko bi Jožeta tolažili in bodrili.« »Oh! je rekla ona; »saj mu nič ne očitam . . . Bog ne prizadeni! . . . strašno je pa vendar, ako človek doživi kaj takega.« Katarina me ni pustila od sebe. Sedela je poleg mene in poljubovala sva se. »Saj se vrneš«, je rekla ter me privila k sebi. »Seveda. . . seveda . . .«, sem tiho odgovoril. »Ti pa boš vedno mislila name . . . ljubila ne boš nobenega drugega!« Ona je ihtela in odgovorila: »O ne. . . samo iebe bom vedno ljubila.« To je trajalo že četrt ure, ko so se vrata odprla in je vstopil stotnik Vidal. Zviti plašč mu je kot lovski rog visel čez ramo. »No«, je rekel, »kaj pa naš vojak?« »Tukaj je«, je odgovoril gospod Gulden. »Seveda«, je rekel stotnik, »žalostni ste pred ločitvijo .... to ne more biti drugače . . . Poznam to . . . Vsi puščamo doma kogarkoli . . .« In glasnp je nadaljeval: »Glavo pokonci, fant, pogum! Za vraga, saj nismo več otroci!« Potem je pogledalKatarino in rekel gospodu Guldenu: »Razumem, da ne gre rad v vojsko.« Bobnar je bobnal dol po cesti. Stotnik Vidal je rekel: j »Dvajset minut imamo še do odhoda.« In ko je bil mene pogleklal in gospodu Guldenu stisnil roko, je še pristavil: »Glejte, da vas ne bo manjkalo pri prvem pozivu.« Nato je odšel. Slišati je bilo, kako je njegov konj pri hišnih vratih hrskal in bil ob tla. Vreme se je izprevrglo. Žalost me je premagovala. Nikakor se nisem mogel odtrgati od Katarine. Naenkrat se je oglasrlo drobenje na bobnih, ^si bobnarji so se bili zbrali na trgu. Gospod Gulden je na mizi ležečo torbo prijel za jermena in rekel: »Jože, zdaj nas objemi . . . čas je.« Smrtnobled sem se vzravnal in on mi je torbo dejal čez rame. Katarina je obsedela in jokala, zakrivajoč si obraz s predpasnikom. Teta Marjeta je stala tu vzravnana in me gledala s stisnjenimi ustnicami. Še vedno je bilo slišati bobnov drobenje. Naenkrat je prenehalo. »Zdaj bo poziv«, je rekel gospod Gulden in me objel. In nenadoma so ga pren^gala čustva, pričel je jokati, me tiho imenoval svojega otroka in rekel: »Pogum! Pogum!« Mati Marjeta se je usedla. Ko sem se nagnil k njej, me je z obema rokama prijela za glavo ter rekla poljubivši me: »Vedno sem te rada imela, Jože, še ko si bil otrok . . . zdaj moraš pa odtod . . . Moj Bog! Moj Bog! Kakšna nesreča!« Jaz nisem jokal več. Ko me je bila izpustila teta Marjeta, sem pogledal Kalarino. Nič se ni ganila, stopil sem k njej in jo poljubil na lase. Ni se vzravnala, ko pa sem, ker so me zapuščale moči, naglo stopil nazaj, je vzkliknila s srce trgajočim glasom: »Jože! . . . Jože! . . .« Zdaj sem se okrenil. Padla sva si v naročje ter tako obstala še nekaj minut. Katarina se ni mogla več držati po konci, posadil sem jo v naslonjač ter odhitel, ne da bi se bil ozrl še enkrat. Bil sem že na trgu, sredi Italijanov in množice ljudi, •ki so kričeč in jokajoč spremljevali svoje fante, in še vedno nisem ničesar videl in slišal. Ko se je zopet oglasilo bobnanje, sem dvignil oči in videl, da sem stal med Fürstom in Klipfelnom, ki sta imela oba torbe na hrbtu. Njih starši na trgu pred nami so pla-kali kakor pri pogrebu. Na desni pri mestni hiši je sedei stotnik Vidal na svoji mali sivi kobili in govoril z dvema častnikoma od peštva. Naredniki so čitali imena, čulo se je odgovore. Klicali so Fürsta, IKlipselna, Bertha in mi smo odgovarjali kot drugi. Potem je ukazal stotnik: »Stopajk, in po dva in dva smo odkorakali proti francoskim vratom. Na oglu hiše peka Spitza je neka stara žena iz prvega nastropja z zadušenim glasom zaklicala skozi okno: »Gašper! Gašper!« Bila je Cebedejeva babica; brada se ji je tresla. Cebe-dej je pomigal z roko, a ni nič odgovoril. Tudi on je bil zelo žalosten in je povešal glavo. Jaz sam se tresel že naprej, spomnivši se, da bomo korakali mimo našega stanovanja. Ko smo prišli tja, so se mi tresla kolena. Slišal sem, da je nekdo klical skozi okno, a obrnil sem obraz proti gostilni »Pri rdečem volu.< Bobnanje je pregluševalo vse drugo. Otroci so leteli za nami in kričali: »Zdaj odhajajo . . . Glej . . . tam-le je Klipfel . . . tam-le pa Jože!« Straža pri francoskih vratih je stala v eni vrsti in nas s puško v roki videla iti mimo. Marširali smo skozi vnanjo utrdbo. Potem so utihnili bobni in krenili smo na desno. Slišati je bilo samo še ploskanje čevljev v blatu, kajti sneg je pričel kopneti. Ravno smo šli mimo dvorca Gerberhof in korakali po klanjcu pred dolgim mostom, ko sem slišal, da me je nekdo ogovoril. Bil je stotnik, ki mi je s svojega konja za-klicai: »Tako je prav, dečko! Zadovoljen sem z vami!« Nisem si mogel kaj, da bi pri teh besedah ne bil zajokal, in dolgi Fürst tudi. Jokaje sva korakala dalje; drugi so bili vsi bledi in so molčali. Pri dolgem mostu je Cebe-dej izvlekel pipo, da bi kadil. Lahi pred nami so se pogovarjali in se smejali, ker so bili že tri tedne navajeni tega življenja. Ko smo bili na metinškem hribu, več kot eno uro od mesta, in smo ravno pričeli korakati navzdol, me je Klipfel potrkal po rami in rekel, ozrši se name: »Poglej tja doli!« j »SLOVENSKI GOSPODAH.« Stran S. Napredek nemškega naroda se ima zahvaliti njegovi marljivosti in iznajdljivosti in noben narod ne more propasti kjer posamezni stanott tekmujejo med seboj za napredek in strokovno izpopolnjevanje. Nič tudi ni škodljivejšega za napredek pojedinca, kakor če pada iz enega ekstrema v drugega in na odgovor-I nost bi bilo treba klicati vse one nestalne elemente-špe-kulante, ki zapuščajo svoj poklic z namenom, da bi drugje brezdelno in udobno živeli. Obveznost vsesplošnega koristnega dela naj stopi na mesto današnjega ekstremnega političnega grizkanja ter drvenja za zlatim teletom in namah se bo spremenilo na bolje. Delo naj zadobi svojo pravo veljavo, špekulacija in koristolovstvo pa naj bodo obsojeni in naj se kaznujeta. Časten in potreben je vsak poklic, ki gre za tem, da služi človeku za njegov obstoj, toda nad vse časten je kmetijski poklic, ki hrani vse človeštvo s svojimi proizvodi. Kmetovalci' in kmetijski strokovnjaki na plani Ne omaJovažujmo in oskrunjajmo kmetijskega poklica s tem, da bi iskali zaslužka v drugih manj važnih poklicih, ne puščajmo pa ga tudi skruniti od drugih, ki jim služi kmetijstvo le kot sredstvo v dosego svojih nizkih sebičnih namenov. Vekoslav Štampar. Politični ogled. DRŽAVA SHS. Vse, kar se je dogodilo od imenovanja ponovne PP. vlade pa do danes, je očitno v znamenju čakanja, zavlačevanja in spletkarjenja. Radikalom se vidi, da .smatrajo to dobo za zadnjo postajo PP. vladovanja, ali z drugimi besedami rečeno — za predigro gotovega kon-ea svoje zveze s Pribičevičevimi samostojnimi demokrati. Kakor nikdar poprej, tako je sedaj priznalo glavno glasilo radikalske stranke »Samouprava« v Beogradu, da obstojajo razgovori med radikalno stranko in med radičevci ter da se dela na tem, da se sporazumeta >be najmočnejši skupini v parlamentu. V znamenju in okvirju vsega tega se vede tudi par-fiamentarna anketa ali odbor, ki je prišel v Zagreb, da poda svoje mnenje glede ostalih hrvatskih mandatov (24), ki še niso potrjeni. Ta komisija, anketa ali odbor bi lahko podala svoje mnenje tudi v Beogradu, ker je gotovo, da se morajo vsi ti mandati potrditi, šla je pa le v Zagreb, da se stvar še nekaj časa zavleče in da radikali potem lahko rečejo: glejte, kako smo bili natančni in dosledni, da smo se celo na licu mesta prepričali o vsem tem, kar se je poprej iznašalo proti Radičevi »tranki kot celoti in posebej še proti njenim posameznim poslancem. Radikalni člani ankete so v Zagrebu očividno nadaljevali razgovore in pogajanja, ki že dolgo tečejo med radikalno in Radičevo stranko in večkrat so radikali ravno tako, kakor radičevci povdarjali, da »gre vse dobro.« Pribičeviča vse to silno vznemirja in že ne ve več, kje in kako bi se zgražal, pritoževal in hujskal. Na vse, kar počenja, pa radikali samo molčijo in to je gotovo zanj najslabše znamenje. Preden se je naš zunanji minister podal na konferenco Male antante v Bukarešto, je prišel v Beograd bolgarski zunanji minister Kalfov. To je že drugi obisk, ki ga Beograd sprejema od predstavnikov današnjega bolgarskega režima. Ne saino z ozirom na to, da ta režim vedno sovraži in obrekuje našo državo sploh, Srbe pa še posebej, ampak tudi vsled tega, ker Beograd poprej ni hotel sprejeti pravih ljudskih zastopnikov in voditeljev Bolgarije, ki so kazali toliko pripravljenosti za najboljše odnošaje s sosedi in brati, je treba sedanje obiske in razgovore, ki so seveda tajni, najodločnejše obsoditi. Ker pri nas in v Rumuniji vladajoče stranke vse svoje politične nasprotnike preganjajo kot »boljševike«, zato je bolgarski krvavi režim napravil poskus pod pretveze boljševiške nevarnosti pridobiti v prvi vrsti našo vlado za to, da pred mednarodnim svetom ne bi nasprotovala bolgarskemu zvišanju armade. IZ KRVAVE BOLGARIJE. Bolgarski režimski sodniki in sicer oficirji, ki imajo na vesti nešteto najstrašnejših umorov svojih političnih nasprotnikov, so v Sofiji eel Uden sodili ljudi, ki naj bi bili povzročitelji in soudeleženci atentatov v pravoslavnem velikem tednu. Kakor znano, so se po vsem domnevanju pravi atentatorji, sami odpuščeni višji oficirji izognili režimski preiskav in sodbi s samomori. Vojaško sodišče je pa vkljub temu zapiralo ljudi na tisoče, okrog tisoč je bilo tudi na ulici in po ječah pomorjenih in tudi pred sodišee se je postavilo lepo število obtožencev. Državni tožitelj se je v svoji obtožbi prav malo oziral na čin atentata, ampak je smatral kot dokazano krivdo že to, da so obtoženci po svojem prepričanju zemljoradniki in komunisti. Poleg cerkvenika cerkve Sv. Nedelje, ki je baje pomagal namestiti peklenski stroj, je stal pred vojaškimi sodniki kot glavni obtoženec odvetnik Marko Fridman. Ta je junaško izpovedal svoje prepričanje ter povdarjal, da v Bolgariji sploh ni več zakonitih političnih sredstev, odkar vlada sedanja vlada, ki ima zakone in pravice samo za svoje pristaše. Svojega komunističnega prepričanja tudi sedaj pred smrtjo noče zatajiti, omenja pa, da se nikdar ni posluževal nasilnih sredstev in da so pri vseh nasil-nikih, ki vznemrijajo danes Bolgarijo, vladni ljudje najhujši in da na njih leži vsa krivda, če se tudi brezpravni in zatirani zatečejo k orožju in nasilju. Frid-oaaoa, bivšega štabnega oficirja Kojeva in cerkvenika Zadgorskega je vojaško sodišče obsodilo na smrt. Več smrtnih obsodb je izrečeno tudi v odsotnosti obsojencev. Vlada pravi, da so pobegnili, splošno je pa znano, da so bili pomorjeni po ječah. Proti svojim nasprotnikom pošilja bolgarska vlada še vedno atentatorje okrog po svetu. Tako je prišla na Dunaj neka Karnicin, ki je sredi predstave v Burgtheatru ustrelila nekdanjega makedonskega voditelja Panieo, smrtno pa ranila njegovo ženo in nekega dijaka Bogdanova. Umorjeni Pa-nica je že dolgo let bival na Dunaju ter se je že davno poprej popolnoma izločil iz bolgarsko-makedonske politike. Kljub temu so ga makedonski komiti-zavezniki sedanje bolgarske vlade leta 1920 ponovno obsodili na smrt ter sedaj to obsodbo po najeti morilki tudi izvedli. NOVI NEMŠKI DRŽAVNI PREDSEDNIK HINDENBURG se je začel precej odločno olresati nacijonalistov, ki so ga postavili za kandidata ter kaže najboljše namene za nepristransko in nadstrankarsko izpolnjevanje svojega mesta. Ponovno je že izrazil, da smatra strankarstvo na tem mestu kot na jvečjo napako. Domneva se, da so ga do te neodvisnosti privedli voditelji nemške ljudske stranke iz same jeze do nacijonalistov, pred katerimi so morali umakniti svojega lastnega kandidata. Hin-denburgove nepristranske namene so sprejeli v zunanjem svetu, zlasti pa v Angliji z velikim zadovoljstvom. Hindenburgovo izvolitev je najvišji državni o 13. » 03 » Ljubljana dohod ob 14. » 16 » Ljubljana odhod ob 15. » 16 » Postojna dohod ob 18. » 07 » 3. Romarji naj pazijo, da mariborskega posebnega vlaka ne zamudijo, ker bi drugače ne mogli pravočasno priti v Postojno. 4. Za naše državne železnice romarji ne potrebujejo nobene izkaznice ali legitimacije in je torej odbor nikomur ne bo poslal, kakor je to obljubil v knjižici »Rimsko romanje« str. 95. 5. Knjižico »Rimsko potovanje v letu 1925« in plan rimskega mesta smo razposlali vsem župnijskim uradom, da jih'izročijo svojim romarjem. Kdor še knjižic ni prejel, naj gre po njo k svojemu g. župniku. To knjižico naj vsi romarji dobro preberejo in na romanje vzamejo s seboj. Posebno si naj prečitajo prav natanko važna navodila na strani 92. Razven teh knjižic odbor romarjem ne dopošlje ničesar več na dom. Vse drugo, kar romarji rabijo, dobijo na vlaku. 6. Romarji morajo vzeti denar seboj za vožnjo do Postojne, za hrano med potjo in pa za spominke itd. Koliko denarja bo kateri romar rabil, je odvisno od tega, kako bo štedii. Železnica do Postojne bo stala v tretjem razredu n. pr. iz Maribora okroglo 75 din., hrana med potjo mogoče okoli 110 din. Iz tega si lahko vsak izračuni, koliko naj vzame seboj. Laški denar si bodo romarji lahko dobili še v Postojni v menjalnici na postaji. 7. Duhovniki-romarji dobijo celebret v Rimu in ni treba zdaj prositi zanj. Kar zadeva dopust, naj samo javijo škofijstvu, da se udeležijo romanja, in kako so preskrbeli m nadomestek. 8. Romarji, ki so nam poslali potne liste, da jim oslabimo laški vizum, dobijo iste nazaj na železnici. Tudi laški denar izročimo romarjem, ki so si ga pri nas naročili, na vlaku. 9. Domu pridemo z romanja dne 6. junija 1925. 10. Romarje še enkrat prosimo, da že doma opravi}« sv. spoved, da morejo v Padovi na grobu sv. Antona prw stopiti k mizi Gospodovi. 11. Ako bi še bilo potrebno kaj nujnega sporočiti ro« marjem, se bo to zgodilo v prihodnjem »Slovenskem Go* spodarju.« Zato naj romarji prihodnjo številko dobro pre« gledajo. 12. Končno še naznanimo, da bo na dan odhoda, dne 26. maja, v stolnici v Mariboru ob 7. uri zjutraj sv. maša za romarje, ki se je naj v Mariboru nahajajoči romarji! udeležijo. Na veselo svidenje! Dr. Anton Jerovšefc. Rimskim romarjem-pevcem. Pesmi, ki se bodo pele pri romanju v Rimu pri raznih božjih službah: 1, Mašne: Fabianova IX. iz Cecilije I. Premrlova 8. iz I, zbirke. Sattner^va 6. iz njegovih 12 mašnih. — 2. Marijine: Hladnik: Marija skoz življenje. Riharjeva: Majeva »Že slavčki žvrgolijo«. Kimovec: Marija, Slovencev Kraljica. Sattnerjeva: »Z visokega prestola«. — 3. Ev* haristične: Foersterjeva »Presveto Srce«. (Cecilija I.)« Hribarjeva »Jezusa ljubim«. Glasno zapojmo. —• 4, Razne: Riharjeva »Binkoštna« (Cec. I.), Riharjeva Sv« Peter in Pavel (Cec. II.), Povsod Boga, Zahvalna in razna odpevanja pri lavretanskih litanijah in Slava Brezmadežni. — Pevci naj se pismeno priglase gospodu Stanku Premrlu, Ljubljana, Pred škofijo 12, ter naj povedo, kateri glas pojo (sopran, alt, tenor, bas). Vsak pevec ozir. pevka naj vzame seboj Cecilijo (če mogoče oba zvezka), zbirko »Slava Brezmadežni« in tiste pesmi, ki so se pele na zadnjem katoliškem shodu. Kdor more vzeti tudi še katero drugo, gori omenjeno pesem, ki se nahaja drugod, naj vzame še isto seboj. Pevci naj se na petje po možnosti nekoliko pripravijo. prireditve. Sv. Križ nad Mariborom. Na Veliko Križevo (Vnebo* hod), dne 21. maja, priredi Bralno društvo pretresljivo ljudsko dramo v petih dejanjih »Lovski tat« Vse prijatelje našega odra, posebno pa vse lovce in »raubšiice«, vabi S udeležbi odbor. Vurberg. Dekleta Dekliške zveze na Vurbergu bodo v nedeljo, dne 17. maja, popoldan ob treh v vurberškem gradu predstavljala tri igre »Skrivnostna zaroka«, »Čašicai kave« in »Dve teti.« Vsi prijatelji mladine se vabijo, da se predstave udeležijo v obilnem številu! Sv. Benedikt v Slov. gor. Domačine in sosede vabimo , k predstavi »Miklove Zale«, ki jo ponovno vprizori naša mladina v nedeljo, dne 17. maja t. t., popoldne ob treh. Ker vlada za igro še vedno veliko zanimanje, upamo in pričakujemo obilne udeležbe. Pridite, oglejte si jo, žali vam ne bo! Sv. Rupert v Slov. gor. Orlovski odsek priredi v poslopju stare šole dne 21. maja t. I., na praznik Kristuso-, vega Vnebohoda, ob treh popoldne gledališki veseloigri: »Kmet Herod« in »Eno uro doktor.« Kdor se hoče pošteno nasmejati, naj pride! Uljudno vabi odsek. Sv. Križ na Murskem polju. Ker se igra Ben-Hur na Jožefovo ni mogla vršiti, se ponavlja na Križevo, dne 21. maja 1925. Kakor znano, je igra zelo priljubljena; vsled svoje pestre vsebine, K obilni udeležbi vabi —< Bralno društvo. Sv. Jurij ob Ščavnici. Pozor, Jurjevčani in okoličani! Na binkoštno nedeljo, dne 31. maja t. 1, ob štirih popoi-I clne, vprizorijo naši Orli v uti gospe Repenšek, veliko in , lepo ljudsko igro »Divji lovec.« Med odmori bodo sviralS tamburaši. Ker je ta igra ena izmed najlepših Finžgarje-: vig iger, ki jo še posebej oživljajo petje in lepe narodne i noše, zato pridite vsi, ki ste željni poštene zabave in se ' zanimate za naše delo! Bog živi! — Odbor. Dekliški dan v Ptuju. Dekleta ptujskega okraja! Letošnji praznik vnebohoda Gospodovega bomo proslavili v /Ptuju svoj dekliški dan. Pohitite z radostnim srcem od blizu in daleč v naše staroslavno, častitljivo mesto, da sS zopet nekoliko obnovite vesele spomine na prelepe de-I kliške dneve v Mariboru. To so bili dnevi navdušenja* kaj ne? Sedaj pa hočemo me doma v Ptuju pokazati, kaj da znamo. Naš dekliški dan seveda ne bo tako sijajen ikot v Mariboru, sTčromne so naše moči, a največje veselje nas bo navdajalo, če bomo v trumah zbrane in se v medsebojni ljubezni in prijateljstvu porazgovorile. A čeravno skromen, vendar bo prisrčen spored dekliškega dneva, sestavljen popolnoma v narodnem duhu. Dekleta! Povsod pred-njaoite, če gre za plemenite stvari, tudi sedaj pokažite svojo idealnost in ljubezen do dekliške organizacije. — Kakor smo vam že javili, je spored sledeči:. Ob pol 10, uri dopoldne pri oo. minoritih slavnostna pridiga, ob 10. uri slovesna sv. maša. Ob 11. uri na samostanskem dvorišču dekliško zborovanje; govorijo govorniki Prosvetne zveze v Mariboru. Ob treh popoldne pa bo v društvenem domu slavnostna akademija z 12 točkami. Na programu so razne deklamacije, žive slike, igrice in petje. Dekletal Pokažimo dne 21. maja Ptujčanom, kako močna je naša okrajna Dekliška zveza! Agitirajte pri sosedih, da bo naš dan res lepa manifestacija dekliške organizacije. Na veselo svidenje! Bog živi! Loterija v Ptuju. Z zanimanjem sprašujejo mnogi, kako bo pri loteriji, ako bode moral vsaki osebno priti v Ptuj k žrebanju in kako bodo zvedili o izidu loterije. Vsem bodi poveda«o, da se bode žrebalo pod državnim nadzorstvom in kdor je kupil srečko, ni treba, da bo osebno navzoč pri žrebanju. Vse izžrebane številke bodo objavljene v časopisih; dobitki se bodo pa tudi na željo vsakemu na dom poslali. Zato le pridno segajte po srečkah» ker s tem pomagaš dobri stvari in koristiš sam sebi, piši nemudoma na župni urad sv. Petra in Pavla dopisnico in naznači, koliko sreč želiš. Morda dobiš lepega konja, ali Stran 4. »SLOVENSKI GOSPODAR.« 14. maja 1925. pa krasni šivalni stroj, ali hicikl, ali polovnjah vina itd. Srečka stane 5 din., nikdo naj ne bo brez nje. Kdor pa želi razpečavati srečke tudi med znanci in prijatelji, naj se takoj oglasi in srečke se mu bodo doposlale. Mala Nedelja. Domačine in sosede vabi Kat. izobraževalno društvo na majniško prireditev na Vnebohod v Društvenem domu. Deklamirali bomo, peli zmes in igrali petdejanko »Roka božja.« Sv. Tomaž psri Ormožu. Na Križevo, to je 21. maja priredijo Orli na dvorišču g. škerleca popoldne po ve-eemicah ob 3. uri gledališko predstavo. Predstavljali se bosta dve igri, in sicer: »Tri sestre« (v treh dejanjih) in »Vedeževalka« (v enem dejanju.) Med odmori bo sviral domači tamburaški zbor. K obilni udeležbi vabi vse prijatelje poštene zabave od blizu in daleč orlovska mladina. Bog živi! Blagoslovljenje zastave Marijine družbe v Žičah bode dne 21. t m.,; ob štirih popoldne pa priredi Bralno društvo žaloigro »Junaška deklica« in enodejanko »Planšarica.« Vabijo se posebno sosedne Marijine družbe k blagoslav-Ijanju točno ob dveh. — Odbor. V Braslbvčah se vrši v nedeljo, dne 17. maja 1925, ob treh popoldne slavnost blagoslovitve Zadružnega doma s sledečim sporedom: Blagoslovitev. Pozdrav. Slavnostni govor, govori vlč. g. Marko Kranjc, tajnik SLS v Mariboru. »Pozdrav«, Laharnar, mešani zbor. »Davek na samce«, burka v treh dejanjih. »Gor čez jezero«, Hubad, mešani zbor. Prosta zabava. Med odmori in pri prosti zabavi nastopajo tamburaški zbor iz Mozirja, pevsko društvo v Braslovčah in domači tamburaški zbor. Prostovoljno gasilno društvo v Ponikvi namerava prirediti dne 29. junija veliko javno tombolo pod znanim »Slomškovim orehom« s prav lepimi dobitki (kuhinjska oprava, oprava za spalnico, konjska oprema itd.;. Ker je ' čisti dobiček namenjen za nabavo gasilnega orodja, prosimo vsa sosednja društva, naj to blagohotno vpoštevajo in naj ta dan obiščejo Ponkovljane. Na pomoč! Tedenske novice. Za naše občine, članice (posojilnice) Verbanda v Gradcu, za ureditev državnega gospodarstva Poslanci VI. Pušenjak in tovariši so vložili upite in zahtevali ustmen odgovor v zbornici: 1. na ministra vojne in mornarice, da ukrene, da bodo župani, ki spremljajo rekruie, dobili brez- j plačno vožnjo in da se bodo prisege vojnih obvezancev ■ vršile na sedežu okrajnega glavarstva; 2. na ministra zu- i nanjih zadev in financ, da se izpolni obljuba, dana ob priliki razprave o konvenciji z Avstrijo in podeli 27 posojil- j inicam, članicam bivšega Verbanda v Gradcu, ki trpijo vsled te konvencije škodo, podpora; 3. na ministra financ, j da predloži v smislu določb ustave in zakona za državno • računovodstvo računske zaključke za leta 1922-3, 1923-4 ' in 1924-5, kateri so potrebni pri razpravi o proračunu. -Ker se dosedaj nikdar ni predložil računski zaključek, so j proračuni fiktivni, potrebni so ogromni naknadni in iz-redni krediti ter se povrh tega še povečujejo ta-kozvani »leteči dolgovi«, ki znašajo 2.5 do 3 milijarde dinarjev. Mariborske novice. Nalivi v zadnjih dneh pri nas, na Koroškem in Tirolskem so pozrofiil« izvanredni narast Drave. Drava je zrastla v torek za 2 m, a danes v sredo, že pada. Spravljanje splavov po Dravi je onemogočeno. — Mariborska Glasbena Matica je odpotovala zadnji pon-deljek v Beograd, kjer bo priredila koncert. Beograjčani so matičarje sprejeli zelo slovesno. — Društvo za zidanje nove župnijske cerkve Sv. Magdalene v Mariboru priredi v nedeljo, dne 17. majnrka, na vrtu kadetnice majniško proslavo z zelo obširnim sporedom. Čisti dobiček te pro- j »lave, ki se bo začela ob 15. uri, je namenjen pozidavi nove cerkve. Svirale bodo na veselici tri godbe. Vstop- , runa znaša samo 5 dinarjev. — Zadnjo nedeljo se je vršila ob velikanski udeležbi tombola poštnih uslužbencev. Prvo tombolo, 6000 din. vredno spalno sobo, je zadela šivilja Ana Jeremič, 4500 din. vreden šivalni stroj brivski vajenec Herman Dreksler, moško kolo krojač A. Va-letič, kuhinjsko posodo Vinko Živko, učitelj na Pobrežju in 4 m bukovih drv zidar Josip Pelicon. — Na mestnem j pokopališču se je hotela obesiti duševno zmedena žen- i ska. Njene samomorilne namene je pravočasno zapazil pokopališčni paznik in jej vsaj začasno rešil življenje. — j Kravo je nekdo ukradel Vini carju Francu Pihleriču na Lajtersbergu. — Pondeljek je bila pokopana na Pobrežju ' umrla bivša posestnica Katarina Kraner, ki je bila pod ; sodnijskim varstvom, ker je baje prodala svoje posestvo ' prepoceni. Bila je 84 let stara. Zapušča šest dobro preskrbljenih otrok. N. v m. p.! Primer strahovitega praznoverja in neumnosti smo imeli v soboto proti poldnevu sredi mariborskega Glavnega trga. Pred lekarno je začel nekdo iz svoje strahovite neumnosti, ali pa iz zlobnega namena pripovedovati, da je videl nekega človeka iti v lekarno, a da ga ni več na-eaj. Neumnež ali zlobnež je začel pregrevati staro prazno-verstvo, da v apoteke zvabljajo rdečelase ljudi, jih pomorijo ter iz njih delajo neko čudotvorno in skrivnostno mazilo. Kakor vsaka še tako velika neumnost, tako je tudi ta našla veliko odprtih ušes, enemu bedaku se je pridružilo deset drugih in naenkrat se je vsem zdelo, da so videli rdečelasega človeka stopiti v apoteko. Praznoverni neumneži so se resno pripravljali vdreti v lekarno in jih je morala policija razgnati. Enega od teh, ki je prvi začel razvnemati praznoverje, so zaprli. Za svojo neumnost ali riobnost bo gotovo toliko dobil, da bo v bodoče pametnejši, vseh norcev se pa s postavo in kaznijo ne da spreobrniti in je nujno potreben pouk, pouk in zopet pouk, da ljudje po slabem razumu in po zapeljevanju ne bodo zapadali v strašno praznoverje in vražarstvo srednjega veka. Pomisliti je tudi treba, da netijo vraže in praznoverje gotovi ljudje tudi iz atobrmh in sebičnih namenov. Prepro- stim ljudem vzbujajo strah pred pravim in razumnim le-čenjem, pred zdravnikom in pred apoteko, da hi tako oskrbeli posel in profit najrazličnejšim mazačem in sleparjem. Dolžnost razumnih in poštenih ljudi je najodločnejše delo proti praznoverju in sleparstvu, ki sta si v najtesnejši zvezi. Novice iz Grušove. Po dolgotrajni in težki bolezni je nas zapustil za vedno naš vrli kmet Franc Fras v 64. letu starosti. Kako je bil ranjki zaradi svojega značaja in svojega ¡krščanskega prepričanja priljubljen pri vseh, nam priča negov veličastni pogreb v nedeljo, dne 10. maja. Naj tolaži Frasovo družino v njeni žalosti večni Bog! — Tega dne je priredil šentpeterski Orlovski odsek telovadno prireditev prvokrat v naši Grušovi. Pomagali so mu vrli Šentruperčani. Prireditev je ugajala vsem; ljudem, bilo jih je nepregledna množica, je nastop zelo ugajal. Orlovska misel je v Grušovi veliko pridobila. Sedaj pa na delo, vrli Grušovčani in Viničkogoričani, preko vseh ovir! Bog živi! Aretacija ponarejevalca denarja. Preteklo nedeljo so framski orožniki v Račah izvršili težavno aretacijo. Iskali so nekega Potočnika, katerega zasleduje sodnija, ker je osumljen ponarejanja dolarjev. Zadnje čase se je zadrževal v Račah in tam so ga tudi našli skritega na škednju v senu. Ko je Potočnik opazil, da je njegovo skrivališče odkrito, je pričel na orožnike streljati z revolverjem. Komaj pa je oddal tri strele, ki so zgrešili, se je zgrudil, zadet od dveh krogel v levo ramo in desno roko. Potočnika so težko ranjenega prepeljali v mariborsko bolnico, upati pa je, da bo okreval Potočnik je radi stičnega prestopka bil že nekoč v Avstriji občutno kaznovan. V Gradcu je odsedel 14 let radi ponarejanja bankovcev. Ker so se v zadnjem času v mariborski oblasti pojavili ponarejeni dolarji, je sum takoj padel na Potočnika, ki je za to kmalu zvedel ter se dalje časa skrival pred orožniki. Prvi ponarejen dolarski bankovec se je pojavil v Ptuju. Opozarjamo naše ljudi, naj bodo pazljivi pri menjanju dolarskih bankovcev, ker jih je najbrž še precej ponarejenih v javnem prometu. Velik požar na Dravskem polju. Vas Zlatoličje v občini Št. Janž na Dravskem polju je zadela strahovita nesreča, ki je uničila skoro celo prijazno vasioo ter napravila milijonsko škodo. Ogenj, o katerem pravijo, da je eden največjih dobrotnikov človeštva, pa tudi največji njegov sovražnik, je v noči od minulega petka na soboto vpepelil 21 poslopij ter nekatere posestnike napravil za berače, ker jim je uničil vse imetje. Požar je nastal dne 5. t. m. okrog pol 10. ure zvečeT pri posestnici Tereziji Ertl. Ker so škoro vsa gospodarska poslopja v vasi večinoma lesena in s slamo krita, se je ogenj bliskoma razširil od Ertlove hiše na sosednje stavbe. Takoj, ko so ogenj opazili, so .prihitele sosednje požarne hrambe na pomoč in sicer najpoprej šentjanžka, nato pa še iz Ptuja, Maribora in Hajdine. Da ni bilo mariborske požarne bram be z njenim modernim gasilnim orodjem, bi bilo težko ogenj omejiti. Studenci, iz katerih so brizgalne črpale vodo, so bili kmalu prazni in slednjič so morali ognjegasci napeljati vodo po ceveh iz nad poldrugi kilometer oddaljene Drave. S skupnim nastopom vseh požarnih bramb pod poveljstvom požarnega mojstra g. Šalkoviča iz Maribora se je posrečilo rešiti vse stanovanjske hiše in iz gorečih gospodarskih poslopij živino in nekaj orodja ter živil Zogorelo pa je v 21 poslopjih vso gospodarsko orodje, vozovi, krma, perutnina in tudi večje število svinj, dočim so govedo in konje vse rešili. Najhuje so prizadeti posetniki Terezija Ertl, Franc Orešek, Jakob Ogrizek, F. Ogrizek, Martin Dobnik in Janez Pišek. Škoda znaša povprečno cenjena osem milijonov kron. Posestnik Franc Orešek je dobil pri reševanju živine težke poškodbe. Šele zjutraj v soboto so požarne brambe lahko zapustile pogorišče. Hvala gre pa vsem požarnim hrambam, da so loka-lizirale velikanski požar. Poslanec Ivan Vesenjak si je v soboto ogledal mesto nesreče in bo v Beogradu storil vse, da se ubogim pogorelcem denarno odpomore. še enkrat na naslov finančnega ravnateljstva v Mariboru. Iz Ptujske gore nam poročajo: Pred kratkim smo poročali v »Slov. Gospodarju«, kako so ravnali tukajšnji fi-nancarji z vdovo Treziko Žunkovič ter opozorili finančno ravnateljstvo v Mariboru na nezakonito ravnanje, s katerim se je povzročilo omenjeni vdovi mnogo nepotrebnih potov, zamud in stroškov. Obenem smo v članku prosili, naj finančno ravnateljstvo vse potrebno ukrene, da se poizve, čegav je podpis na dotični odpovedi gostilniške obrti, da se povrnejo vdovi vsi nastali stroški in da se pošljejo na Goro dobri in trezni finančni uradniki, ki se ne bodo imeli za buteljne itd. — Ker se še do danes ni tozadevno storil niti eden korak, prosimo, da se to stori v najkrajšem času, 'ker bi sicer morali nastopiti drugo pot. Da pa dobi finančno ravnateljstvo še boljše mnenje o naših gospodih financarjih, naj se blagovoli na znanje vzeti sledeči slučaj: Nek tukajšnji posestnik je prodal vino veletrgovini Čuček v Ptuju. Vozniki so prišli dne 7. t. m. popoldne po vino, ki se je takoj natočilo in seveda takoj zvečer v hladu odpeljalo. Posestnik pošlje na oddelek finančne kontrole na Ptujski gori po predpisani kontrolni list. Ker je bila pisarna zaprta, gre dotična oseba po list na dom h g. Šantlu, kjer se mu je pa reklo, da je zdaj zato že prepozno, uradne ure so do šestih zvečer. Čakalo se je torej z vinom do prihodnjega dne. Posestnik pošlje fanta zjutraj okoli 6. ure zopet po kontrolni list, a g. Šantl ga nahruli, da naj pride ob 8. uri, ker se še le ob osmih začne uradovati. Vozniki so stali s svojim vinom na cesti hrez kontrolnega lista, ne vedoč, kaj bi storili. Ker si niso upali vozniki brez kontrolnega iista na pot, je moral posestnik osebno z njimi pet ur daleč v Ptuj, da jim preskrbi v Ptuju potrebno listino. Z ozirom na to prosimo finančno ravnateljstvo, da naj preišče tudi ta slučaj in da gospode poduči, da so oni radi nas na Ptujski gori, in ne mi radi njih. Ako bi še pa ta slučaj ne zadostoval, pa hočemo prihodnjič navesti nekaj prav zanimivih pomočil, n. pr. kako je g. Šantl kuhal pri g. Gejserju borovnice, kje in v kakšnem stanu se nahajajo naši gg. financarji med uradnimi urami itd. Novice iz Radgone. Na zadnjem strankinem shodu zaupnikov SLS so se volilci-dvolastniki poslancu g. dr. Hohnjecu pritožili, da morajo opetovano plačevati carini po 5 dinarjev za prolaznice, če hočejo voziti v Avstrijo potrebne stvari za obdelovanje svojih posestev. Poslanec dr. Hohnjec se je obrnil tozadevno na generalno direkcijo carin v Beogradu. Dotični refernt je izjavil g. poslancu, da gornjeradgonski cariniki pobirajo imenovane pristoj bine pomotoma in je obljubil, da bo prizadetim' gospodom naročil, naj s pomotnim pobiranjem prenehajo. To sporočamo v vednost posestnikom-dvolastnikom. — Po trških krčmah nekaj šepetajo, kar cika na ljudsko nezadovoljnost s popolnim preustrojem v opekarniški upravi. Občina je nastavila namreč v opekarni novega ravnatelja-ino-zemca. Ta gospod pa baje preveč posluje drugje, kakor v svojem uradu. Prejema lepo plačo in če se kam pelje po uradnih opravkih, sf zaračuni dijete tudi za čas, ko v Gornji Radgoni sladko počiva v svoji topli postelji Kontrolirati pa svojega dela ne pusti preveč rad. Če hoče občinski odbornik pogledati v njegove račune, se mora poprej napovedati. Tako se je pogodil s člani opekarniškega odseka. Vsekako vzbuja taka pogodba nezaupanje in povzroča razna sumničenja. Občanom se zdi tudi čudno, da je ravnatelj zahteval in dobil še eno novo uradniško moč. Saj je splošno znano, da je v tej časovni in denarni krizi v opekarni dela dosti manj, kakor ga je bilo pred leti, ko je stalo vsak dan pred opekarno vse polno vozov, ki so odvažali opeko na vse strani. Če je takrat zmogel to delo par let gospod Lanoič sam, zakaj ne bi zmogel velike manjšega dela gospod ravnatelj Markovič?! Gospodje, tako gospodarstvo nikakor ne spričuje vaše ljubezni do občine! Pa stoji črno na belem, da je županstvo trga Gornja Radgona g. Lančiča razrešilo njegove funkcije kot opekarniškega nadzornika, ker to mesto z nastavitvijo ope karniškega ravnatelja ni več potrebno in bi pomenilo veliko obremenitev opekarniškega podjetja. Ali vam bode novi uradnik delal zastonj? Glejte, prizadeti gospodje, kako sami sebe bijete po zobeh! Ne, gospodje demokrati, (tako se namreč nazivate, dasiravno tega imena nikdar ne zaslužite), ni vam bila pri srcu dobrobit opekarniškega podjetja, ko ste razrešili Lančiča njegove funkcije, ampak vam je bilo zato, da na lep in zvit način izpolnite 9. točko Franc Koroščevih pogojev, ki vam jih je stavil lansko leto po izidu občinskih volitev, predno se je združil z vami aa skupno nastopanje v občinskem odboru. Dotična točka se glasi: odstranitev .Lančiča iz opekarne. Tako in podobno šepeta ljudstvo niv dobro je, da šepeta, ker to je dokaz, da davkoplačevalci s pozornostjo zasledujejo, kaj se godi n kako se gospodari v občini. — Podružnica Slavenske banke v Gornji Radgoni je v likvidaciji. S 30. majem t I. preneha s poslovanjem. — Pretekli teden smo pokopali že sedmega fanta, v tem letu. Umrl je na kostni jetiki. V Veržeju sigo imeli v nedeljo, dne 10. maja, lepo obiskan shod SL§. Govoril je tajnik g. Marko Kranjc a Maribora. Tudi računi Yas bodo zanimali. Teden za tednom beremo v »Slov. Gospodarju« iijserat o Ljudski posojilnici v Celju. Kako velik pa je splolj ta denarni zavod, kakšno varnost pa nam nudi? Vsega nam inserat sam ne obraz-ložuje natančno. V pojasnilo Vam naj bo sledeče: Ljudska posojilnica v,. Cel ju je zadruga z neomejeno zavezo, pri kateri vsi člani, katerih je čez 1900, s celim svojm premoženjem jamčijo. Poleg tega ima zavod v Celju dve hiši. Denarnega prometa je imel zavod v pretečenem letu čez 790,000.000 kron., stranke so imele na hranilnih vlogah vloženega čez 85,000.000 kron, na posojilih je znašalo stanje čez 64,000.000 kron. V blagajni je imel zavod dne 31. XII. 1924 gotovine 1,400.000 kron, tako, da lahko postreže strankam vsak čas s poljubno svoto. Natančno in vestno poslovanje zadruge pa nadzira vrste uglednih mož. načelstva in nadzorstva. Tajništvo SLS v Mariboru, .Aleksandrova cesta št. 6, posluje (izvzemši nedelje in praznike) vsak dan od 8. do 12. ter od 15. do 18. ure. Tajništvo SLS v Celju, hsotel »Beli vol«, posluje isto-tako vsak da^i dopoldne do 8. do 12. ure, popoldne pa od 14. do 17. ure. Somišljenike vabimo, da se radi poslužujejo obeh tajništev, kadar potrebujejo kakega pojasnila ali posredovanja. Pdor se obrne na tajništvo pismeno, naj priloži znamko aa odgovor. Tajnik SLS; Marko Kranjc bo odslej redno v tajništvu SLS v M a r i b i> r u ob torkih in petkih od 8. do 12. št od-15. do 18. ure, v tajništvu SLS v Celju pa ob četrtkih od 9. do 12. ure. Te dneve so vabljeni zlasti voditelji naših krajevnih organizacij SLS, odborniki in zaupnika, da se oglasijo V strankinem tajništvu, ako so v Celju ali v Mariboru. Naznanilo d'sprejemu v škofijski zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano za šolsko leto 1925—26. V zavod sv. StanislAva se sprejemajo zdravi, dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi dobrih, krščanskih staršev, ki so dovršili z odličrtim ali vsaj z jako dobrim uspehom ljudsko šolo; zlasti taki, o katerih je upati, da se bodo po dovršeni gimnaziji 'posvetili duhovskemu stanu. Prošnje za sprejem je nasloviti na škofijski ordinariat v Ljubljani Prošnji naj se priloži krstni list in obiskovalno izpričevalo. Starši ali njihovi namestniki naj prošnje s prilogami prinesejo v zavod sv. Stanislava v času od 4. do 18. junija t 1. Z njimi naj pridejo obenem tudi njihovi sinovi, za katerih sprejem prosijo. Samo iz Julijske Krajine se sprejemajo gojena izjemoma tudi samo pismenim potom, toda le pogojno, ."dokler jih vodstvo, ko pridejo v zavod, ne .potrdi. Sprejemni izpit bo dne 30. junija ob pol 10. uri dopoldne. — Vodstvo zavoda sv. Stanislava v 5t. Vidu n, Ljubljano. *4'. maja 1925. »SLOVENSKI GOSPODAR.« Stran 3. 1 Iz Šalovec pri Središču nam poročajo, da je Andrej Trstenjaik poznan kot star in pravičen pristaš SLS in da ealo dopis v »Slov. Gospodarju« z dne 23. aprila t. 1. ni ¡ročen. Le Obreza pri Središču. Na dan sv. birnpe dne 11. t. m., je nabral pri pogoščenju birmancev pri 'g. I. Borku, posestniku v Obrežu, za Dijaško kuhinjo v Mariboru g-Ljudevit Kuster, 65 din., kateri znesek je bil po pošti odposlan na Dijaško kuhinjo. V imenu revnih dijakov naj--' lepša hvala nabiratelju in darovalcem! Za šk. dijaško semenišče v Mariboru so darovali: Č. g. Jožef Presnik, kaplan pri Sv. Vidu niže Ptuja, nabral na gostiji Turk—Predikaka v Lancovi vasi 204 D. «. g. Anton Oblak, kaplan v Mozirju, nabral na neki gostiji v mozirski župniji 270 D, č. g. Miloš Šmid, župnik v Solčavi, mesto venca na grob monsign. dr. Medveda 50 D, g. Rado Mohorie, nabral na gostiji Roškar pri Sv. Antonu v Slov. goricah 90 D, č. g. Ivan Kodrič, kaplan pri Mariji Snežni, nabral na poslovilnem večeru g. stražmojstra Gor j upa 115 D. Qospodarske vesti, .t Kmetijska podružnica Maribor in okoliš naznanja, da ima državni ekonom pri državni oblasti oddati za srez Maribor levi breg še enega plemenskega mrjaščka Mrjašček se dobi za .približno polovično ceno; zato se .pa mora oni, ki ga sprejme, zavezati, da izpolni sledeče pogoje: 1. mora kupnino plačati pri prevzemu živali; 2. mora vsako pri-puščanje mrjasca zapisati; 3. sme računati le zmerno in krajevnim cenam primerno skočnino; 4. mora za splošno plemensko rabo mrjasca vedeti do starosti dveh let; 5. ga ne sme začeti pripuščati pred dopolnjenim 10. mescem. Ud podružnice, ki želi mrjaščka imeti, mora pri načelniku podružnice izpolniti zavezno pismo in le-to oddati najkas-nje do 20. maja državnemu ekonomu, Županijska palača, H. nadstropje, duri štev. 55. — Načelnik. Novacerkev nad Celjem. Obeta se nam, da se vzdra-mi iz dolgega spanja Čebelarska podružnica v Novi cerkvi. Šesto nedeljo po Veliki noči dne 24. maja 1925, ob pol 15. uri, predava čebelarski veščak č. g. župnik Petemel pri čebelnjaku g. Otona Sameca v Polžah zanimivosti iz čebelarstva. Ta dan se voli tudi nov odbor. Sosedje prisrčno vabljeni! Mariborski trg dne 9. maja 1025. Vkljub precej gor-bemu vremenu (+ 21"C) je prišlo 40 slaninarjev na má-riborski trg, ki so .prodajali svinjino po 25 do 30 din.', slanino po 21 do 25 din. in drob po 20 din. kg. Konkurenca domačih mesarjev traja dalje. Ti so prodajali gové-drno po 10 do 20 din., volovsko meso po 17.50 do 20 <ün„ telečje meso po 15 do 20 dn. in svinjsko meso po 16 do 18 din. kg. Klobase pa so prodajali še vedno po 20 do 40 din. kg. — Perutnine je bilo okoli 1000 koma-<¿ov. Prodajali so kokoši po 30 do 60 din. komad, piščance pa po 20 do 30 din. par, race in goske po 80 do 120 din., purane pa po 100 do 150 din. komad. Cene domačim zajčkom so bile 8 do 50 din., kozličkom 40 do 100 <¡ün., ovcam 100 do 250 din. in kanalčkom 25 din. za 1 feomad. Grlice so se prodajale po 75 din. par. — Krompif, aelenjava, sadje in druga živila: Kmetje s 615 komadov in sicer 19 konj, 15 bikov, 150 volov, 414 krav in 17 telet. Prodalo se jih je komaj 229 poma¿. s črno glavo.« nograd nasajen z muškatom Priložnost za nakup. 38 ora-z ranfolom, da lov zaokroženega £sestya se b hI vina. Ceno pove Katari- proda pod ugodnimi plačilni- na Letonja, Podloze 113, pošta ml " - 1 Ptujskp gora. r(.i10 ,..... Pogoji: 10 oralov njiv, 11 i—i;oralov travnikov, 8 oralov O gozda za seč, 3 orale vino- ~ grada z viničarijo, 6 oralov Franc^ pos.j Radehova,"pošta fdonosnika lepa hiša, gosoo Sv. Lenari v Slov. gor ;dfrsko P°?loPJ.e> P01^15*.1 _5_ 1 stroji, stiskalnica na gepelj. Kupim ali vzamem v najemne lahko tudi parcelira.Vpra- hišo za manjšo trgovino (tudi ša se P" Štumpf Franc, Stu- gostilno) Slivar, Ljutomer. deDC1 Pri Mariboru, Na obrež- __583 2-1 i" 71._537 3-1 Prodani mlinski dvovrstni valjak 35-22, dva para umetnih kamnov, gonilo in jermen. več gonilnih koles, večje Posestvo v obsegu 6 do 7 ora lov želi kupiti Kramberger MRLA OZNANILA. Kolarskega učenca sprejme 18 letni fant išče službe za takoj Anton Keršič, kolar v trgovsko obrt. 1 in pol leta se Framu. 604 2—lije že učil. Naslov .v upravni- ----- - - — štvu. _ 596 Pekovski učenec iz dežele zaL,, , ,, . . ~ "" , .. ' moderno parno pekarijo, 15 starejša sluzkuija za vsa his. do 16 let star. močen in iz do- dela> vajena mora biti samo ..... - stojne srednje mescanske kuhinje, zdrava, pametna in poštena. se sprejme za takoj- bre hiše, se takoj sprejme. — Pekarna Pisanec, Maribor, Koroška cesta 11. 577 2—1 Proda se posestvo z vinogradom, pet do šest oralov, z novim poslopjem, 40 polovnja-kov večinoma nove posode s pijačo, vinom in pohištvom ¡število dvigalnih korcev — dne 24. maja 1925 ob eni uri Aufzugbecher) m raznih dr iv-popoludne na licu mesta: Me-iglh mlinskih priliklin, 21 m tava št. 8, pri Sv. Petru niže:zelezne> leP» izdelane ograje Maribora. Plačilo po dogovo-|za grobove, verande itd. po ru. 600 ugodni ceni. Franjo Le- barič, Žg. Sv. Kungota. 592 Dobroidoea bran,(arija v Mariboru ali blizu koroškega kolodvora se išče za takoj. Resne ponudbe na upravo lista pod »branjarija«. 599 Posestvo. 3 velike njive, sadonosnik, travniki, redi se lahko 6 glav živine, zidana hiša tik farne cerkve, blizo Maribora za 125.000 D na prodaj Pojasnila v trgovini na Grajskem trgu 2. 573 2—1 Malo posestvo na prodaj: pet oralov zemlje, nekaj njiv, travnika, sadnega drevja in Kdo posodi invalidu na dolžno pismo brez poroštva 5 do 8000 tisoč D za dobo enega leta po visokih obresti? Denar se rabi za prevzet je malega posestva, kjer bi. upeljal malo branjarijo. Dopise na upravo »Slov. Gospodarja«. 598 Jajca za podtaga nje štajerskih in sulmdotskih kokoši, čiste pasme. se dobijo vedno pri F. Greiner, Maribor: Gosposka ulica 2. Razpošiljanj* po pošti. 578. jj šnji nastop v večji trgovski hiši na deželi. Ponudbe z navedbo dosedanjega službo- Sprejme se samski rokodelec ali invalid-rokodelec kot me- . „ v.nar pri Sv. Andražu pri Ve-!vanja pod »Snažna in pridna« lenju, p. Velenje. 589 2—1 i na upravo »Slov. Gospodarja». 5/4 2—1 s» s^asztfra bššSrasas hčerke v oskrbo. Bila bi za Mizarskega učenca sprejme vedno preskrbljena. Naslov v takoj Glaser Kari. mizarstvo, upravništvu. 565 3—1! Hoče. 586 hoste. Hiša zidana in gospo^ Vinogradniki? — Škropilnice darsko poslopje v dobrem proti peronospon Seniacijo-stanu. Cena 80.000 kron. M. rlalna «ovo^t. Nepok varljiva! Vodnik. Sevnica ob Savi 46.¡lOletno jamstva Boljše kakor 571 3_j j francoske. Cenik s sliko. Milan C.eraj. Samobor. SSL 2—1 Lepo posestvo se proda: oko- " - ---- li 3 orale: vinograd, njive, sa- Pozor! Ravno došlo blago na donosnik, gozd, poslopje; bli- ve cene. Platno barhenb dr «k zu šole in cerkve, tričetrt ure hlačevina, svileni robci, sok-od postaje. Cena 25.000 din. no itd. Dobiva se najceneje Ugodni plačilni pogoji. Na- pri Trpinu, Glavni trg 17. 49 slov v upravništvu. 542 3—1;——7 -. ..——. .-— --- ----- — Brusimo britve, Škarje, neia Proda se posestvo z mlinom itd. Električna brui»arna (» brez konkurence. Ivan Kovač brivnici Koštomaj) Celje, Pre-Crešnjevec 1, Slov. Bistrica.'šeroova ulica 19. 1111 Vse sovo? i» da prodaja v Celju najboljše blago najceneje AMERIKANEC ki je pripeljal na novo veliko oblačilnega blaga ii Amerike. Vsakdo ve, da je •morikansko blaio najbolj trpežno in lepo. Le segajte pridno po njem, ker prav sedaj je velika izbira. Vsi k It AMERIK AMCU « Calla, «lavni t ra 1«, pri farni cerkvi. II Zäksj ¡¡MEHIKANCA vsakdo hvali T Zato, ker prodaja močno blago po nizki ceni, OSTANKE pa za skoraj polovično ceno. Prvovrstni angleški in ostra« ski plinski koks na drobno is debelo dobavi po znatno zni žanih cenah Mariborska mestna plinarna. g| Prima Dfirkopp Šivalni «troji in kolesa po najnižjih cenafc pri Alojzu Ussar, Krekova ulica 14. I03f Vabilo na občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Štefanu, dne 31. t", m. ob 3. uri popoldne pri g. Fr. Punger-sek. — Spored: Rač. zaključek za 1924. Reviz. poročilo. .Volitev načelstva in nadzorstva. Slučajnosti. 593 IZJAVA. Podpisani Hauptman Jožef, cestar v Jarenini, preklicujem vse žalitve kot neresnične napram posestnikoma Korošec Andreju in Mikiš Jožefu, oba posestnika v Vukovskem dolu, ter Perko Juliju, delovodij« na Pesniškem dvoru, in Korošec Ivanu, posestn. sinu na Jareninskem vrhu, ter se imenovanim zahvaljujem, da iiiiso napram meni sodnijsk® nastopili. — Jareninski vrh, ¡dne 3. maja 1925. ¡585 Jožef Hauptman. V Petrovčah POZOR! Radi odhoda prodam hišno in kuhinjsko opravo, kuhinj-|je lepa enodružinska hiša aa sko posodo, sodarsko orodie . . ,, -. dne 21. maja 1925 ob 3. uri p8-IProdaJ- Električna razsvet-poldne: Jakobski dvor, Sv. Mava. Uselitev takojšnja. Kat. Jakob v Slov. gor. 588iHojnik, Petrovče. 590 Svarilo! Proti vsakomur, ki bo razširjal neutemeljene, nesmiselne ali hudobne govorice, katere bi utegnile škodovati ugledu lekarnarskega stanu ali pa njega obratu, bode policijska oblast z vso strogostjo sodnijsko postopala. ( 224 KHaBBHHHfftlBBBBSIffiMHKaaMUraKKHHaaa iCmotiei Kmetice! Najboljše zamenjate za čisto bučno olje Vaše bučnice in solncnice, in to luščene in neluščene, in tudi mak v tovarni bučnega olja I. Hodimiiller, Maribor, Pod mostom št. 7 (desni breg). Prevzame se tudi prešanje in prodajajo poceni otrobi in prga. Občni zbor Kmetijske zadruge v Dolu pri Hrastniku se vrši v nedeljo, dne 24. maja 1925, ob po! 8. uri zjutraj v gostilniških prostorih g. Petra Šentjur« s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem rboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1924. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. 1 6OI Hranilnica in posolllnica v Ribnici mm PsMriv r.z.in. s. ima svoj tedni letni občni zbor v nedeljo, dne 24. maja 1925, ob 9. uri predpoldne v po« sojilniški pisarni s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1924. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Če bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje z istim dnevnim redom in na istem prostoru drug občni zbor, ki sme sklepati brezpogojno. 597 Načelstvo. Vabilo XVII. Hraiiliice ii posejiliice v Pttrovčah r. z. z n. z. ki se vrši v nedeljo, dne 24. maja 1925, ob 9. uri dopoldne v zadnižni pisarni s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Odobrenje računskega zaključka za leto 1924. 5. Slučajnosti. i Ako bi ta občni zbor ob navedeni uri ne bil sMepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki je glasom pravil sklepčen pri vsakem številu navzočih zadružnikov. 602 Načelstvo. J 14. maja 1925. Stran 7. ZErZL^b». - - ne boš Strgal, ne, imam motno obleko, ker sem kupil sukno v veletrgovini R. STERMECKI v Celju Ž1ev.24katera razpošilja trpežno sukno m D 60-—, močen ševjot m D 70'—, fini kamgarn m D 90—. Ilustrovani cenik z črez 1000 alikami se pošlje vsakemu zastonj, vzorci od sukna, kamgarna in razne manuiaktur-ne robe pa samo za 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom o-aefcno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Naročila črez D 500 — poštn. prosto. Trgovci engros cene. Kazglas Vodstvo naše ekspoziture v Mariboru, Slovenska ulica št. 13, je s 1. majem 1925 prevzel g. I. Simčič. Prejšnji vodja g. Ig. Nadrah je izstopil iz službe. „SLAVIJ A« jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani. ZAHVALA. Tvrdka »Gebrüder Böhler« v Kapfenbergu je napravila za cerkev v Spodnji Polskavi veliki zvon, ki se harmonično vjema z ostalimi tremi bronastimi, zraven še majhen zvon za smrtno uro. Zupljani smo z obema zvonovoma prav zadovoljni in priporočamo tvrdko prav toplo. Spodnja Polskava, dne 10. maja 1925. 587 Cerkveno-konkurenčni odbor. 18 redni obini zboi Hranilnice in posojilnice v Selnici ob I)mivi. r. /.. /. n. z.. se bo vršil v nedeljo,'dne 24. maja ob 8. uri zjutraj v uradnih prostorih v žppnišču. Dne v n i r e d : 1. čitanje in odobren je zapisnika o zadnjem obe. zboru. 2. Poročilo liaeelstva. 3. Potrjenje rač. zaključka za leto 1924. 4. Volitev načelstva. .). Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ob določeni liri vsled nezadostnega števila članov ne bilo sklepčnosti, se vrši občni zbor pol ure pozneje pri vsakem številu članov in z istim dnevnim redom. 591 Načeistvo. KOMATI in opreme zakonje za lahko in težko vožnjo, dežne plahte za konje in vozove, svetiljke za kočije, ovratniki, nagobčniki za pse. Dalje velika izbera kovčekov in torbic za potovanje, nahrbtniki, gamaše, gonilni jermeni za mline, žage itd. Popravla se sprejemajo ter točno in solidno izvršijo. Ivan Kravos Maribor Trgovina in zaloga: Aleksandrova c. 13 • Sedlar, in (urbar. del. Slomškov trg št. (i Za reklamo se prodaja v trgovini Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2 krema za čevlje »Lebin« male po din. 2.25, srednje po din. 4.50, V* kg po din. 11.50; »Egal« male po din. 1.50, srednje po din. 3, X kg po din. 8. 510 2—1 PraVattrazaVasf je Suttnerjeva ura, kajti ¥"■ potrebujete točno idočo ara z jakim in preciznim ustrojem, lepo izdelano in pri vsem tem poceni. Z uro od Suttnerja boste vsekakoi zadovoljni. Tvrtka SuttDea kot jugoslovenska podružnica lastne tovarne ur v Švici, jamči Vam za dobroto ustroja! Vse nadkriljuje znamka »IKO«! Zahtevajte bogat» ilustrovani cenik. Pošljite za istega samo 2 dinarja za po-« štnmo na naslov: TOVARNA UR H, SUTTNEB * LJubljani, št. 085. Slovenija. Najboljši trboveljski cement zagorsko apno bukova dna kovaški premog deske vseh vrst late, štafelni zmiraj stalne zaloge ter najceneje pri J. Lovrenčii in drug v Križovcih pri Ljutomeru (poleg cerkve). Samo300D fpanko na. dom1 Ta garnitura kuhinjske posode je iz najboljšega aluminija; snežno bela in desetletja trpežna. Dobavlja se proti predplačilu ali povzetju. Kovinska industrija INZ.JJH.BOHl.Maribcr.SJli Panade držijo in to gornja vrsta od leve na desno pe ca IH, 1*4 in 1% litra in spodnja vrsta po ca 1, 1%, IX, litra, ponev ima 20 cm premera. Naročite takoj, ker n« vem», ako nam bodo razmere dovolile, vzdriati trajne t« ugodno ponudbo. Cenik brezplačno. Inserat priložiti. Ako ne ugaja, m vzame radevolje nazaj. Mestni stavbenik RUDOLF KIFFNIJtNN Maribor, Meljeka cesta. dc Parna žaga in lesna trgovina. Kupujemo okrogel les in sicer: plohe in dolg les (samo dober, zdrav in močnejši les) od 10 col v premeru naprej. Prevzamemo rezanje okroglega lesa vseh vrst in dimenzij do največ 60 cm v premeru, po najnižjih cenah. Prodajamo vse vrste rezanega lesa in razni stavbeni materija 1. Menjalnica za les in sicer oddajamo v zameno okroglega lesa rezan les in stavbeni materijah Na debelo in na drobna! Znatno znižane cene! APNO r Priporoča se Tiskam s?. Cirila y Marioorn. Za poljske kr>iže si mnogi želijo Kristusove podobe (korpuse). Da ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih cenah: 05 cm veliki po 550 D, 75 cm veliki po 600 D, 80 cm veliki po 700 in 800 D, 90 cm veliki po 800 D, 100 cm veliki po 950 D in po 1280 D, 120 cm veliki po 1700 D. Stenski križi z leseno podobo (korpusom) stanejo: Velikost 20 cm po 42 in 77 D. 25 cm po 55 in 90 D, 30 cm po 77 in 100 D, 35 cm po 9G in 115 D 40 cm po 140 D. Stenski križi s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih po 4, 12, 18 in 24 D. Stoječi križi s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih in izpeljavah po 22. 24, 28, 30 in 36 D. Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se toplo priporoča, da si vsak, kdor križe potrebuje, ist kupi v Tisk. sv. Cirila v Mariboru. ^' K* j IS/» t K* I ** [»v* I »v*; */« > >v« mik^v^ik^innn k.i'w.4:». J ¡t. J Domače sredstvo, katero Vam je potrebno in ki bo tudi pri Vas ob vsaki priložnosti pokazaio svoje bolečine olajšajoče dejstvo, je: LEKARNARJA FELLERJA ELSA-FLUID. Vrelec moči! 2« skoz 26 let izkušen in priljubljen! Znotraj za želodec, pri krčih in bolečinah nekoliko kapljic na sladkorju. Hitro deluje kot sredstvo za drgnjenje pri revmatičnih bolečinah in v vseh slučajih, kjer masaža potrebna! Odstrani nahod in stori neobčutljivega proti mrzlemu zraku, je enako dobro za oči, ušesa, zobe, glavo, usta in grlo. Z zavojnino in poštnino stanejo: 1 paket s 6 dvojnat. ali 2 specialne steklenke . . 62 D. 2 paketa s 6 dvojnat. in 2 specialne steklenke . 96 D. 3 pakete s 12 dvojnat. in 2 specialne steklenke . 130 D. 6 paketov s 18 dvojnat. in 6 specialne steklenke . 240 'D, Naročila točno naslovtii na: B&UGISVi V. FELLER, lekarnar, v Stubici Donji, Elsatrg 341. Hrvatska. iz Zagorja, Portlandcement v vsaki množini in zmiraj sveže. Traverze in vsa druga železnina se kupi ceneje kol drugod v staroznani veletrgovini z železnino in gradivnim materijalom I. Andrascftitz Vodnikov trg Maribor Vodnikov trg DENAR si prihranite, ako kupite manufakturno blago vCelju„Prisolncu" Stalno ogromna zaloga vsakovrstnega svežega blaga, kakor: sukno za moške, volneno za ženske, hlačevino, tiskovino, baržun, barhent, belo platno, rujavo platno nogavice, pavola, vsakovrstno moško ter žensko perilo, brisalke, odeje, dežniki, dežni plašči, cefir in plavc platno za srajce, klot, čepice in naglavne rute. Ne opustite se prepričati! Za obilen obisk se priporoči Aloiz Drofenil Glavni trg 9 Cede Glavni trg S» II Za riadopolnitev paketa se priporoča: ELSA-ŠVEDSKE KAPLJICE za želodec, ki pospešujejo prebavo. ELSA-ZAGORSKI SOK proti kaš-lju in bolečinam v prsih. II Birmska darila vsake vrste, kakor lire, zlatnina in srebrnina najcenejša pri tvrtlki F. KNESER, MARIBOR, Aleksandrova cesta 27 preje A. Kiffmnnn. Prihrani si mnogo denarja kdor kupuje manufakturo grl Francu KolBeritsch v Apačah in njegovi podružnici pri " ' Str. Ani v Slovenskih gorioah. Z a s t o n i in poštnine prosto se pošlje takoj krasni cenik z več tisoč slikami. — Pišite nemudoma ponj v Prvo gorenjsko razpošiljalno Ivan Savnik Kranj—Slovenija. 1 Vzorci raznega blaga za obeske se pošljejo na ogled. Postrežba točna! Mera obilnal ' Stran 8. .SLOVENSKI GOSPODAH« 14. maja 1925. KRAPIHSKE ■ TOPLICE £ri Zagrebu zdravijo: protin, revmatizem, išias, ženske olezni itd. — Stalna vojaška godba, električna raz-svedjava, kino, lastna radiopostaja ter druge zabave, Izven glavne sezone znatni popusti na cenah. Pojasnila daje brezplačno kopališčna uprava KRAPIHSKE - TOPLICE % !k.VOI W W W W W I I LV< | k'i I L-i I J-1 O i ■ O Samo 250 D ft stane gumijevi dežni plašč zelo trpežen. * isti boljše vrste 290 D. Najfinejši 460 D. Dobiva se v lepih barvah samo v Pivi toreijski razpoSiiiaiiici IVAN SAVNIK, KRMNI 400 Istotam se razpošilja zopet vse vrste ma> nuf akt urnega blaga po zelo nizkih cenah. Zahtevajte vzorce in cenik! Somišljeniki inserirajte ».k. »nt. ^ »K. EABNER| GRAVER f Original Saokeve pluge ^pg | želo ugodni ceni _^ ^rrf\ttir ke traverze, ce-S kakor tudi vse osta- ^^J^g^KfcJl ment, žičnike in I lo orodje za polje- °1mmtm^M pločevino kakor £ delce, kovače, mi- tudi vse v to stroko t zaije, sodarje i. t d. j IkljiptSj^^ spadajoče predmete MMMMMM Najcenejše in najuspešnejše oglaiuiate samo potom Oglasnega zavoda; F. Voršič-a 1 vetetrgoviia z žeieznioo Cane nizke. Plflter & Leiiard Potf.re^Ja*iM tMRIROP " naslednik, Marlbar, SlomSkov trg 16. Pojasnila brezplačno) k k k k k it i J tf i ** Ali sem že obnovil naročnino] f f V boj za srečo ti Velika efektna v loterija ¥ Ptuju t korist novih orgelj v cerkvi sv. Petra in Pavla. Loterija obsega 250 lepih dobitkov v skupni vrednosti 50.G00 Din. Vrši se 29. junija 1925. Prvi in glavni dobitek je leg» mlad kovtj. tfs&ja psssstvo z hišama za Din. 100«- dobi lastnik naše srečke, katero bo zadel žreb. Cel» &B*@&ka Din» IOOc-~. Cstrflaska srečka D 25--. Daaatiasfea sraSba '» 10"-:, Pri četrtinikih srečkah igrajo Štiri, pri desetinskih deset oseb na eno Številko. Zadene žreb la» trtinsko ali deaetinsko srečko, vrši se med štirimi oziroma desetimi posestniki dobitka ponovno žrebanje, ako ce isti v teku 14 dni med sabo z dobitkom ne spravijo. Izžrebanih številk 2ODG, Dan žrebanja ae naznani po časopisih, takoj ko bodo srečke razprodane. I Srečke razpošilja »Prostovoljno gasilno društvo« v Strnišču pri Ptuju, proti naprej vpošiljatvi zneska za sreikc ter Din. 3-— za priporočeno pošiljate v. — Iščejo a« povsod prodajulci sreik 2. Šivalni stroj (»Singer«) 3. Kolo (bicikl) 4. Cela kravja koža, ustroj, za podplate 5. Polovnjak vina (3 h!) 6. Namizni servis 7. Bala belega platna 8. Prašič 9. Kuhinjska garnitura 10. Blago za moško obleko 11. Blago za žensko obleko 12. Žepna ura 13. Vreča moke 14. Ivlaflra drv 15. Vsi zvezki Jurčičevih spisov (vezani) 16. Servis za vino 17. Servis za pivo 18. Zaboj mila itd. itd. Srečka stane samo 5 Din. —v Dobijo se pri župnem uradu Sv. Peter in Pavel v Ptuju. JBrempUicen t»»ulc! m tem« fmm»tw i Najpopolnejši Stoeier šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, si oglejte to izrednoBt pri tvrdki Lud. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/L Denar naložite lUtfbelJie In najvemelie pri SpidnjeStijtrski ljudski pasojilnlci r.z.m.z. v Nirihiru, Stolna ilica št. 6. ki obrestuje hranilne vloge po 1 H affiBaBBBBBBnaaaBBSBBBBBBisaBsivBBBaszaBaaBaBsaaaaiS 87®* 10°/o oziroma po dogovoru. HeloJSte flieear le ar i Uadskl posojilnici v C«liu refistrtvisl ziiruii z nMMjeco zavezo. Cankarjeva ulica 4, poleg davkarije (poprej pri »Belem volu«) kjer je najbolj varno naložen in se najvišje obrestuje. - Rentni in invalidni davek pladnje posojilnica. s Oglasi v „Slav. Gaapsdarju" Imaja najbalJS! uapah 1 31 IK es m m m m s m E es s m s ' V r.i1 V i V «V I "V I V 1VI ir."": V VI ^ »JniiTlfcK«. »f" * Zadružna gospodarska banka d. d. Podružnica t Maribor«* pi*> mmssm V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo, Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu. PooUftš^if preiiltlee[ire£k driaTm rmmr* totorlje ' KiKIBiHiKlKiKiKiaiKIKIKiKiaiBlBla Jlsk Tiskarne st. Cirila v Maribora, ——- - Odgovorili urednik: Janui Goleč. Izdaja konzorcij »Slov, Gospodarja«,