3%haja liikrdnai&A&ri'. v torek, četrtek, soboto. issued. three times a week 7lies dcLjjf Th umi«. u Sotfurdcuj. GLASILO HCTWnOA KATOLIŠKEGA DELAVSTV A V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHMMA V A^- " CHICAGO, ILL., SOBOTA, ,3- OKTOBRA - SATURDAY.OCTOBER, ,3. .923. i -LETO (VOL.) IX. ŠTEV. (No.) 123. ZBORNICA V OKLAHOMI NESOGP^MvENNTEuMŠKEM NA DELU. trudi, da se v parlamentu rešt-!ske general Seeckt. Za slučaj, da jo važni zakoni, ter da se vsled pride Stresemann do diktator-tega opaža napredek v vodstvu ske moči pravi poročilo, je re-državnih poslov. Brez obzira na volucija neizogibna, jmkake krize in ljudske prospe- kakovost teh zakonov, 1 i1-; _____ j ?tete to POPolnoma nič ne ogro-; blagoslov čuti narod na svojih nTTDTT A iMDDifiui nm i unir i w u ^ k ta pisava samo preva~ UMAZAflU rKRlLU Zu- AMERIŠKA DELAVSKA1Wash,"?!on- r Dcmo1krat- ra- Po Pred- - Dmin x m republikansko progresiv- logov se je pričakovalo, da bo! iKl rKKISuU. FEDERACIJA NA PR A- |.ni .konfi:resnIki ^P"^^^0 na Par,ament deloval za ljudske i Guverner Walton je poslal na zbornico obtožbo, s katero dolži Klane vsega nemira v državi. Oklahoma City. — Včeraj ob 9. uri II. minut so se zbrali poslanci Oklahomske zakonodajne zbornice. Na dnevnem redu je najvažnejše vprašanje javna obtožba proti guvernerju Walto-nu, ki so jo dvignili Waltonovi sovražniki v državi. , Prvo sejo je otvoril I). A. Sto-vali poslanec iz Choctaw coun-tva, katerega so poslanci pri predseji zato izvolili. Zatem pri Predlog za tretjo politično stran-volitvah raznih pododborov je j ko zavržen. Socialisti in ko-dobil veliko večino za predsed-: munisti pogoreli, da je nika zbornice takoimenovajiega grdo. "speaker-ja" Waltonov najhujši, —o— sovražnik McBee iz Stephens j Portland, Ore. — Konvenčno countya. delo Ameriške Delavske Fede- Ko se je z volitvijo končalo raciie se bliža svojemu koncu, je posebni odbor za sprejemanje !Te se rešuje zadnje delo in rezolucij in pritožb naznanil, da v kratkem se bo konvencija zaje prejel od guvernerja obtožbo ^jučila. proti Klanom in zraven prošnjo, t Rdečkarji niso še na nobeni da se ga zasliši. Po kratkem od-j konvenciji tako temeljito pogo- Berolin. — Kar je bilo priča-! kovati se je uresničilo. V nemškem parlamentu namreč, ni glasovalo dovolj poslancev, da bi se podelilo kancelarju Strese-mannu moč diktatorja. Zategadelj je ponovno glasovanje določeno jutri, ki bo pokazalo, ali bo dobil Stresemann polno moč! diktatorja ali ne. AMERIŠKE YESTI. (JUGOSLOVANSKE N0YICE ""SSS^fSSiS*0- NEMŠKA MARKA IZGU- London. — Glasom polurad-nih poročil formira nemški indu- — Washington. — Vladnaj Vladni manevri. ______ ____________________________ komisija, ki je preiskovala zad-j Beograd. — Radikalni agita-fstrialni magnat Hugo Stinnes nje štiri mesece delavstce, in go-; torji in časopisi so poudarjali,Revolucijo v Nemčiji. Z njim ba-spodarske razmere poroča, da da rad&alna stranka dela in se je sodeluje poveljnik črne voj- so razmere v Zedinjenih državah izvrstne. Je tupatam kak spor med delavci in delodajalci, i ki pa v splošnem ne povzroča BILA VSO SY0J0 YEUAY0. VI POTI. moru se je zborovanje zopet ot-vorilo in na platformi se je prikazal Waltonov zastopnik Ald-rich Blake guvernerjev svetovalec za pravdne slučaje. Ob reli kot so na letošnji konven ciji. Mislili in delali so načrte za tretjo politično stranko, za priznanje sovjetske Rusije in še za več radikalnih namenov so tožnica je bral glasno, v kateri agitirali med delegati. Toda vsi je guverner našteval na stotine slučajev, s katerimi so Klani kr- po vrsti, ko so se oglašali so bili poraženi in zavrnjeni od trez- šili postave, nadlegovali držav-."0 mislečih mož. Ameriško de-Ijane in uganjali druge slične I lavstvo ie na tej konvenciji po-zločine. kazalo, kaj ono samo misli. V svoji noti je pristavil na poslance: "Ce kaj. tedaj ti slučaji povečavajo demoralizacijo v državi. Temeljni kamni naše discipline in spoštovanja do po-postav so omajani in ogroženi. Eno se mora storiti, ali naj se ugonobi Klane, ali pa prepustite državo anarhiji in revoluciji. Prosim, da mojo obtožbo presedate in jo potem objavite državljanom." ^ eliko iti odgovorno delo čaka poslance oklahomske zakonodaje. Klani imajo velik vpliv nad poslanci in večina se nagib-'ie rta njih stran, kakor kažejo iziave poslancev zadnjih časov. endar vse to le izvira iz strankarskega nagiba. Iz pravičnega stališča mora uvideti vsak. "a Walton je nastopal pravilno. ki ne ljubijo preveč ljudi 2 maskami na obrazih dajejo Walton u kredit v tem oziru. Podava in osebna svoboda državljanov se mora čuvati. In če je Walton to storil ni storil ničesar drugega, kakor edino svojo najvišjo guvernersko dolžnost. PARNIK SE POTOPIL. Kev West. Fla. — Brezžično brzojavno poročilo je sinoči naznanilo, da se parnik City of Sverett potaplja, in da bo vsak čas izginil v globino. .Moštvo Se je baje rešilo v rešilne čolne. -o- Le naj se bahajo razni komunisti in nergači s svojo svetlo bolj šo prihajajočo dobo. Tudi na Ruskem so pridigovali o njej, a ko je dospela je bila ta doba krvava in nasilna, kakor še ne nobena v zgodovini narodov. Ko so prišli radikalni elementi na dan s svojimi načrti za tretjo politično stranko, kjer naj bi imeli svoje zavetje komunisti in socialisti s tem. da bi se skrivali za delavski hrbet in da bi delavce izrabljali za svoje politične namene, so delegati pokazali z glasovanjem kaj mislijo o socialistih. Volili so s 25,066 glasovi proti 1.895 glasovi socialistov in komunistov. To je tako I boj proti znani Fordney — Mc j Cumber tarifni postavi. Skušali ; bodo doseči revizijo predloge, in ako le mogoče jo bodo skušali ovreči, — Washington. — Prohibicij-ska 12-miljna prepoved na morju okoli teritorija Zedinjenih držav, bo povzroče vala vladi velike finančne stroške. V to službo bo treba nastaviti več sto ru-•šilcev, ki bodo opravljale tozadevno policijsko službo ob obalah. Vlado bo to stalo milijone. 1 — San Pedro, Cal. — Na a-meriškem podmorskem čolnu S-37 je vžgala iskra od električne žice hidrogen plin, kar je povzročilo na podmornici silno eksplozijo. Dva pomorščaka sta na mestu obležala mrtva, šest pa jih je nevarno ranjenih. Podmorski čoln se k sreči ni potopil. — Superior, Wis. — Gozdni požar, ki se je strnil v krog je obkolil do 30 ljudi in njih domove blizu Pattisonovega parka in se širi še vedno naprej. Poklicani so iz sosednjih mest ognjegas-ci, da pomagajo rešiti od ognja zajete ljudi. — Chicago. — Napredek stav-binstva silno napreduje. Tekom septembra meseca se je sklenilo raznih pogodb za gradnje hiš in drugih poslopij v skupni svoti 14 milijonov dolarjev. Tudi mesec oktober kaže velik napredek v tem oziru. Vse to pa pomeni, da j mesto Chicago naglo napreduje. — San Diego. ("al. — Ttt je preminul znani politični voditelj Henry Harrison Markham. bivši guverner države Kalifornije in svoječasni kongresnik v \Va- Ves majo v cirkulaciji ni vreden 18 milijonov dolarjev. Berolin. — Nemška valuta je včeraj izgubila svojo veljavo na vseh tujezemskih borzah. Po Berolinu se je kupilo lahko do j 4 miljarde in pol nemških mark . . . __1 za en dolar. To se pravi nič dru- konsti Toda v parlamentu ^ velikem erafta'"^ kot Sevanje iz docela preresetavajo vse druge stvari.gra*ta propalega nemškega papirnatega ki državi in ljudstvu popolnoma! P Thompson-Lundinovo M £ t> ega papirnatega vlado, prihaja z novimi dokazi na dan. nič ne koristijo. Kdor pozna Pa-j siča sploh ni veroval, da se bo j v parlamentu kaj naredilo za | 0 ljudstvo. Pašič pač pašuje pol Chicago. — Dramatična ko-svoje, in če mu kdo kaj reče po-!niedlia- kl se ie Ugajala za navadi zabrusi: "iditc k vragu,|Ilsami Thompson-Lundinove vla-.šta čete od mene?" |de v mestu Chicago, prihaja v 0 1 novi obliki na dan pred javnost. ^ Srebrni jubilej. Skofja Loka. — Srebrno mašo je praznoval v nedeljo dne 23. sept. kapucinski gvardijan. Posebni porotni odbor, ki je stvar več mesecev preiskaval je sinoči prišel z novimi dokazi na dan, ki jih je dobil pri preiskavi. p. Oton Kocjan. Prec. p. Koc- t • .t j- * m t - t»- - • ■ Neki hrnest Lvons podjetnik jan je rojen Ljubljančan in je " živel v Gorici dolgo vrsto let, de- V Berolinu tiskajo sedaj papirnate bankovce po 100 milijonov notri do 10 miljard mark. Najnižji denar, ki ga rabijo v Nemčiji za drobiž so miljon mark bankovci. Nemci so danes vsi od prvega do zadnjega sami lačni milijonarji. Po velikih mestih je silno-težko dobiti živeža. Zlasti poljskih pridelkov ni dobiti na trgih, ker jih kmetje ne dovažajo v mesto razven za zameno za razne potrebščine, ki jih kmetje potrebujejo. Import — dovoz poljedelskih pridelkov iz tujih držav pa tudi vedno bolj pojenjuje, kolikor bolj se potaplja vrednost .nemške marke. Tako se po vseh večjih nemških mestih bližajo-ni krizi, ki bo pustila jako hude posledice za seboj. Delavstvo po večjih krajih stavka že po več mesecev, ker s žandarmerijo, ki bo podrejena ffa podjetja. Tako se "vidi. da je zas]ufek, ki ga prejemajo zasvo-direktno vojnemu ministru. Ta- ^ (\eu:ir iz rok v roke za graf- Je c ne zadostuje samo .ko bodo našim mestim in obči-'tarski namcn. Pomožni pravdnik Za Np- obIeko [n yo deset prič> ki imajo teht. vec niti misliti ne more. bo tudi to mesto prišlo v rokeille dokazc Q tem a jjm jeJ Ljudstvo med seboj ne rabr Serbijancev. ki so bolj zanesljivi » , porote obljuhijeno. da ne bo j vfc /denarja. \ zameno za delo od prečanov. Bog ve. kaj nas še,nihče izdal njih imena ali kaj drugega si dajejo razne vse čaka pod senco Pašičeve bra-, Vehke presrlavice dela poroti potrebščine kot blago, hrano. flc* j to. da sedaj ne morejo zalotiti}1 * ICoffina. ki bi ga radi dobili na',. .... . Vojaški manevri. __ '_____ ____1: ,1____J ljudje v pokoju in drusri taki si- kler ga nis^i pred kratkim od tam izgnale italijanske oblasti iz tega vzroka, ker je sin slovenske matere. * -o- Tudi policijo bodo odpravili. Ljubljana. — Iz Belgrada prihaja vest, da vlada v kratkem odpravi policijo in jo nadomesti ki je imel z mestno vlado tiste čase velike pogodbe za izvršitev gotovih del je te dni priznal A. Brownu pomožnemu generalnemu pravdniku, da je on plačal od 50 do 75 tisoč dolarjev, ki ga je prejel *od mesta nekemu polkovniku Percy B. Coffinu, kateri je bil član Thompsonovega kabineta. Coffin pa je bil istočasno sopodjetnik Lvonsonove- Revež je tisti, ki nima za v i zameno kaj dati. To so stari ■ _ -or radi teh in še drugih) VMje v Šibenik. — tukajšni okoli-1 obdolži tev. Coffin se ie najbrže'1 °ma zacov m al odstotek pri celokupnem a-, ^J^vega pogreba • ■ !se je udeležilo silno veliko nje- ci se bodo vršili te dni veliki vo-iskril. ali pa kje drugje živi inJ ...Xajbo'|.Kitični ča,si .za Nem" jaški manevri. Posebne barake Co-nito " C,JO ?e bllzaJ° s prihajajočo zi- se grade za oficirska stanovanja j Tako se ie delalo pod Thomp- J!10", ho ^ag m in jedilnice. Pri manevrih bo so-!sollovim režimom. Meščani pa iJrV ? * Vfke-a ue™T*f- delovala tudi naša mornarica. I so raoran plačevati visoke dav- V lada Se Pripravljat na.te kritic- Šibeniški župan je že s posebnim ke in niso vedeli zakaj. ne ^enutke. toda ce jim bo kQs je pa drugo veliko vprašanje. Glasom vladnih poročil ne ve» meriškem delavstvu, rla ne šteje, niti 5 odstotkov od celokupnosti. In kadar primemo slučajno kak radikalni listič, pa toliko vpitja, toliko bahanja. kakor bi vladali že celi svet. Ob takih prilikah pa nimajo niti toliko prijateljev, kakor, vrabec na strehi. Zato je izrek resničen, ki drži : da socialisti nimajo ničesar drugega, kakor silno velika usta,i ki se raztezajo od ušesa do ušesa, veliko Jbesedi, a nobenega jedra, vse same pleve same otrobe! o govih j)rijateljey iz države Kalifornije in tudi drugih raznih t'elov Unije. — Chicago. — V tem mestu zboruje komisija, ki jo je ime- j noval iz 5 članov in več svetovalcev predsednik Coolidge, da preiščejo farmarske razmere^Vn njih težkoče. Ko bo ta komisija gotova s svojim poročilom, bo j prišla stvar pred prihodnji kongres v decembru, kateri bo določil. kaj naj se ukrene za pomoč farmarjem. — Oregon City, Ore. — Tu- ZA SPRAVO STAVKARJEVj ^ajšna papirnica Pulp and Paper IN DELODAJALCEV NA M.llls Predvcerajs- jujim. Vec oseb je poškodovanih, duhovnik izvoljen v belgijski senat. I-ouvain. — A" provinciii Lim-n,r5 ie bil te dni pri ljudskih v^>tvah izvoljen za državni bel-^iski senat katoliški duhovnik Simon Deploige. -o- banka zaprta. Pa- — Mastna banka v v.,blopu v Erre countiju je bila ^eraj od državnih oblasti j za-ra- "Vladni inšpektor je prona-j^1.Primanjkljaja za 77 tisoč do-riev- Bla?ajnik Griswold je bil 7_ an kot odgovorni uradnik 2a Primanjkljaj. IRSKEM. Dublin. — Stavka pristaniških delavcev -na Irskem še sedaj ni končana ,dasi že traja več mesecev. Pri tem pa silno trpi promet, ker se odvaža redno iz ki so pomagali pri gašenju. Materialna škoda znaša do $750,-000.00. Do 1500 delavcev je vsled tega postalo brez dela. — Ann Arbor, Mich. — Te dni se je vpisal na univerzo dr-pristanišč. Lastniki pomorskih'žave Michigan najmlajši dijak, družb vstrajajo pri svojih zah- kar jih še pomni šolska zgodo- tevah, da se mora plača znižati za dva šilinga na dan. da bo plača na Irskem ravno ista kot na Angleškem. Delavci se pa temu ne uklonijo. Prezident Cosgrave je določil jutrajšnji dan za posebni sestanek, kjer bo sam navzoč med obema strankoma. \ javnosti pričakujejo, da se bo Cosgravu posrečilo pogovoriti obe stranke, in da se bo v kratkem doseglo sporazum. vina v tej državi. Ta dijak je 14-letni Aleksander Winkler, sin znanega profesorja vMaksa Winkler. — Joliet. 111. — Jutri v nedeljo dne 14. oktobra bo ^Jovesno blagoslovljen novi akademični šolski zavod šolskih sester sv Frančiška Marije Brezmadežne. Slovesne obrede bo opravil chi-caški prevzv. nadškof G. W. Mudelein sam. oglasom pozival prebivalstvo, i -o- naj bo vojaštvu naklonjeno. I OSEM ŠOLARJEV UBITIH. ...... -o--j Akron. O. - Blizu mesta1 Ja .1ves ncniskl papirnati denar Zajeti komunisti v Zagrebu. IRootstown je zadel brzovlak na|kd,kor v cirkulaciji v dr- ,, . . !, ..... ^ , - , izavi niti iS milijonov dolarjev. Zagreb. — Fukajsni komuni- knziscu Pennsvlvanija železnice . . J 1 * , : , , - " m- 1 •• 1 \ sega skupaj je nemškega de- sti so v nedeljo 2^. sept. imeli v bus, ki so ga vozili s konji. \ » J J K , -- »i « • 1 i v - i- : narja približno v prometu oko- v tukajsnem bližnjem gozdu \a busu so se nahajali povečini ' ' \ . . , r^ - - 1 1 • • 1 • « 74 ,n Po1 kvadnljonov. ali s svoj tajni sestanek. Razresetava- solski otroci, ki so se peljali v šte^7jkamj zaDj^mo • -qo 000- li so zaupno o razmerah v Bol- šolo. Vlak je zadel v zadnji ko-|_______^___ ^ ^ ' /4 :i ' gariji in Španiji. Policija je ta nec busa z veliko silo, da je od sestanek zavohala in zajela več I letel več jardov proč ves raz-, B ... - r*-. . J . >.. ^ - , • 1 nn\ Ho) se je cestokrat hvaliti be-komunistov, ostali so pa pobeg-, bit. Osem šolarjev je bilo na J ... _ , ■> ■ I . . u • ^ri.^ »ake, kakor pa biti od njih hva- mh. Sodnna bo sedaj uvedla'mestu mrtvih 111 veliko je ran je-1 1 J • t . . • 1 1 strogo j>reiskavo proti komuni- ^ih. ( -o- 000,000.000.000.00. o- stom. -o- ŠIRITE LIST EDINOST Dr. Trumbičev shod. Split. — V nedeljo 23. sept.. je bil v tem mestu javni shod. na katerem je govoril dr. Trum-bič, ki je v svojem govoru odločno zahteval spojitev Dalmacije in Hrvatske v eno upravno pokrajino. Izražal se je tudi o-stro proti radikalski beograjski vladi. -o- Pašičev atentat obsojen. Beograd. — Atentat Rajič, ki je dne 27. junija napadel ministrskega predsednika Nikola Pašiča, je bil te dni obsojen na 20 let ječe. Rajičev zagovornik dr. Niketič je prijavil pritožbo, da je obsodba pretežka. -o- Zaposljeni in pridni ljudje niso tisti, ki zabavljajo čez vročino in zimo. navadno delajo o-Ipazke tisti, ki najmanj delajo. IZŠEL JE KOLEDAR "AVE MARIA' ZA LETO 1924. Te dni se je pričel razpošiljati Koledar "Ave Maria" za prihodnje leto 1924. Krasna knjiga je. Vsebuje 290 strani zanimivega berila. Vsi spisi so originalni izpod peres najboljših slovenskih pisateljev. Koledar vsebuje zopet mnogo slik slov. cerkva, šol, društev, itd. Nabavite si krasni koledar predno poide. Cena je 50c. Za v stari kraj 75c. Dobite ga pri naših lokalnih zastopnikih, ali pa če ga naročite direktno od: "AVE MARIA" DENARNE POSttJATYE. VČenjftn« cene bo bile jagoalova*. >ktm dinarjem: 100 — Din........ 3 1.30 500 — Din........ $ 6.50 1000 — Din........$12.40 2500 — Din........ $31.00 5000 — Din........ $61.00 ' Zrn Italijanske Ure: 50 — Lir ........ $ 2.75 100 — Lir ........ $ 5.25 500 — Lir ........ $24.00 1000 — Lir ........ $47.00 Pri večjih svotah, ki presegajo 20 tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo še p# sebni popust. Predno pošljete dem črez druge tvrdke se spomnite 11 naše podjetje, ki bo Vam poslalo Va» denar v stari kraj ceneje in hitreje, kakor kje drugje. Naše cene so vedno najnižje! Vse pošiljatve naslavljajte na: BANČNI ODDELEK EDINOSTI 1852 W. 22nd PI. Chicago, I11.'i849 W. 22nd St., Chicago, 111 EDINOST (UNITY.) --^ AxMaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued efery Tuesday Tborsday sad Saturday.. PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company T.U9 West aind Street, CHICAGO, ILL. Telephone: Canal 0098. t IZ SLOVENSKIH NASELBIN. + ■ _ * r + 4K * 4» Cene oglasom na zahtevo Advertising rates oa application. ! Boljšo sliko bi težko kdn dal o Zvonkotu. d° Po- Vf AROČNINA: Za Združene Države za celo leto............................$3-°° Za Združene Države za pol leta................................$1-50 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .... $3-50 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta .... $1.75 1UBSCRIBTION: For United States per year ............................$3<» For United States for half year........................$1.50 For Chicago, Canada and Europe per year.. $3-50 __"_Chicago. Canada and Europe for half year.. $1.75 Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1879- vine. Kolikor jo je meni znano, obstoji to mesto že iz časov, ko so bile na posestvih današnjih premogarskih kompanij še prvi Delavstvo obsodilo rdečkaije. ■ i . Kadikalizem, ki izhaja iz gole nepremišljenosti in nevednosti se ni še nikjer in nikdar dobro obnesel. Karkoli človek kot posameznik stori v nepremišljenosti, se mu redkokedaj obnese in rodi dober vspeh. To vidimo v vseh panogah človeškega življenja. ~ Kakor vsaka druga organizacija, tako tudi vsaka delavska organizacija mora vpoštevati gotove slučaje, okolščine in raz- * mere. Častna beseda mora biti tudi delavskim organizacijam -prav tako sveta, kakor posamezniku. Ako jo prelomi na svojo oko in na neopravičen način, prav tako greši kot vsakdo drugi, jo prelomi. Z delavci publika vedno simpatizira v boju za opravičene zahteve. Obsodi pa delavce tudi, kadar ti store kak nepremišljen korak. Tako vidimo obsojeno tiskarsko stavko v New Yorku, ki }o je obsodila Ameriška Delavska Federacija sama in unija je hotela nepremišljene stavkarje že izključiti. Izključenje se je že pričelo, in tiskarji so hitro odnehali. I)o tega je prišlo, ker se je stavka pričela na nepremišljen način. Par radikalcev je začelo * govoriti in sejati nezadovoljnost. Delavstvo pa. ki je v sedanjih lobah že itak nezadovoljno postane ob takih prilikah docela nezadovoljno in v* svoji nepremišljenosti krene na pota, ki niso koristna, ne primerna. Zato vidimo tudi v Portland, Oregon te dni kjer se je vrnila glavna letna konferenca Ameriške Delavske Federacije, kako pametni in trezni zastopniki ameriških delavcev obsojajo in kritizirajo nepremišljene stavke. Delavci morajo pomisliti ved-lo tudi na okoliščine delodajalca. Vpoštevati je treba, da deli- * iujalec ima za svoje naročila pogodbe morda za več časa naprej narejene. In ko v takih slučajih pride kaka hitra nepričakovana stavka je delodajalec, v stiski. V svojem proračunu morula nima tistega kar se s stavko od njega zahteva. Svojega denarja zraven ne bo dal. to se razume. Zato treba take okoliščine vedno upoštevati predno se bruhne na dan s kakim nepremišljenim korakom. So sicer premnogi slučaji, v katerih se n. Y>r. vedoma izkorišča delavce, to ni pošteno. ne pravično. Toda pridejo pa tudi čestokrat slučaji, v katerih delavstvo nepremišljeno zastavka. Ameriški delavci so v tem oziru poštenjaki. Ti spoštujejo -pogodlx- in stavke se poslužijo le v skrajni sili. So pa po enih krajih rastreseni radikalni voditelji, katerih namen ni pošten, ne pravičen. Kot so bili n. pr. voditelji zloglasne radikalne organizacije Industrial Workers of the World. Ti so povzročili stavke ne iz potrebe, ali pa dobrega namena. Voditelji so jih podpihavali, jih naščuvali in pri tem nič vpoštevali, je do tega kar se zahteva njih nastop tudi opravičen. Zato je tudi ta organizacija prav hitro zgubila svoj vpliv pred oblastmi in vso ugledno publiko. Ameriški delavci spoštujejo amerikanizem in ameriško svobodo. Doč im jo radikalci ne. Ti hočejo upostaviti sovjetske vlade, z nasiljem groze, povzročajo škodo. V svojih žepih nosijo bombe. Nobenega pogajanja ne dopuste, ampak izivalno krive: ti ali jaz. Take provokatorje ne sovraži samo oblast, ampak vsak pameten in treznomisleč človek. Kadar začnemo reševati ielavsko vprašanje z bombami, potem lahko rečemo vsemu nagemu napredku lahko noč Industrija bi šla v kose prej ali slej. Kdo bi hotel voditi kako industrijo? In za koga naj bi vodil, marveč zato, da bi kadar bi se kak anarhistični fanatik zmislil fn prišel pognati delavnico v zrak? Kaj čuda potem, da skoro vsaka konvencija A. D. F. da krepko brco vsem nergačem in radikalnim kričačem. Zato je po pravici izjavil na konvenciji Mr. Berry, načelnik tiskarske unije: "Da, teh sitnih konfliktov, ki so nastali med našim članstvom je kriva vsega radikalna manjšina, kij je liujskarijo razširila in delavce razburila. Radikalci so oni, ki so pri svojem agitacijskem delu ponoči. Pošteni ljudje pa delajo odkrito, pošteno pri belem dnevu. Ljudje, ki se l>ojijo svetlega dne so nevarni, da nam uničijo našo ugledno delavsko ■ unijo." Da. nevarni so državi, vsakemu vzornemu redu. ker oni -povzdigujejo samo tiste, ki z njim trobijo in nosijo bombe v žepih, proti vsakemu*drugemu, ki z njimi noče trobiti v en rog. pa "bornbo in revolver. Ko bi rdečkarji poznali kako razredno tolerantnost, gi se • lalo z njimi še govoriti. A nobene ne poznajo. V Ameriki, kjer e svoboda besede in tiska doma, se da lahko s pametnimi nasveti vse reformirati, kolikor se pač da momentno. Kar se ne da momentno. je treba prepustiti procesu eksperimenta. Toda nestrpljivost rdečkarjev pa vse to podira. Pa ko bi šlo vse to -na račun radikalcev in anarhistov naj bi bilo. Ampak pribiti je treba to dejstvo, da vsled takih nergačev čestokrat trpijo pošteni delavci, ki nimajo z njimi nobene zveze. Ko se ti postavijo za svoje pravice, misli publika, da so se pognali prav iz takega stališča, kakor radikalci. Zato pa delavstvo ven iz svojih vrst vse radikalce, kajti ti niso za drugega, kakor da vam povzroče zmešnjave, da vaše pošteno ime omadežujejo. Poštenp delavstvo pa vkup pod okrilje Ameriške Delavske /Federacije, tu je mesto za poštenega delavca, kjer se na pošten m dostojen način vodi boj za delavske pravice in zahteve, kjer zastopa principe poštenosti in pravičnosti! Ker od vsepovsod poročajo v počiva, tako je tudi tukaj v ja- |kjerkoli se jo more držati. Dru vaš list, hočem tudi jaz napisati j mi Old Ben Coal Co. štev. 18 "ajčastnejša stvar zlasti za par vrstic. Najprej malo zgodo- rega Angleža.'Velik k >s'kamna ! nJci izneveri, ta zlorablja tisoče je padel nanj in bil je na mestu jčitatcljev in vreden je riajhujše-mrtev. Tako je premogarjevo jobsojanja, življenje v vedni nevarnosti. j Slovenci smo že tako srečen farmarji in je bila tu nekoč far- — Pred zadnjo nedeljo je ne-! narod, da imamo v svoji sredi marska vas. To se pozna še polki avtomobil na West Broad-1 ved-no kake klevetnike, ki zlo-starem delu mesta, kjer so hise wayu ranil otroka od neke Hr- sabljajo potom časopisja na ti-t ljene na vse strani. Mesto j vatiče. ki je bila v blagoslovlje-!ftuče roiakov tudi v naši novi do* čelo rasti šele po pričetku nem stanju, ki se je pri tem ta-»movini' Zdi se mi P°trebno, da ko ustrašila, da je porodila in 'iih slovenski javnosti ilustrui-čez teden dni zatem umrla na ram *H> svoii da iih bomo bi bi. pri teh spremembah Zvonko človek, vsaj že naf ji človek, ki vsaj še nekoliko bi resnico. Ampaki Zvonko pozna pri klevetanju nobene Johnston City. 111. f — Kakor nesreča nikdar ne človek se drži dostojnosti, do'|je več. Danes maže o inkvi71r 11 __ j--------ji pod imenom Pajzla, jutri \ že v Glas Smrdobe nr» r- „ t človek, vsaj že najnii k ku ljuba. In tudi vsak pameten J pozna pri klevetanju nobene m .... . t.-----. ze na ji človek, ki vsaj še nekoliko Dostojnost je vsakemu člove-,bi resnico. Ampak: Zvonko litine postav je začelo premogarske industrije. S tem je pričela rasti tudi prosperite-ta. Premogarska industrija, ki ie glavna v tukajšni okolici je dvignila mesto in okolico po vojni za še enkrat na višje stališče, kakor je bila pred vojno. Zato se je začela širiti tu prava pro-speriteta šele po zadnji svetovni vojni, Premogorovi sedaj bolj slabo obratujejo. Slovenci so se začeli naseljevati v takraj pred kakimi 7. leti in štejejo sedaj približno 100 oseb. Hrvatje so bili že prej tukaj; in jih je sedaj gotovo dvakrat toliko kot Slovencev. Veliko je Italijanov, Litvinov. Poljakov in Angležev tukaj takoimenovanih "Kentuckijev." ki so precej sa-molastni. nas druge navadno prezirajo in nas tujce imenujejo z raznimi imeni, kot "hunkv** itd. Pravih pristnih Angležev je bol j J voljni malo, kakor tudi Francozov. Delavske razmere so bolj slabe, počitnic je že vse poletje od aprila meseca 4. do 5. dni na teden. Ko bi bili gospodje pre-mogarski baronje tudi z dolarji tako radodarni, kakor so s počitnicami. bi bili premogarji zelo zadovoljni, tako se mora pa zelo varčevati, da ne pride glad v hišo, da bi se dalo pa kaj prihraniti pa niti za misliti ni. Vsaj si vsak lahko misli, da v dveh dneh na teden, ali š štirih na . t . Smrdobe na satansU zlobni način. Svojega štila zataji. Vse je eno in ista broz' ga. Kar on namaže po n: smrdi pa naj bo podpisan za p? zla, ali kogarkoli. Kar so na Dunaju židje • pred petdesetimi leti kovali PZ ti veri in duhovnikom, to ZVOn ko pregreva in zraven tupatam s svojo satansko zlobo zabeli V svoji prazni buči itak nič nima To kar nakrade po raznih ateističnih brušurah predelava jn Is tem zastruplja slovenske V- zastrupljenju krvi. Mož njen je P°znali kdo so. pa že aprila mesece t. 1. umrl J BolJ nesramnega lista sloven-Žena zapušča 4 nespreskrbljene ska zgodovina ne pomni, kakor lavce v Ameriki, otroke. Tudi preje so živeli v ie gasilo svobodomiselcev "Glas! Vsi pošteni Slovenci ga že i-največji bedi. Hrvatje so zbiraii Smrdobe." Boljšega zaveznika! tak poznajo kot ničvredne^ pu. milodare za prvo pomoč otro- satan nima Pod svetlim solncem i stolovca. Po več naselbinah repričanje". ^e luna s svojimi, laži prodaja in o veri razpra, bi 10 rabil, potem, pridejo se Sebohar nasproti cerkve stanu-' - • -..!.. . J K dili. Kajti vedli smo, da to k. riki. Pri Zotiju je Slovence pro- te vrste rokodelci. Kadar pa Izdajal. Potem se je boril za slov.! remo laži v Glas Smrdobe. a'i rep. zdr. in tako naprej ima ne- kaki Prokleti. tedaj vemo, da jih pretrgano rešto narodnih grehov na svoji vesti. Če je kdai že kdo zaslužil mej Slovenci imei remo pričakovati poštenosti, s-Tudež Iškarjot, tedaj ga je go-! toliko manj kake resnice od ne-tovo Zvonko. Vč^t^ga strokov- sramnega in podlega Zvon kota. njaka v klevetstvu. farbanju in Najbolj zavija tega klevetnika potvarjanju ni. kot je ta sata-, to dejstvo, da vandrovska sleva nov "felclbebel" pri Glas Smr- ne more ničesar niti ene^a sa dobe. i mega argumenta v polemiki pod- ti sam satan zmožen ni. Me sto, da bi lenuh rajši sk"-bel, kako bi povrnil revnim mamicam po Pennsvlvaniji. katerim je na hrani unesel, pa debe!' Zadnjo nedeljo smo imeli pri- L L. kazni. Akti vidi le majhen košček kamna pa je 50 centov kazni, to le prvikrat, drugič že dvakrat toliko, tretjič zopet toliko, itd. zraven te morda pošlje še domov na počitnice. Tako je in take so naše razmere. In še se dobijo ljudje, ki zavidajo premogarjem njihovo plačo. Vsem takim bi želel, da bi vsaj en mesec poizkusili premogarjevo sijajno življenje. Naj še omenim tukaj o plači, katero dobi premogar. Ker sem slišal v Minnesoti, kako so se ljudje hn do val i, da tolikrat štraj-kamo, da morajo oni nam plačevati zvišane mezde. Tukaj plačajo za tono naloženega premoga, ako se dela na zaled $1.04. Za mašino pa samo 8^c. In večina dela za mašino. Pri tem mora imeti premogar svoje orodje in zraven tudi plačati strelivo. V Minnesoti plačajo za tono premoga menda okoli $16. a mi tu dobimo za naše delo le 82c. ali $1.04. — Kje ostane razlika? Seveda, pridejo še drugi stroški predno je na površju zemlje. kakor je premogarska komisija izračunala stane tona na površju kompanijo $2.80. Pa vendar mora že premogar pri rovu plačati za tono $4.50. Pa recimo, da bi premogar dobil samo polovico tega kar zdaj dobi. ali bi bil premog v Minnesoti polovico ceneji ? Jaz dvomim ! Pač pa bi bilo mogoče, ako bi država prevzela železnice in pre-mogorove. ter stopila na prste vsem verižnikom. Torej se ne hudujte na rudarje, raje tam zahtevajte. kjer vam lahko pomagajo, in ne pozabite na volilni dan odati svoje glasove možem, ki bodo tudi v dejanju delali za vas, ne samo z usti začasa volit- poveste to vest še svojim sose-vene kampanje, potem se pa po- dom. prijateljem in znancem. . . . .spremeni, ne more z njim kon- lja. o kateri pa toliko razume jof si tudi popravlja svoj dom., kurirati . . » kakor krava na boben. Ko bo vse delo dokončano, bo hiša na cementnem podstavku j lepo izgledala. Keewatin, Minn. Tukaj se je ponesrečil na lo-liko videti kako je mala, 2 in pol( vu s Puško 14-letni William lta stara deklica h K. prišla v j Schweiger sin znane družine cerkev v spremstvu očeta in tna-l Mr* ,n Mrs- Jožefa Schweiger. tere ter botrov in je tam prejela| Ponesrečil se je, ko je nesel zakrament sv. krsta. Precej poz-,puško 1K> £°zdu s cevjo neka-no je to došlo. i obrnjeno proti životu. S puš- V soboto 20. oktobra ob 4. urijkinem kopitom je zadel precej pop. bosta v cerkvi sv. Jurija po- \ ?rdo ob neki drevesni štor, kar ročena S. Winskv. rodom Hr- Je Povzročilo, da je žebelj prebil vat in Slovenka Margareta Stan-j patronotin kr?^a [e Padla v^nie ko. Imenovanima obilo sreče v zakonskem stanu! Poročevalec. (Op. ured.) : — Na poštni u~ rad smo že poslali tozadevno pritožbo. Pričakujemo, da bodo na merodajnem mestu poskrbeli, da se bo pošta pravočasno dostavljala. Prav hvaležni smo vam, da ste nas na to opozorili, da bo nam nar podlagi tega mogoče poskrbeti za redno in pravočasno dostavljanje lista. -o- Pittsburgh, Pa. Tem potom se naznanja vsem cenjenim čitateljem in čitatelji-cam tega lista v naši naselbini, da se bo vršila od 16. pa do 18. oktobra t. 1. 40-urna pobožnost v naši cerkvi Matere Božje. Pri pobožnostih in zlasti za spove-dovanje bo več drugih slovenskih duhovnikov. Zato so vsi rojaki in rojakinje vabljeni iz naselbine in cfcle okolice, da pridejo te dneve h pobožnostim in o-pravijo svojo dolžnost. Ta mesec je Roženvenski mesec. v katerem smo posebno dolžni, prejeti sv. zakramente. Zato pridite vsi od blizu in daleč in poslužite se te prilike. Vi ko čitate te vrstice ste prošeni, da govo telo malo pod srcem. Rana je jako nevarna in le težko, ako jo bo prebolel. D. H. -o- Chicago, 111. Društvo Marije Pomagaj št. 78. K. S. K. J. v Chicago prav uljudno vabi vse katoliške Slovence in Slovenke iz chicaške naselbine in okolice na svojo jesensko veselico, katero priredi to društvo v korist društvene blagajne dne 14. oktobra v dvorani Slovenske šole na Lincoln in 22nd street. Začetek bo ob 3. uri popoldne. Društvo bo v vsej moči poskrbelo za izvrstno, postrežbo. Za ples bo svirala do-broznana godba "Začek". Za obilno udeležbo se priporoča Odbor. tegujejo le za kapitaliste) v. nenasitne žepe! Ves vspored bo oznanjen spro-1 ti v cerkvi. John Golobic. ma ubiti štiri krožnike!" * * * Tolažilo. Pacijent: "Ali ste gotovimi se bo ta operacija, ki jo bostetf-vršili na meni obnesla?" Zdravnik: "Le nič strahu, to se bo videlo potem !*' * * * Nepotrebno. Kmet: "Sin mi piše od voja kov, naj mu pošljem dvanajs-robcev! Saj vendar nima dvanajst nosov!" -o- Na trgu. "Kuharica, čujte! Tu imate klobaso, ki ste jo ravnokar izgubili ! Za najdenino sem si že odgriznil primerni kos T' -o- Ni mogoče drugače. Gospa kuharici: "To je pa že preveč! Kdo bo poslušal ta ropot vedno? Ali ne moreš malo bolj potihoma pomivati tiste krožnike?" Kuharica: "Well, pa vi poizkusite, če boste mogli na tiho- NAŠA SLABA PREHRANJEVALNA IZOBRAZBA. Xek zdravniški pisatelj pr* vi: "Ljudje si imajo sami prip sati krivdo za pokvarjene želod ce." In on ima popolnoma prav kajti dandanes povprečni kmetov sin bolje ve kako je trebs hraniti živino kot samega sebč in to velja tudi za druge. Redke ie najti človeka, ki M vedel, ka ke količine različnih hranil^ snovi potrebuje človeško telo i" to je tudi vzrok, da <=e ljudj« v tem oziru ravnajo po svojci teku, vsled česar napravijo ve like pomote, za katere kasnejf drago plačajo. — Trinerjevo zdravilno grenko vino je zane?-ljiv popravljač. Isto izčisti droh pomaga prebavi in ojači ves pre bavni sistem. Če trpite na kakem želodčnem neredu, kot J< na primer slaba prebava, pl'n * črevih, glavobol, vznemirjenost. slab spanec, ali če se v spfo?" nem slabo poučite, vzemite Tn nerjevo zdravilno grenko v1*10-ki je na prodaj v vsaki boljši te karni ali trgovini z zdravili. Cf pa ga ne morete dobiti v svoji soseščini, pišite naravnost na Toseph Triner Company, So. Ashland Ave., Chicago. I" (Advertis.) u NAŠE GOSPODINJE. GOSPODINJA DOMAČA zdravnica. Mati pozna najbolj telesne slabosti svojih otrok; od narave ji je dano razumevanje, kako naj pomaga svojim. Gospodinja ve za navade moža in poslov, razume kaj jim škodi, in ima vedno pripravljeno kako zdravilce za majhno bolezen ; ve pa tudi. da je treba ob resnih napadih klicati nemudoma zdravnika, ne čakati, ne bati se stroškov! Ne sklicati posveta vseh sosed dve uri na okrog, ne pošiljati k raznim vražaricam. ki vedo več kakor vsak učen zdravnik. Naslab-ša navada v mestu in na deželi na farmah je ta: zbere se kup znancev ali znank in vsak (a) svetuje svoje. In često stvari, ki si nasprotujejo po učinku. Zgodi se tudi pri izobraženih ljudeh, da poizkušajo vse po vrsti, kar kdo nasvetuje. poleg tega še zdravnikova zdravila. Ko pride zdravnik jih skrijejo. Zdravnik opazi, da ni nekaj prav, pa kako naj on ve, s čim ste pitali bolnika? Gospodinja ti moraš biti modra! Zdravniku moraš vse povedati kakor na spovedi, zdravniku moraš pomagati pri lecenju, ne pa ga ovirati. Prav je. da napraviš kak ovitek, kak obkladek. da umi ješ, ali okop-]ješ bolnika, da mu skuhaš kak čaj — prav je. Toda vse to treba zdravnika vprašati, mu povedati. Ne slepomišiti! Sedanji jesenski čas je čas bolezni. Zdravje pa je suho zlato, ie največje bogastvo. V se države delujejo potom zdravstvenih zborov in priprav za izboljšanje stanja, snuje se in prireja marsikaj potrebnega: predvsem se ne ganejo vlade za izboljšanje človeških stanovanj in zoper kajenje in raznovrsten dim. Gospodinja. ako je tvoj mož delavec. kar v veliki večini smo Slovenci v Ameriki, ki požira preko dneva prah v tovarni s svojimi izmučenimi pljuči tisti nepopisen zopern in strupen zrak. nasičen tobaka, alkohola morda zraven, človeškega vzduha in potu. potem se ne čudi, če hiraš ti in otroci z možem vred. Stanovanje je majhno, iz moževih pljuč, iz moževe obleke prihaja duh. ki mori rodbino. Poleg naravnega daru, ki ga i-ma gospodinja, da varuje svojce nevarnosti bolezni, so tudi poljudno spisane knjige o domačih zdravilih. Kaka taka knjiga naj bi bila v vsaki hiši. In sicer ie taka knjiga tem boljša, čim bolj priprosto je pisana in čim bolj nedolžna zdravila nasvetu-ie. Za Slovence jo ni boljše knjige za dom, kakor je knjiga "Na- sveti za hišo in dom," ta knjiga vam poda v marsikaterem slučaju dobra zanesljiva zdravila. Dobite jo od knjigarne "Edinosti." — Knjiga z učenimi opisi telesa in bolezni, so samo za visoko izobražene žene; noben o-pis pa ni tako temeljit, da bi mogla gospodinja po njem jasno soditi in spoznati, kje je bolezen; zato veliko proučevanje takih preučenih knjig ni v posebno korist gospodinje, ker ni temelja zdravstvene predizobrazbe: včasih je tako prebiranje še naravnost v škodo. Tu mislimo u-čene zdravniške knjige. Te so spisane za zdravnike same, ker imajo zato svojo visoko izobrazbo, ki z njo potem proučijo bolezni in medecine. Zato marsikatera navadna žena, ki se ravna po kakšnih zdravniških knjigah, zlasti še angleških in če jih še po jeziku dobro ne razume na* redi ravno narobe kot pravilno. Saj še škoduje že majhen ovitek, ako ni ob pravem času na pravem mestu, kaj šele, če začno gospodinje na svojo roko z različnimi lekarniškimi zdravili. Silno važno za zdravje je u-mivanje in kopanje. V starih časih so se zlasti ljudje, ki so trpeli na kostnem trganju rev-matizmu radi kopali v vodi, kjer so kuhali "semperje" to je drobce od krme. In ljudem so te kopeli pomagale. Kopanje je bilo nekdaj ali takoimenovano knaj-panje jako v navadi. Pa tudi danes ne škoduje, ampak zelo pomaga. ako se taka kopel j vzame o pravem času. Pogosto kopanje in umivanje je jako priporočljivo. Umivanje pospeši obtok krvi. Ako navadiš svoje otroke na vsakdanje ko-; panje, oziroma umivanje, jim boš dala na pot življenja najdragocenejše zdravilo. Ne reci z Nemci: "Snaga je luksus re-vežev," ampak reci : "Snaga je to, kar biva lahko v najsiromaš-nejši koči." In "snaga povsod'' naj bo tvoje najboljše domače zdravilo. —o- Po cesti je šla žena. Videl jo ie moški in ji sledil. Žena ga vpraša: 4'Zakaj tečeš za menoj?" Moški ji odgovori: "Ker sem se v tebe zaljubil." Tedaj mu pravi žena: "Kako se moreš v mene zaljubiti? Moja sestra je lepša od mene ; gre za menoj. Pojdi in zaljubi se v njo!" Tedaj se moški vrne, a najde le žensko, ki je bila grda. Razsrdi se in gre zopet k prvi in pravi: "Zakaj si me nalagala?" Žena pa mu reče: "Tudi ti nisi govoril resnice. Ce si se v resnici zaljubil v mene, zakaj si potem tekel k drugi?" Tedaj se je mož sramoval in odšel. SPOMINI STAREGA SLOVENCA. Priredil Josip Jurčič. (Dalje.) II. Služba avstrijska. Zdaj mi dajo lepo, novo suknjo z zelenimi ošivi, gosposki klobuček in dolg, plav šopek iz svetlih petelinovih peres na njem. v roko pa lepo, gladko tr-stiko za paličico. Ničesar mi ni manjkalo, kar dela gospoda, kajti tudi v žepu ni bilo prazno. Dajali so mi devet in dvajset krajcerjev na dan. To se mi je zdelo ne samo zadosti, ampak celo veliko, ker nisem bil vajen denarjev dobivati. Malo in dosti : bilo mi je prav dobro in bil sem sam s seboj in s spremembo svojega stanu popolnoma zadovoljen. "Šele črez pol leta bom star dvajset let" — mislil sem si ta-čas — "pa sem že v tako dobri službi! Hvala bodi Bogu in moji pameti, ki sta me tako dobro vodila, že sem feldvebelj avstrijskega cesarja." Plača na dan se mi je po drugih zaslužkih kmalu pomnožila tako, da mi je hodilo skoraj več ko goldinar na dan. To je bilo 1. 1809. Ugibal sem tedaj v svoji glavi: "Kakor je moja rojstna številka srečna de-vetica. ravno tako je zadnja številka leta, v katerem sem preme-nil svoj stan prav po sreči, tudi srečna devetica." Le stoj, An-drejček, po čudnih potih boš še hodil v svojem novem stanu, sreča je nestanovitna! Nanagloma se je razglasilo: Francozi so na meji. In nismo bili doglo v Novem mestu. Kmalu pride ukaz. da naj gremo na Ljubljano in od tam na Notranjsko. Pridemo do Razdrtega. Tu so nas čakali okopi (šanci), za silo dobro narejeni in namenjeni braniti Francozu, da ne bi prenaglo prilomastil na Kranjsko. Tu noter tedaj so nas poteknili, da bi odbijali Francoze, kedar pridejo. Šestnajst sto mož in naš prvi bataljon je šlo v okope; veliko drugega vojaka pa je bilo nastavljenega v Razdrtem in po okolici. Nas Kranjce so postavili v najvišji nasip pa nekaj Ogrov je bilo pri nas. Pripravljali smo zdaj vse, kakor in kjer se je dalo, da Francoza zapodimo, ali mu vsaj ubranimo v sredino naše dežele. Preden smo se še dodobra pripravili, pridejo Francozje. Naš poveljnik, ki bi bil imel pri nas ostati in se z nami braniti do zadnjega moža, — ta nas meni nič tebi nič popusti. Sicer ne sodim, ali je mož iz boječnosti pobegnil, ali je imel sam sebe za več vrednega ko vse nas druge, ali je morda ukaz dobil od višjih: samo to vem, da je pete pobral v nevarnosti in v Ljubljano hitel. Drugi dan se začne bojevanje. Za prvega so se streljavkali Francozje in naši, ki so stali v> Razdrtem, po malih trumah na-gajaje si med seboj iz zatišja. Francozi so tudi nam, ki smo bili na šancih, marsikatero kroglico na visočino po zraku poslali. Pobili so jih izmed nas res malo, ker smo bili zavarovani v nasipih, ali marsikoga so ranili. Pa tudi mi jih izza kota nismo pri miru pustili, ampak nekateri se je zvrnil, zadet od krogle iz naših kanonov, da ni vstal na tem svetu nikdar več. Na krilu, kjer sem bil jaz postavljen, stal ie tik mene velik kanon. Videlo se je raz šance lepo do hriba. Nanosa, pod katerim so Franco- zje po kompanijah marširali. Kanon, ki sem stal zraven njega celih pet ur nepretrgoma, metal je posebno dobro v vsako francosko kompanijo, ki se je izza hriba prikazala, dvanajst funtov težke krogle. Kedar je zagrmelo iz njegovega žrela, padlo je veliko belohlačnikov in vselej sem dobro videl tjakaj. Vendar, ako ima človek, celo v prvič, celih pet ur dela pri takem gromov-niku, začno ga ušesa boteti, ako ni posebno privajen. Jaz sem bil skoraj oglušel in še dandanes mi brenči od tedaj po ušesih. Avstrijska posadka v Razdrtem ni mogla braniti se proti •m. Francozom. Potegnejo se torej k nam. naši vojaki, kar jih ni bilo pri nas1 v okopih, proti Ljubljani nazaj, da bi tam naznanili meščanom Napoleona. Nas šestnajst sto mož pa popuste tamkaj, da bi se branili in mesto varovali, dokler bi bilo moč. Pa živeža nam niso bili pustili nobenega. V okopih smo i-meli le malo. Francozje pa so nas pritiskali od vseh strani. Pet dni smo stradali; vsak dan le četrtino navadnega dela smo dobivali, vode pa nismo nobene imeli. Nekateri možje so bili tako žejni, da so šli pit iz okopov ven k studencu; pa Francozje so jih pograbili in ni jih bilo več (Dalje sledi.) NOVE KNJIGE ki smo jih pravkar dobili v svojo zalogo. Knjigarna Edinosti 1849 W. 22nd Street, Chicago, HI. IGRE: Azazel. Žaloigra v 4 dejanjih „..............».....$ .50 Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanjih............. Okrutna šala. Šaljiva igra v 4 dejanjih............. Burke in šaljivi prizori... Carostrelec. Romantična opera .................. Diletantski oder. Pouk in navodilo igralcem....... Divji lovec, .......... Dolina solz. Tri enodejan- ke.................... Jenufa. Opera iz morav- .50 ■75 •75 .20 •45 •35 •50 PRODAJAM JABOLKOV ?ko kme<^ega življenja . . MOŠT Lepa maska, pouk o mas- kiranju 50 galonov z sodom $29.00. Wefistofeles. Opera. Za vsa pojasnila pišite na: PREJELI SMO KNJIGE. Slovenska kuharica KUHANJE je umetnost, katere se treba naučiti vsaki gospodinji. To umetnost si lahko pridobite iz knjige "SLOVENSKA KUHARICA!" "KNJIGA SLOVENSKA KUHARICA" vsebuje 670 strani. Blizu sto slik, ki kažejo, razne priprave v kuhanju, kako se pripravlja jestvine itd. Knjiga je močno trdo vezana. BREZ KNJIGE "SLOVENSKA KUHARICA" bi ne smela biti nobena slovenska gospodinja. Knjiga je pisana v pn-prostem poljudnem tonu, da jo lahko vs^k najpriprostejsi človek razume. Pouči Vas, kako voditi gospodijnstvo in je radi tega zelo velike važnosti. Poda Vam merilo in navodilo za naj-priprostejšo in najimenitnejšo jed. Knjiga je prišla v novi izdaji. izborno izboljšana in predelana. Prejeli smo jih le omejeno število, zato je važno, da jo naročite brez odlašanja, ako hočete, da ne boste prepozni. Knjiga stane $4.00. DRUGA VAŽNA KNJIGA ZA VSAKO GOSPODINJO JE: SADJE V GOSPODINJSTVU TA KNJIGA je spisana še posebej, da Y>s pouči, kako pripraviti sadje za konzerviranje čez leto. To je tudi velike važnosti za vsako gospodinjo. Vsaka gospodinja si dosti prihrani, ako kupi sadje sedaj, ga na umeten način konzervira in spravi za čez letA To Vam natančno razloži ta knjiga. Knjiga je mehko vezana in stane samo 75c. Pišite še danes po obe knjigi na: KNJIGARNA EDINOST 1 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem cenjenim naročnikom in čitateljem tega list po državah Illinois, Kansas, Colorado in Wyoming naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik, Mr. Leo Mla-dich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Edinost, Ave Maria in Glasnik P. S. J. kakor tudi oglase, naročila za knjige 111 vse kar je v zvezi z našim podjetjem. Drage naročnike in vse rojake po naselbinah prosimo, da mu gredo v vseh ozirih na roko in mu pomagajo širiti dober katoliški tisk. Uprava Edinosti, Ave Maria in Glasnika P. S. J. ALBERT JEMC, Grand Haven, Mich. Moj zastojnik za Chicago je: MR. JOHN KOSMACH, 1804 West 22nd Str. IZRAZITE SG S CVETLICAMI. Ob vsaki priliki, bodisi ob rojstvu, smrti, veselju ali žalosti, se človek najbolje izrazi bodisi svojo radost ali simpatije s cvetlicami. Pošiljamo cvetlice in vence, kamorkoli hočete. Mi smo tako blizu Vas, kakor blizu je Vaš telefon. FRANK JINDRICH JR. FLORIST. .20 •25 .20 .60 2127 W. 22nd Street CHICAGO, ILL. Phone: Canal 1787 Miklova Zala Modra ptica. Čarobna pravljica v 4 dejanjih . . . Na krivih potih ......... Nižava. Muzikalna drama """^-predigro............. Ob vojski, Krek ........ Prodana nevesta. Komič- tna opera ............... Ploha. Vesela vaška igra v 3 dejanjih ............ Razvalina življenja. Žalo- v 3 dejanjih ........ Seviljski brivec. Komična opera.................. Sfinga. Drama v 4 dejanjih.................... Sin. Drama v 4 dejanjih . . Tajnost. Komična opera. . Tekma. Drama v 3 dejanjih.................... Turški križ......... Tihotapec...............60 Veseloigre in šaljivi prizori.................... Vrag in Katra. Opera v 3 dejanjih................ Užitkarji. Kmečka žaloigra ....................20 Za križ in svobodo.......35 Zbirka ljudskih iger 18-19 -35 Pošiljanje denarja v stari kraj brzo-javno in drugače._ Najhitrejši način za pošiljanje denarja je brzojavno. Dostikrat je vsled nujnosti tak način nujno potreben. V ta namen je naša banka organizirala posebne zveze in je sedaj pripravljena za točno izvrševanje denarnih nakazil v Jugoslaviji, Italiji in drugod in sicer v dolarjih, dinarjih, iirah, ali kakor pač potrebe zahtevajo. HITER NAČIN za izvrševanje denarnih nakazil za stari kraj je tudi potom kabel-pisma, to se pravi, da gre nakazilo čez morje po kabelnu in potem po pošti naprej. Pristojbina za tako kabel-pismo je $1.00. DOBER IN NAVADNI NAČIN za pošiljanje denarja je potom pošte. Mi imamo svoje lastne zveze v starem kraju z zanesljivimi bankami in pošto in naše pošiljatve so dostavljene točno in brez vsakega odbitka. Prejemnik dobi denar na svoj dom. ali na svojo domačo pošto. NAŠA POSEBNOST je pošiljanje ameriških dolarjev v Jugoslavijo. bodisi po brzojavu ali po pošti. Ne pozabite tega! NAŠE CENE so vedno med najnižjimi. Prepričajte se! POTOVANJE. Vse posle za potovanje v stari kraj, ter tudi za potovanje od tam sem. kakor tudi vse druge posle tičoče se starega kraja. Vam najbolje oskrbi naša banka. Denarne pošiljatve in vsa druga pisma naslovite na 7o — gth Ave., ZAKRAJŠEK & ČEŠARK NEW YORK« CITY. m •50 .20 .20. •30 .20 •35 ■5o .20 •5o ■75 .20 •50 •35 •50 .20 MOLITVENIKI: Filoteja .............. Getzemani in Golgata . . Hoja za Kristusom .... Kruh življenja........ Marija Kraljica src 1.00 •75 •75 •75 . -65 Moj angel varuh.........65 Mala zakladnica.........10 Pri Jezusu............. 1.00 Šolski molitvenik, rdeča , obreza ................. Šolski molitvenik, pol usnje .................... Šolski molitvenik, fino usnje.................... Tolažba dušam v vicah . . Voditelj v srečno večnost Večna molitev, mali tisk Večna molitev. Veliki tisk RAZNE KNJIGE: Album avstr. strahovlade. .75 Erjavec Slovenci........60 Moderna družba in cerkev .25 Slovenci, Erjavec ....... 1.25 Slov. rast. imenik.......25 Slike iz Belokrajine.....30 Vladar.................40 Vera...................50 Vojska na Balkanu, meh. vezana..................75 Zapisniki iz Dunaja......10 POUČNE KNJIGE. Angleščina brez učitelja.. .35 Breskev in marelica.....40 Gospodarska geografija. . 1.25 Gospodinjstvo ......... 1.00 Naša zdravila...........60 Nasveti za hišo in- dom, trdo vez............... 1.00 Nauk o čebelarstvu......50 Podkovstvo.............75 Praktični sadjar ........ 2.00 Sadje v gospodinjstvu .. . .75 Slovenska kuharica ..... 4.00 Slov. stenografija I del. . . .60 Slov. stenografija II. del.. .60 Samoznaki slov. stenografije .....................15 Varčna kuharica ........ 1.00 KNJIGE ZA MLADINO. Da ste mi zdravi.........10 Mali palček, povest .... .40 Dane, Rape............ »45 Obnovljeni vrtec........60 Prigode čebelice moje .. . .75 Vitomilova železnica .... .45 (Volk spokornik, vez......85 Volk spokornik, bros.....65 POVESTI IN ROMANI. Arsene Lupin .......... 1.00 Bele noči ...............50 Beli rojaki............. .65 Bilke...................30 Črna smrt..............75 Gruda umira ............60 Helena, vez..............50 Iz modernega sveta..... 1.25 Kmečke povesti.........50 Krivec.................50 Kraljica mučenica, vez . . I.OO Kraljevič Ivan vez.......50 Kraljevi vitez .......... 1.00 Kratka povest o Antikri- 75 NABOŽNE KNJIGE: Na poti v večnost ...... Premišljevanje o božjem Srcu J................. Skrivnosti Presv. R. T. Večeri ob Lemanu ...... PESMI IN POEZIJE. Cerkvena pesmarica..... Gorske pravljice, Lovren- čič. . .L................. stu.................... Mlada ljubezen vez..... Mladi gozdar ........... Mimo ciljev ............ Moje življenje .......... •65 Morski razbojnik, vez. . . Mrtvo mesto, bros....... Njiva, Ksaver Meško .... Na krvavih poljanah .... Naši ljudje ............ Ob tihih večerih, Meško, vezana................. Paberki iz Roza ........ Petelinov Janez ........ Pikova dama ........... Po strani klobuk........ Pomenki............... Povestice, Tagode ...... Pravljice, Wilde ........ 1.00 •50 •50 1.00 i-25 •75 .60 •50 .40 Job, S. Gregorčič ....... 1.00 Kupleti, Silvester........75 Moje obzorje, vez........60 Pesmarica, zbirka nar. pes. .50 Poezije, Gregorčič I. del.. .75 Poez. Gregorčič IV. del. 1.00 Poezije, Levstik, velika izdaja . ................. 1.25 Poezije, Prešern........j .65 Slovenska narodna lirika. .50 •30 1-5® .40 •50 .70 1.00 .60 •15 1.50 .40 1.00 \25 .60 •25 •75 •S® •35 •50 •5° Rablji, vez..............75 Šopek saraotarke........50 Sosedov sin .............30 Spake, vez.............. I.OO Stanley v Afriki.........35 ■5° Puškin, Geogenij Onjegin •65 Svetobor .60 Svitanje, vez ........... 1.00 Tatič, Bevk, ........... Tunel................ .........75 ........ 1.25 Zadnja pravda..........50 ........ S® Zlatorog, vez........... Zločin v Orsivalu.......75 t •35 Zgodovinske anekdote I. zvezek........... Zgodovinske anekdote II. zvezek........... 35 J -EDIN OST" - bOb "MALENKOSTI' ROMAN V ŠTIRIH DELIH, španski spisal p. L. Coloma iz Družbe Jeeusove. Prevedel Paul us. Nihče ne poroča o prizorih, ki so se tu vršili, in še dandanes se ne ve. kako so se pobratili in pobotali ti trije . . . Pa odslej jih je zopet ves Madrid videl združene v ozkem prijateljstvu. . . * Sicer je čez par dni krožila po listih vest, da je markiz de Sabadell vložil zoper neko Francozinjo mademoiselle de Sirop tožbo zaradi tatvine in da je tista Francozinja nenadoma izginila iz Madrida, govorili pa so tudi — tajno in skrivoma — da biva tista osebo še vedno skrita v stanovanju markiza de Sabadell . . . Pa gotovega ni nih£f vedel povedati. * Nihče tudi ni prav zvedel, po kaj je bil šel Jakob v Italijo. Čuval se je seve tudi Jakob omeniti kaj o tem. Lagal je in se izgovarjal na različne načine in je puščal ljudi v tisti megleni nejasnosti in negotovosti, ki je bila sploh značilna za tega človeka . . . V resnici pa ie bil seveda obiskal Garibaldija na Capreri: ker le trenutek je pogledal iznad njih na prišleca in razmišlje-no vzkliknil: "Hej! Pulidito!" Pulidito pa je iztegnil svoj dolgi, suhi kazalec, migal z njim gorindoli ter otožno pravil: "Vidiš. Pepe. vidiš! Saj sem pravil! Saj sem pravil!" '"Kaj ?" je vprašal Butron z vdanim glasom in pripravljen, sprejeli neprijetno novico. "Kaj?" je ponavljal senor Pulido s svojim žalostnim glasom, "kaj? Snedli ti bodo tvoj ministrski stolec, snedli, pravim !" — In razložil je diplomatu svojo novico. Prav nič se ni vznemiril spoštovani Butron. — Mar je on tak tepec? Saj ve — in v svoji domišljiji je bil res o tem prepričan —, da si stranka ne more pomagati brez njega in njegove pomoči . . Sabadell ... z njim da je stvar drugačna; ta se vdaja upom. ki jih je čisto nemogoče uresničiti v bodočem ministrstvu . . . Stranki da je storil par uslug, ki pa niso tako velike, da bi moral zato že kar ministrski sedež dobiti . . . Možem bi bil* kot minister s kakim Primom ali pa Serranom, nikdar pa ne s kakim Conovo del Castillo, ali pa celo s kakim Butronom . . * Diplomat je slovesno utihnil. Čez nekaj časa je pristavil s poudarkom : "Vsako drevo je sicer les, pa smokvin les in cedrov les . . . Po mojem mnenju Sabadell ne more biti minister, jaz pa ministrskega sedeža pustiti ne morem . . Pulidov kazalec je migal gorindoli in je bil v nevarnosti, da pripovedoval mu je čudno, izmišljeno zgodbo in se je z njo popolnoma opravičil zaradi tistih izgubljenih papirjev. Stari Ga-Ise izvine. ribaldi se cele zadeve ni več prav dobro spominjal, skomignil "In — misliš. Pepe. da je senor Canovas del Častilo tvoje- KNJIGE. "Na noge v sveti boj!" To knjigo je spisal dr. Anton Bo-naventura Jeglič, škof ljubljanski. Knjiga razklada čitateljem kaj in kakšne dolžnosti ima krščanski človek v življenju. Knji in Viš, Četrti zvezek: "Cvet ii "Hči mestnega "Kozlovska sodba v ri." — "Dva brata."_peti zek vsebuje: « Sosedov sin 'Sin kinetskega cesarja" "Mej dvema stoloma." -J 5 zvezek vsebuje: "Doktor T* ber" — "Tugomer." _ n , ; ga posega pa tudi v drug£ filo- zvezek vsebuje: "Lepa Vid' - ----i---— "Lipe" — "Pipa tobaka"*' je z rameni in pod vtiskom Jakobove zgovornosti mu j^ rade1 volje napisal na častite brate v Milanu in Španiji priporočena pisma, ki so Jakobu nudila popolno varnost. Ves radosten jih je vzel Jakob, prepričan, da je sedaj vsa nevarnost pri kraju : poveseljačil je in zapravljal denar po Italiji in izgubil v igri v Monaku do zadnjega centima vse. kar je bil izvabil stricu Frasquitu. Pismo modrega Butrona so pospešila njegova vrnitev v Španijo. Zopet se je vrgel v naročje razkošni potrati in pleme-nitaški brezdelnosti. Na pisma Garibaldijeva je kmalu čisto pozabil in minil ga je strah, ki ga je bil gnal v Italijo: v svoji lah-komišljenosti ni več mislil na framazone in je upal, da so tudi ti pozabili nanj ... ^ Med tem so dozorevali politični načrti alfonzovcev in Jakob je dan na dan nadlegoval Butrona in se vrival v vodilne politične kroge ter prosil in moledoval za ministrski sedež, češ. da si ga je dovolj zaslužil s papirji, ki jih je izročil stranki. Ministrskega sedeža mu seveda nikdar in nihče ni bil obljubil, le oddaleč so mu ga kazali, dokler je bilo treba še pometati na znotraj. Pa bližal se je čas, ko je bilo treba pometati na zunaj in pretkani Butron je že dvigal metlo, da med prvimi pomete ne-^►riličnega mu Jakoba . . . Opazil pa ni. da se tudi za njegovim hrbtom dviga mogočna metla ... Zanimivo je bilo, kako so delovali ti ljudje. Vsi so pravili Butronu — in ta jim je na vso moč pritrjeval — da bi bilo predrzno in v škodo stranki, če bi vstopil v ministrstvo tak človeM kakor je tisti Sabadell . . .. brezčasten, domišljav, in da naj dobi tisti ministrski sedež raje senor Fernandez Callego, poštenjak, slavni govornik, človek, ki bi s samo silo svoje zgovornosti izpeljal cel voz iz blata; kako ne bi izvlekel vlade iz sedanjega težkega položaja? . . . Za Butronovim hrbtom pa so trdili, da bi bilo neumno, zavreči kako ministrstvo za tega siromaka, političnega babjeka. tistega Butrona, ki naj bo zadovoljen, ako dobi kako poslaništvo ali kaj enakega. Senor Pulido je s svojim finim nosom koj zavohal te in enake govorice in se je požuril, da obvesti o njih svojega prijatelja Pepeta. Bal se Je. da izgubi z Butronom svojega zaščitnika in z njim upanje na kak ministrski sedež. Stopil je torej nekega jutra k velespoštovanemu diplomatu. Našel ga je globoko zamišljenega: pri pisalni mizi je sedel nad papirji, ki so bili gotovo velike važnosti I ni mizi je za blagor države, SO. CHICAGO Slovencem v So. Chicago in okolici naznanjam, da sem prejel veliko zalogo najboljših, trpežnih črevljev za može in fante, dekleta in žene, kakor tudi za dečke in-deklice. Zlasti za šolarje dobite pri meni močne trpežne črev-lje. P^i meni dobite črevlje vsake vrste, v vseh velikostih po zmernih in nizkih cenah. Dobro blago za zmerno ceno je moje geslo! Slavnemu občinstvu se toplo priporočam za obilen obisk! ' "SVOJI K SVOJIM!" ANTON BAKŠE SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI. 9534 — Ewing Avenue. ga mnenja . . . r Diplomat ga je s pomilovanjem pogledal. "Glej, Pul irito, prijatelj! Verjemi mi. jaz nisem še čisto zanič ; Canovas del Castillo niti koraka ne stori, če se ni poprej pogovoril z menoj . . "Ali se ie tudi o kandidaturi senorja Diaz de la Laguna?" Veliki diplomat je osupnil . . . Popolnoma neznana mu je bila ta kandidatura . . . Ali zdelo se mu je sramotno, da bi pokazal svojo nevednost, in kakor je že mnogokrat z lažmi podrl svojo politično veljavo, tako je storil tudi sedaj. Nemoteno je nadaljeval : "Seveda se je!" "Torej . . N * "Torej ti pravim, da ostane senor Diaz de la Laguna, kar ie bil. žaba v posušeni mlaki . . .!" In udaril je s svojo kosmato roko po papirjih pred seboj in rekel slovesno, pn polskrivnostno, češ, za mojim čelom se skri vajo tajnosti, katerih ti ne smeš vedeti. t4Glej, Pulidito,** je nadaljeval, "pustiva to! O svojih tajnostih smem govoriti s prijateljem, o tujih ne. Da boš pa po- Ijice in pripovedke.*' — "Sporni tolažen. ti povem dve stvari: prvič, snoči je bil Antonio Cano- "i "a deda." — "Jurij Kozjak." vas pri meni. sedel je na temle mestu, kjer ti seda i sediš, in go- — "Jesensko noč med sloven-vorila sva do štirih zjutraj " ' * ski m i polharji." — "Domen." — na ,fa<£ ,:ronie prrva svoiem s,oK ,ia w pil to debelo laz. in je nadaljeval : i ♦ > - »v -t - i i ... i brat. m Nemški valpet. —I 'Drugič, pri odhodu mi je naročil, naj protičavam ta-le na-' črt tajne pogodbe z Nemčijo, in treba mi je v ta namen miru in samote . . .'* zofska vprašanja, ki segajo notri do začetka stvarstva in človeka. V knjigi so vprašanja in odgoVori. Tisti, ki čitajo razne brozge, ki jih pošiljajo v svet razni verski sovražniki, naj čitajo to knjigo in videli bodo, kako verski sovražniki lažejo in zavijajo. Vsak katoličan bi moral to knjigo temeljito prečitati in preštudirati. Kdor prouči to knjigo, ta spozna kaj je prav za prav katoliška vera in katoliško prepričanje in kaj je dolžnost katoličana. Knjiga vsebuje 142 strani krasnega pod učnega berila. Stane 35c. v zalogi jo ima knjigarna Edinost, od katere jo lahko naročite. -o- "Genovefa." — Ta knjiga je radi svoje priljubljene in zanimive vsebine zelo priljubljena med Slovenci. Vsaka pošiljatev teh knjig takoj poide. Sedaj smo zopet prejeli nekaj zvezkov te zanimive knjige. Knjiga vsebuje 130 strani berila. Razpravlja o Genovefi Vojnomirovi nevesti, ki je bila krivo preganjana,, nazadnje se dokaže, kako veliko krivico je trpela. Kdor hoče res nekaj zanimivega, lepo povest iz starih časov si naj naroči to knjigo, ki stane s poštnino samo 40c. Dobi se od knjigarne Edinosti, ki jo ima v svoji zalogi. "Spisi" Josip Jurčiča. — Do-sedaj je izdanih 8 zvezkov Jurči-čovih spisov. Vsak zvezek vsebuje zbrano zanimivo čtivo, ki je med Slovenci zelo priljubljeno. Prvi zvezek vsebuje sledeča dela in spise: "Narodne prav- "Moč in V vojni pravica krajini." — "Pravda med ££ n*a." — Osmi zvezek vsebui * "Ivan Erazem Tattenbach" "Bojim se te." — "Črtica iz Ži7 Ijenja političnega agitatorja" "Telečja pečenka." — «šest "T rov klobas/* — "Po tobaku diš." — "Ženitev iz nevošcljj* vasti." — "Spomini Andreja a Slovenrn " ___<«r\ 'Opo. ka starega Slovenca." _ mnje." Vse te povesti so jako zanimk ve in kratkočasne, kakoršne j ur" čič najraje piše. Vsak zvezek je trdo vezan in vsebuje od 200 tfo 250 strani. Vsak zvezek stane $1 Naročite si lepe Jurčičeve spise in okrasite si svojo knjižnico. Nekaterih zvezkov imamo samo še po par, zato hitite, da ne boste prepozni z naročilom. Naročilo pošljite na Knjigarno Edino^ 1849 W. 22nd St. Chicago, 111. HIŠE NA PRODAJ! Trgovine in stanovanja na: 1837 in 1839 W. 22nd Street. Poslopje je veliko 50X70. Tri nadstropne hiše. Renta se dobi $2,400.00 na leto. Cena: $14,000.00. Vsa pojasnila dobite na; 1837 West 22nd Street. $f VAŽNO! Starokrajske Banke, na primer: SLAVENSKA BANKA D. D., ZAGREB, PRVA HRVATSKA ŠTEDIONICA. ZAGREB, FRANCOSKO—SRBSKA BANKA, BEOGRAD, plačajo na terminirane uloge do 6% na letne obresti. Ako nameravate poslati vaš denar na hranilne uloge. pošljite mi dolarje in jaz bom te preračuna! v dinarje in jih odposlal v stari kraj. VLOŽNO KNJIŽICO vam činiprejc preskrbim. DOPREMLJAM ROJAKE IZ KRAJA! -POTNIŠKI ODDELEK! VLOZNI HRANILNI ODDELEK! Pišite za pojasnila! EMTL KISS, BANKIR 133 SECOND AVE., NEW YORK. CITY J.KOSMAtH 1804 W. 22nd St. Chicago, 111 Roiakom se priporočam pri nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ TA. KLTUČAVNIG IN STEKLA. .Vaiboliše delo. nainižie cene. Prevzamem barvanie hiš zunai in znotrat. uokladam stenski naoir. Požar! Pozor! Samo edina ALPEN-TINKTURA na svetu je za moške in ženske lase, od katere takoj prenehajo lasje odpadati in potem lepo in krasno rastejo. Velika steklenica stane $3- —> srednja steklenica $2. —, s poštnino. Za vse drugo pišite po cenik, ga pošljem zastonj. Jakob Wahcic 1434 E. 92. Str. CLEVELAND, OHIO. CLEVELAND. OHIO. Slovencem v Clevelandu in okolici naznanjam, da imam veliko zaloro najboljših trpežnih čevljev. Vstke vrste po zmernih nizkih cenah. Rojakom se toplo priporočan! FRANK GABRENJA 6630 St. Clair Ave. Cleveland. C Gregor in črna smrt je zanimiva knjiga, ki jo je izdala Slovenska Matica. Povesti so zelo podučljivi in obenem jako prikupljive čitateljem. Knjiga 126 strani. Stane samo 50c. Naredite jo od: KNJIGARNE EDINOSTI, 1 J 1 1849 West 22nd Street, Chicago, III Trgovina z železnino in pohištvom Pri nas dobite najboljše barve "paints" in raznovrstne varni še. Ta mesec bom pričel tudi piutn-bersko obrt, za pomoč bum dobil Mike Černeta, ki ie znan kot euen izmed najboljših plumberjev na to stran Dulutha. Za vše slučaje se obrnite na: JOSEPH SLOGAR Trgovec z železnino in pohištvom, ELY, MINN. i Cerkvene pesmarice za mladino smo prejeli iz starega kraja. PARTITURA stane 75c. Posamezni glasovi 20c. Ker smo prejeli ie omejeno število, priporočamo, da kdor jih želi, naj jih naroči takoj dokler zaloga ne poide. KNJIGARNA EDJNOST 1849 West 22nd Street, Chicago, III. List Edinost je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker ▼ »jem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva. ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNI. Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati ▼ listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali. DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA. ako ob raznih prireditvah in kampaniah oglašajo » našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj! NAŠA TISKARNA je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna ▼ Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnilo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin. Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le te storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mil Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo še tako maio ali veliko. Poizkusite pri nasi TISKOVNA DR. 'EDINCfST' 1849 W. 22nd Street Phone: Canal