LETO XVIII. — Številka 9 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja Časopisno podjetje »Gorerjski tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIA KRANJ, sobota, 4. II. 1966 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja oa oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 icot poltednik^ Od L januarja 1960 trikrat tedensko.' Od l. januarja 1964 kot poltednik, in sicer o': s i e d a h in sobotah LISTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO S posveta sekretarjev osnovnih organizacij ZK Izobraževalni centri v kranjski občini Prejšnji teden, v četrtek, je bil v Kranju posvet s sekretarji osnovnih organizacij zveze komunistov v občini. Med drugim eo razpravljali tudi o reorganizaciji zveze komunistov in izobraževalnih centrih v občini. Na posvetu so sestavili posebno dvajsetčlansko komisijo. Komisija bo na podlagi Izobesite zastave Osmi februar, dan smrti Franceta Prešerna, osrednjega knjiievnega slovenskega genija, je predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta že J. februarja 1945 proglasilo za kulturni praznik slovenskega naroda. Ta dan naj se poslej s proslavami in svečanostmi praznuje po vseh slovenskih prosvetnih in kulturnih ustanovah ter zavodih. Ves slovenski narod naj se proslavam svojih kulturnih in prosvetnih ustanov pridruži in pri njih sodeluje. Zato v smislu tega odloka vabimo ne le uprave šol in kulturnih ustanov, pač pa upravitelje in lastnike tudi ostalih poslopij, da počaste slovenski kulturni praznik z izobešenjem slovenskih narodnih zastav. Hkrati tudi pričakujemo, da bodo trgovske izložbe za ta dan primerno urejene. Lastnike avtomobilov prosimo, da v dneh Prešernovih proslav ne parkirajo svojih voz ob pesnikovem spomeniku na trgu pred gledališčem. Prešernov gaj smo za praznične dneve z velikim trudom in stroški očistili smeti in druge navlake, s katero ga oskrunjajo veliki in mali vandali. Vabimo mimoidoče občane, predvsem pa prebivalce hiš v soseščini, da samoiniciativno intervenirajo pri skoro vsakodnevnih namernih poškodbah, skrunitvah in smetenju. Klub kulturnih delavcev v Kranju stališč in mnenj dosedanjih razprav v osnovnih organizacijah in stališč komisije za organiziranje komunistov pri centralnem komiteju pripravila predlog o reorganizaciji zveze komunistov v občini. Dogovorili so se, da mora komisija do občinske konference zveze komunistov, ki bo marca letos, pripraviti predlog o nekaterih spremembah v organizaciji. O tem bodo potem razpravljali na konferenci, nato pa zaceli z reorganizacijo. Dogovorili so se tudi, da morajo biti do 6. februarja končane priprave za ustanovitev izobraževalnih centrov v kranjski občini. Teh centrov bo v občini 13. V območje izobraževalnega centra bo vključenih več osnovnih organizacij, v njih pa bodo delali komunisti s terena in tisti iz delovnih organizacij, ki stanujejo v območju centra. V centrih bodo med letom imeli razna predavanja in razprave. Prek teh centrov pa bodo lahko člani tudi hitreje seznanjeni o nekaterih zanimivih vprašanjih. Do sedaj so bili komunisti zaradi velikega števila osnovnih organizacij v občini včasih zelo pozno obveščeni o nekaterih pomembnih dogodkih. Na četrtkovem posvetu so zrito zadolžili (nekatere sekretarje osnovnih organizacij, da sestavijo odbore centrov. V odborih, v katerih bo 3 do 9 članov, bodo komunisti ,s terena 'in iz delovnih organizacij. Ko bo- V današnji številki 8 strani ob slovenskem kulturnem prazniku do odbori sestavljeni, bo na občinskem komiteju ZK v Kranju z njimi posvet, potem pa bodo v centrih začeli delati. A. Zalar Vida Tomšič na Jesenicah V torek, 31. januarja, je bila na Jesenicah predsednica glavnega odbora SZDL Slovenije Vida Tomšič. Na Jesenicah se je zadržala ves dan. Najprej si je ogledala nekatere Obrate železarne, potem pa se je pogovarjala s predstavniki tovarne in s člaJ ni občinskega družbenopolitičnega vodstva. Pogovarjali so se o problemih tovarne ia občine. Zvečer istega dne se je Vida Tomšič pogovarjala z družbenopolitičnimi delavci in občani jeseniške komune. MRAVLJIŠČE NA SNEGU — Foto Franc Perdan obrazi in pojavi 0 obrazi in pojavi Q obrazi in pojavi # obrazi in pojavi 0 obrazi in pojavi Berem v časopisu članek o človeku, ki je pobegnil iz naše države, delal v Avstraliji, bil tam žrtev nesreče v rudniku in se danes zdravi v jeseniški bolnišnici. »To bo za ljudi, to bodo brali!« si je mislil dopisnik, ki je to pisal. Pisal je in užival, ljudje so brali in uživali. Človek, ki mu ni bilo prav nič do popularizacije svojega trpljenja, svojih človeških slabosti in napak, ki jih je nekdaj zagrešil in za katere zdaj plačuje z boleznijo, pa skoraj hrom leži v bolnišnici, misli na zdravje in mlada leta, na sonce in ljudi zunaj belih zidov; in ko prebere članek, ki je morda celo hotel biti dober, je še bolj žalosten. Kajti ta človek je bil po svetu, pozna svet in ljudi, pozna trpljenje in poniževanje, pozna bolečino, pozna ljudi, ki se naslajajo ob njegovi bolečini. Ne zameri jim, ker jih pozna. Ve, da takšni so, da je to del njih, del njihovega urejenega in srečnega, v svoj mali svet in malo srečo zaprtega družinskega življenja, brez katerega bi bil njihov ubogi svet še bolj reven, še manjši in nebogljen, brezpomemben. Da je takšen ta njihov svet — ne, tega ne vejo, tega ne priznajo, noče je in ne upajo si priznati, zato je treba misel zaposliti s trpljenjem drugih in se ob tem naslajati: govoriti o tem, pripovedovati o tem drugim, prvi razveseliti znanca s pomembno novico ... Takšni smo v svoji nebogljenosti in elementarni potrebi po uveljavljanju, po pot membnosti, v svojem prepričanju o potrebnosti med ljudmi. To smo mi, ki razen skrbi za gole eksistenčne probleme nimamo več za kaj skrbeti, na kaj misliti, se z ničemer ukvarjati. Nimamo te potrebe, ker ne zname tega, ker nas tega niso naučili, ker razen lakote in žeje in mraza ne čutimo nič drugega* nič globljega. Ne vsi, veliko, zelo veliko pa je takih. Srečni so, ob njih pa žive tudi nesrečni, vendar bogati ljudje, tudi taki, ki so v Avstraliji izgubili zdravje in leže v jeseniški bolnišnici, vendar so tiho, njihova usta molčijo ob poplavi praznih besed. Molčijo in govorijo. In tiho obtožujejo liste, ki se naslajajo ob njihovi bolečini. A. Triler Veletrgovsko podjetje Kokra Kranj sporoča vsem potrošnikom, da bo 6. II. 1967 odprta v Kranju na Koroški cesti 21 (nasproti restavracije Park) nova specializirana prodajalna pletenin Mira Prodaja kvalitetnih pletenin in ekskluzivnih modelov priznanih tovarn ALMIRA Radovljica, RAŠICA Ljubljana-Gameljne Za cenjeni obisk se priporoča KOKRA KRANJ GLAS * 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA SOBOTA — 4. februarja 1967 Pred volitvami v kranjsko občinsko skupščino Slaba udeležba na sejah Ob udeležbi nekaterih odbornikov na sejah občinske skupščine bi se bilo vredno zamisliti Cez približno tri mesece bomo volili naše predstavnike v občinske, republiške in zvemo skupščino. Volili bomo polovico odbornikov in po-•lancev. Ker še vedno razpravljamo o možnih kandidatih, poglejmo (za spremembo), kakšne odbornike smo pred dvema letoma izvolili v kranjsko občinsko skupščino. Menimo, da bi se bilo o udeležbi nekaterih na sejah občinske skupščine vredno zamisliti. Ne gre za obrekovanje, ampak le za to, da bo naše samoupravljanje takšno, Nezadovoljni s počitniško prakso Prejšnji teden so imeli mladinci na Tehniški šoli Šolskega centra Iskre v Kranju redno letno konferenco. Na konferenci so največ razpravljali o počitniški praksi, šolski samoupravi in samoupravljanju v tovarni, marksističnem krožku in delu kluba OZN. Pred konferenco so na pobudo mladinske organizacije na šoli izvedli anketo o počitniški praksi. Iz odgovorov v anketi so ugotovili, da 86% vseh dijakov ni zadovoljnih s prakso. Veliko dijakov je namreč med redno počitniško prakso moralo opravljali takšna dela, ki ne sodijo v prakso. Prav tako so na konferenci poudarili, da so premalo seznanjeni s samoupravljanjem v tovarni. Zato bi večkrat želeli prisostvovati sestankom delovne enote ali seji delavskega sveta. A. Z. kakršni bodo pač ljudje, ki bodo v prihodnje odločali v našem imenu. Zato komentar, ki naj bi se odrazil v sedanjih pripravah na volitve, prepuščamo vam. Občinski odbor SZDL v Kranju je v drugi številki informacij o delu SZDL v pripravah na skupščinske volitve objavil tudi imena vseh odbornikov kranjske občinske skupščine in njihovo udeležbo na sejah. Poglejmo nekatere izmed njih. Občinski zbor je imel do izdelave analize 30 sej. Izmed odbornikov, ki so člani tega zbora in jim letos še ne poteče mandat, so največkrat neopravičeno manjkali naslednji: Jože Jenko (21) Pavel Sirk (13), Franc Bohinc (12), Vera Langus (11), Ivan Ziherl (10), Iva Podpeskar (8), Ivica Hribijan in Ivan Bajec (7). Zbor delovnih skupnosti pa je imel 32 sej. Največkrat so manjkali: Marijan Fras (28), Ciril Omahen (20), Vida Burkeljca (13), Stanko Zaplotnik (12), Slava Zupančič in Boris Sajovic (11), Vera Bitenc in Alojz Zupančič (10). Izmed odbornikov občinskega zbora, ki jim'letos poteče mandat, pa so največkrat neopravičeno manjkali: Franc Svoljšak (19), Marjan Triler in Ludvik šifrer (14), Anda dr. Kalan In Franc Streliovec (13), Franc Dolenc (10), Jože Rezman (9), Mira Oman, Aldo Humar in Roman ing. Zaletel (7). Odborniki zbora delovnih skupnosti, ki jim prav tako letos poteče mandat: Dobrivoj Bo-žovič (14), Ivo Križaj (13), Janez Vilfan (12), Anton Gros in Miran dr. žgajnar (10), Nikogar izmed odbornikov ni, ki ni nikoli manjkal. A. 2. Občinska skupščina Kranj v februarju in marcu D slomi program Pred kratikm sta oddelek za gospodarstvo in odelek za občo upravo in družbene službe pri občinski skupščini v Kranju pripravila prvi osnutek srednjeročnega družbenega programa občine in družbenega programa in proračuna za letos. O teh osnutkih bodo 9. februarja razpravljali odborniki občinske skupščine na celodnevni seji. Nato pa bo o vseh programih razpravljal tudi splošni zbor občine. Po seji občinske skupščine bodo o tem razpravljali tudi na zborih volivcev, ki bodo od 12. do 19. februarja in od 20. do 28. februarja v delovnih kolektivih. Med 9. in 16. marcem pa bo občinska skupščina dokončno sprejela vse tri programe. Razen tega so od 5. do 12. marca predvideni kandidacijski zbori volivcev v občini. Na njih bodo obravnavali poročilo o delu občinske skupščine v zadnjih dveh mandatnih razdobjih, poročilo o gradnji šol, izven mesta pa še urbanistični program občine. Hkrati bodo volivci predlagali kandidate za odbornike in poslance. A. 2. Zdravstvena postaja v Gorenji vasi Prebivalci Gorenje vasi si že dlje prizadevajo, da bi prišli do svojega zdravstvenega doma. V ta namen so imenovali gradbeni odbor, ki ga sestavljajo delavci iz Zdravstvenega doma v Skofji Loki, občinske skupščine in predstavniki krajevne skupnosti. Gradnja zdravstvene postaje bi stala po predračunih okoli 90 milijonov starih dinarjev. Ko so lani zbirali denar, jim je do omenjene vsote zmanjkalo 10 milijonov in zaradi tega z gradnjo niso mogli začeti. Tako je ostal zbrani denar deponiram pri banki. Kaže, da bodo letos le začeli graditi. Vsaj tako so sklenili na zadnjem zboru voUlcev 25. decembra. Prebivalci so sklenili, da bodo manjkajočih 10 milijonov sami prispevali in tako bodo pomladi začeli graditi postajo v bližini Partizanovega doma. Trenuten položaj glede gradnje je ohrabrujoč, saj je deponiran denar v banki že sproščen, krajevna skupnost je že uredila kanalizacijo, vodovod in elektriko do zemljišča, za katerega že imajo gradbeno dovoljenje. -pc Jesenice Podelili bodo domicil Na seji občinskega odbora ZZB NOV na Jesenicah so razpravljali, da bi letos podelili domicil jeseniško-bo-hinjskemu in gorenjskemu odredu, VDV bataljonu, Prešernovemu bataljonu in kurirjem IV. relejnega sektorja. O podelitvi domicilov se bodo dogovorili še s predstavni- ki občinskega odbora ZZB NOV Radovljica, obema še živečima komandirjema odredov in predstavniki ZZB NOV iz Bohinja. Slovesnost ob podelitvi domicila bodo imeli za dan borca ali dan vstaje. • h Todi Gorenjca na Igmanskem maršu Ni še dolgo tega, ko se je v Slovenijo vrnila petčlanska ekipa, ki se je udeležila znanega legendarnega pohoda Igmanskega marša. To je bil hkrati tudi prvi skupni pohod Po poteh I. Proleterske brigade prek Igmana in hkrati otvoritev še ene planinske transverzale. 150 udeležencev pohoda je začelo svojo pot po ulicah Sarajeva proti Vogoščem. Udeleženci pohoda so bili-nekdanji borci, politični delavci, planinci, pripadniki JLA in drugi. Slovenske alpiniste je vodil Peter Janežič, načelnik komisije za alpinizem pri PZ Slovenije. Gorenjce sta zastopala znani gorski vodnik in reševalec ter kandidat za letošnjo odpravo v pogorje Famir Franc Ekar iz Kranja in alpinist — reševalec Jože Mihelič iz Bohinjske Bistrice, kandidat za letošnjo odpravo na Kavkaz. Slovenski udeleženci so imeli s seboj tudi smuči in tako sodelovali v ekipi gorske reševalne službe. Za uspešno delo so prejeli posebno pohvalo. Najmlajša udeleženka pohoda je bila stara 17 let in je doma iz Sarajeva, najstarejši pa je bil star 69 let. R. C. ■ V Škofji Loki šoferski tečaj Avto moto društvo škof-ja Loka organizira nov tečaj za voznike motornih vozil A in B kategorije. Tečaj se začne, ko bo popcunjeno število pri-javljenccv. Prijave sprejema pisarna Avto-moto društva, Jegorovo predmestje 10 med uradnimi urami vsako sredio in petek dopoldne in popoldne. NOVINARSKI VEČER V SMLEDNIKU PRESENEČENJE — Za presenečenje na novinarskem večeru »Glasa« v Smledniku 28. januarja je poskrbela uprava lista. Trije gledalci so našli v časopisu poseben žig. Za nekaj odgovorov so prejeli vsi trije knjižne nagrade. »JUHUHU« ALI URENČEV FRANCL — Pod tem imenom poznajo prebivalci Smlednika in okoliških vasi Franca Vrtnika iz Hraš. S svojo harmoniko hodi po vaseh in razveseljuje staro in mlado. »Juhuhu« je razvedril prisotne tudi na našem večeru. EN STARČEK JE ŽIVEL je zapel Franc Hočevar. V svojem nastopu pa je še opisal nekaj zanimivosti iz starih fantovskih običajev. ČEZ OGLASE GA NI — Tako pravi stari Fridl (na desni) v anketi, ki jo je imel glavni urednik s tremi naročniki iz Smlednika. V njih kmet izve, kaj in kako prodajajo. To je pomembno, potem šele pride vse ostalo. — Foto: F. Perdan Investicije v gorenjski turizem Skofja Loka: letos kamp? Čeprav Je bilo vloženih v razvoj turizma v loški občini najmanj med gorenjskimi občinami (100,500.000 starih dinarjev), to še ne pomeni, da je v občini tudi najmanj prizadevanja za razvoj turizma. Vedeti moramo, da investicije, ki smo jih omenjali v člankih, pomenijo skupna vlaganja vseh organizacij. Iz tega lahko vidimo, da gospodarske organizacije (ne le občanska) niso dovolj zavzete pri vlaganju denarja v loško občino. LETA 1966 Zanimivo je, da so v loški občini »zaspali« vsi objekti, ki jih je planirala leta 1964 Gorenjska turistična zveza v sporazumu s skupščino in turističnimi društvi (hotel C kategorije v škofji Loki, žičnica na Stari vrh, ureditev električnega omrežja na Soriški planini, turistična izgradnja Sorice). Če gledamo po realizaciji del v preteklem letu, pridemo do zaključka, da so se investicije zadržale v največji meri v — slaščičarstvu. V Škof j i Loki so prenovili slaščičarno oziroma dogradili teraso (5 milijonov), v Gorenji vasi so uredili novo (5 milijonov), razen tega bo do letošnje sezone dokončno urejena še slaščičarna na Mestnem trgu v škofji Loki (11 milijonov). V zaključni fazi je prenovitev Doma pod Planino v Trebiji. Za odprto teraso, garaže in centralno kurjavo bodo porabili 32 milijonov starih dinarjev. Prav tako so prenovili gostišče v Vincarjih ter uredili kegljišče (5 mili- Obvestilo V zvezi z objavljenimi predlogi za soudeležbo zavarovancev pri koriščenju zdravstvenih storitev v zadnji številki Glasa obveščamo, da bodo javne razprave zavarovancev o teh predlogih: V Kranju, 6. 2. 1967 ob 16. uri v sejni dvorani ob- činske skupščine Kranj, na Jesenicah, 8. 2. 1967 ob 19. uri v šolski sobi železniške postaje na Jesenicah, v Škofji Loki, 9. 2. 1967 cfb 16. uri v loškem gledališču na Spodnjem trgu, in v Tržiču, 6. 2. 1967 ob 16. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Tržič. Vabimc zavarovance, da se razprave udeležijo v čim-večjem številu. jonov), na Starem vrhu so investirali 2,5 milijonov za ureditev terase in kletnih prostorov. LETA 1967 Letos bodo v škofji Loki začeli graditi trgovsko hišo. Razen trgovske hiše bo za razvoj turizma precejšnjega pomena ureditev kampa in parkirnega prostora v Škofji Loki. Ob novem kampu naj bi zgradil zasebnik motel, za kar mu je skupščina že izdala lokacijo. Kaže, da se zasebniki v večji meri zavedajo koristi, ki jih lahko imajo od turizma kot gospodarska podjetja. T0 najbolj potrjujejo njihovi načrti. Izdana je že lokacija za gradnjo novega gostišča na Trati, v Vincarjih bo najverjetneje že letos izročena namenu nova privatna gostilna, v Gorenji vasi pa namerava lastnik prenoviti gostišče Tabor. Na pobudo krajevnih faktorjev bodo letos začeli graditi trgovino v Ratečah. Kaže, da bo pri investicijah v loški turizem veliko odvisno od tega, kako se bodo prebivalci odločili glede prispevka za mestno zemljišče. Kot je znano, so se zanj odločile krajevne skupnosti v Škofji Loki, Železnikih in Gorenji vasi. V teh krajih bo tako mogoče še marsikaj izboljšati, saj prispevek v bistvu pomeni samoprispevek za lepši videz domaČega kraja. P. Čolnar Od ponedeljka naprej razgrnjen program občine Kranj Svet za urbanizem skupščine občine Kranj je pred kratkim na svoji seji obravnaval predlog urbanističnega programa občine Kranj. Od ponedeljka, 6. februarja naprej pa bo predlog urbanističnega programa za posamezna naselja razgrnjen v prostorih vseh krajevnih uradov na območju kranjske občine. Zato vabimo občane, da si predlog urbanističnega programa ogledajo in dajo svoje pripombe pred obravnavo zborov volivcev, ki bodo predvidoma v prvi polovici marca. Prav tako bo od ponedeljka naprej v prostorih avle Jesenice Surovo železo za železarno Kljub povečani proizvodnji surovega železa v lastnih plavžih je jeseniški železarni potrebno še nekaj deset tisoč ton surovega železa, ki ga dobivajo iz Vareša, nekaj pa tudi iz uvoza. Prav te dni so ga dobili 3400 t iz ZSSR. Ko bo čez nekaj let železarna modernizirala svoje plavže, uvoz grodlja ne bo več potreben. -b skupščine občine Kranj razgrnjen celotni predlog urbanističnega programa. Posredujemo prodajo karambolirarroga tovornega avtomobila ►>ŠTAYR 389«, leto izdelave 1960 Začetna cena 15. 000,00 N din Ogled vozila je možen pri Zavarovalnici Kranj vsak delovni dan od 8.—14. ure. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do srede 8, 2. 1967 do 12. ure. Zavarovalnica Kranj Oblačila Novost Tržič proda Stroj za naudarjenje 12 W-225 Singcr Prednost nakupa imajo gospodarske organizacije. Kupci naj se javijo do 11. 2. 19G7. Oblačila »Novost« Tržič Trg svobode 33 Glas Superavtomatični pralni stroj motorni »šrotar« televizijski sprejemnik 100 drugih lepih nagrad pripravlja veliko nagradno žrebanje za vse naročnike, ki bodo do 1. marca plačali vsaj polletno naročnino — 12 N-dinarjev! Odslej vsako soboto na 24 straneh! Posebne nagrade za zbiralce novih naročnikov! Glas v vsako gorenjsko hišo! GT AS * 4. STRAN KULTURA IN PROSVETA SOBOTA — 4. februarja 1967 Kako je z odkupom Finžgarjeve rojstne hiše? Pobuda jeseniške osnovne šole Vprašanje odkupa in ureditve Finžgarjeve rojstne hiše v Do-slovičah pri Žirovnici se vleče že več let, narejenega pa nI bilo praktično še nič. Še vedno je hiša, ki Je tudi etnografski spomenik, ne le Finžgarjeva rojstna hiša, neurejena, ni še spremenjena v muzej. Pobudo za ureditev je zdaj vzel v roke svet osnovne šole Tone Cufar na Jesenicah, ki je 30. januarja razpravljal med drugim tudi o zapisu v zvezi s Flnžgarjevo rojstno hišo, objavljenem v članku letečih urednikov Teden-■ke tribune. Na tem sestanku je svet sprejel resolucijo, ki jo Objavljamo Znano nam je, da se že dolga leta vleče akcija za odkup Finžgarjeve rojstne hiše v Doslovičah, vendar vemo tudi to, da je ta akcija Obveščamo varčevalce vezanih hranilnih vlog pri Gorenjski kreditni banki Kranj in njenih poslovnih poslovnih enotah, da bo žrebanje nagrad v torek ,7. februarja 1967, ob 12. uri v prostorih GKB Kranj, Cesta JLA 4. GORENJSKA KREDITNA BANKA KRANJ SaP LJUBLJANA TURISTIČNI BIRO vabi na naslednja potovanja BOLOGNA —• Razstava moderne obutve in salon kožne industrije, v času od 12. do 15. marca. Prijave do 20. februarja. VER ON A — Mednarodni ve-lesejem kmetijskih proizvodov, v času od 13. do 17. marca. Prijave do 25. februarja. DUNAJ — Mednarodni vele-eeiem v času od 15. do 18. marcat Prijave do 27. februarja. MUNCHEN — Mednarodni sejem obrtništva, v času od 15. do 19. marca. Prijave do 20. februarja. PARMA — Modnairodna razstava supermarketov od 1. do 4. aprila. Prijave do 5. marca. AVIGNON—LOURDES — v času od 17. do 26. aprila. Prijave do 15. marca. B-dnevno potovanje z ogledom koncentracijskega taborišča FLOSSENBURG in dzseUmiškega taiborišča BURGIIAUSEN, v času od 30. 4. do 4. 5.. Prijave do 10. marca. Ebiramo prijave za potovanje na 5. Mednarodni sejem grafične in papirne Industrije HRUPA 1967 DUS-SELDORF. Potovanje bo v času od 4. do 9. junija. M?d potovanjem ocled KOLNA. STUTTGARTA in MTJNCTIENA. Priporoča se SAP — LJUBLJANA. Titova 38 Miklošičeva 34 in poslovalnice: Brežice, Krško, Hrastnik, Trbovlje. Zagorje, Idrija. potekala znatno drugače, kakor pa je bilo to enostransko prikazano v Tedenski tribuni. Sveta za prosveto in kulturo jeseniške in radovljiške občine ter Zavod za spomeniško varstvo v Kranju so si dalj časa prizadevali doseči sporazum s sedanjim lastnikom Finžgarjeve rojstne hiše, ki se, kot kaže, dobro zaveda pomembnosti tega kulturnega spomenika, pa je zato ob vsakokratnem pogovoru stopnjeval svoje pretirane zahteve. Popolnoma soglašamo s Knafljevimi, da imajo pravico do spodobnega stanovanja. Sprašujemo pa se, kako bi z lastnim denarjem lahko predelali tristo let staro bajtico v sodobno stanovanje. Pisatelj Finžgar je bil pobudnik akcije za odkup Prešernove rojstne hiše. Odkupila jo je slovenska šolska mladina. In zdaj, ko otroci v šolah jeseniške in radovljiške občine tekmujejo celo za Finžgarjev0 bralno značko, smo toliko bolj prepričani, da bi tudi naši otroci zbrali pametno vsoto denarja za odkup pisateljeve rojstne hiše, če smo pomagali zbirati denar za odkup Gregorčičeve rojstne hiše na Vršnem, bo- Obvcstilo Obveščamo prebivalce območja krajevnega urada Železniki, da začnemo 14. 2. 1967 z zamenjavo osebnih izkaznic. Razpored zamenjave je objavljen na krajevno običajen način. Odsek za notranje zadeve SOb Sk. Loka mo najbrž ob sodelovanju vseh gorenjskih in primorskih otrok rešili uničenja tudi Finžgarjevo rojstno hišo. Verjetno bo taka pobuda naletela na dober sprejem tudi v slovenski javnosti. Dovolj imamo že kulturnih grehov nad sabo in ni treba, da si nakopljemo še novega pa da razdenemo streho, pod katero se je rodil Iztokov in Irenin oče. Naše založbe Finžgarja pridno izdajajo — dokaz, da ga Slovenci prav tako pridno beremo. Verjamemo v organizacijsko sposobnost društev, ustanov in svetov, ki morajo skrbeti za kulturo na našem področju, in upamo, da bodo cb vsestranski pomoči vseh znali ohraniti Finžgarjevo rojstno hišo kot muzej tistim, za katere hitimo graditi številne nove šele. Nedvomno je pobuda sveta osnovne šole »Tone čufar« na Jesenicah vredna vse pozornosti. In nedvomno bo naletela v javnosti, med ljudmi, ki Imajo radi Finžgarjeva številna dela, na ugoden odmev. Morda je res to edina pot, da odkupimo in uredi m o v muzej F.nžgarjevo rojstno hišo. -at Jesenice Razmeroma dobri učni uspeSii Od vseh osnovnih šol v jeseniški občini so učni rezultati najslabši na Koroški Beli, kjer je ob polletju izdelalo 70,3 % učencev in najboljši v Kranjski gori, kjer je z uspehom končalo prvo polletje 78.1 % učencev. Po vrstnem redu slede učenci šol v Žirovnici s 74,7%, Tone Čufar na Jesenicah s 76,1 %, Mojstrane s 76,6% in Prežihov Voranc na Jesenicah s 77,0 % pozitivnih ocen. , Naprave za uravnavanje kobaltne bombe so v posebni sobi, I da se zdravstveno osebje zavaruje pred izžarevanjem Svetovni znanstveniki govore Človek bo premagal raka Lahko smo optimisti, čeprav je še dolga pot do zmage nad to boleznijo (Nadaljevanje iz 7. številke) Spričo vsega tega sovjetski znanstvenik meni, da prve izkušnje s kemičnim zdravljenjem raka odpirajo nove pogoje in možnosti za boj zoper to zahrbtno bolezen. Nove izkušnje pa bodo pomagale odkriti vedno nove protirakaste preparate. Nevarne kemične tvari Čeprav kemija pomaga človeku v boju proti raku, so določene kemične tvari »obtežene« kot najpogostejši povzročitelji raka v tem »stoletju kemije«. Prav sovjetski znanstvenik Larinov meni, da so nekatere kemične tvari zelo poznane kot »rakaste«, predvsem karbonska sol, parafin, nekatere anilinske barve in podobno. Za njimi našteva X-žarke, radij, radioaktivne izotope in na koncu določene viruse. Njegovo mnenje se do neke mere sklada z mnenjem ameriškega znanstvenika dr. E. V. Cowdryja, ki navaja primer, ko določene količine sintetičnega hi-drokarbonata »dnba« povzročajo raka na dojki, in sicer zelo hitro in brez posledic za druge organe. To je dokazano s poskusi na belih miših. Ta ameriški znanstvenik navaja podatek, da je največ žrtev raka v ZDA med belkami, zaradi raka na prsih. > Po njegovem mnenju je zbiranje podatkov o kemikalijah kot povzročiteljicah raka zelo pomembno, ker je le tako mogoče prepovedati prodajo vsega prehranjevalnega blaga, ki vsebuje tudi najmanjšo dozo nevarnih kemičnih tvari. Kancerogeni virusi Zanimivo je, da so v neki anketi, neodvisno drug od drugega, predstavniki sovjetske, francoske in ameriške znanosti govorili o tako imenovanih kancerogenih virusih. V Franciji so opazili, da kultivirane celice raka, ki so jih presadili na živali, niso izzvale raka, če poprej niso bile pomešane z določeno vrsto virusa. Toda, teh virusov je toliko vrst, da je zelo težko ugotoviti, kateri so nevarni in kateri ne. Se teže je vedeti, kako se eni in drugi pretvarjajo oziroma če se sploh pretvarjajo. Prirodna odpornost Akademik Halpern trdi, da je dokazano, da vsakdo izmed nas nosi v sebi rakaste celice, ki so prišle v telo zaradi kozmičnih ali podobnih sevanj, ali pa so prišle vanj s hrano ali na podoben način. Toda, na srečo je človek po prirodi odporen proti raku. Ta odpornost je plod dolgega človekovega razvoja. Odvisna je od vitalnosti in aktivnosti tako imenovanega retikuloendotalnega sistema celic, ki se bodrijo proti virusu z znanimi protitelesi. Francoskim znanstvenikom je uspelo s krepitvijo in aktivnim delovanjem tega sistema zmanjšati pojav tumorjev, oziroma z »zmanjševanjem« delovanja retikuloendotalnega sistema pospešiti smrtonosni razvoj raka na živalih. Prof. Halpern pravi, da je v središču pozornosti vseh znanstvenikov, ki se borijo proti raku, da s krepitvijo prirodne odpornosti človeškega organizma premagajo to trdoživo bolezen. Odpornost organizma se zmanjšuje z leti, v nekaterih primerih tudi zaradi hormonskih sprememb, v nekaterih primerih pa še niso odkrili pravega vzroka za opadanje odpornosti. (Nadaljevanje prihodnjič) Te Id ni po svetu Predsednik Tito z ženo In spremstvom Je po obisku v Sovjetski zvezi v četrtek zjutraj prispel na tridnevni neuradni obisk v Madžarsko. Na prijateljski obisk ga je povabil sekretar madžarske socialistične delavske partije Janos Kadar. Strokovnjaki v ameriški administraciji so v četrtek namignili, da pogajanja o vietnamski vojni kot kaže jiiso več nemogoča. Poročajo, da ameriški predsednik Johnson razmišlja, da bi podaljšal štiridnevno premirje ob vietnamskem praznilku Tet in tako pripomogel k boljšemu ozračju za pogajanja. V Pekingu se še vedno nadaljujejo demonstracije pred sovjetskim, francoskim In jugoslovanskim veleposla* ništvom. Zato bo v kratkem večina otrok, žena in uslužbencev sovjetskih diplomatov zapustila Kitajsko. Ob napadu na jugoslovanski generalni konzulat v New Yorku sta bila ranjena tudi dva naša uslužbenca: uslužbenec konzulata Dušan Ra-daikovič in njegova žena Grozda. Ameriški predsednik Johnson je v četrtek sporočil, da bodo ZDA takoj poslale Indiji 2 milijona ton žita. Namen pošiljke je, da bi Indija premagala sedanje težave Se pred zasedanjem kongresa, ko bodo razpravljali o predlogu, da pošljejo Indiji še 3 milijone ton žita. i Mednarodno leto turizma Izredna dejavnost TD Turistična društva na Gorenjskem so razvila izredno živo dejavnost v letošnjem mednarodnem letu turizma. Vrstijo se posvetovanja in izmenjave izkušenj. V četrtek in petek so imela posvetovanja turistična društva iz kranjske in loške občine. Na posvetovanjih so sprejeli konkreten program dejavnosti zai letos ter se pomenili za posebno tekmovanje v okviru mednarodnega leta turizma. -pc r V sovjetski diploamcijl »o v zadnjem času prisotne močne tenžje, da bi z majhnimi koraki prebili »zvočni zid« na zahodni strani. Sovjetski voditelji so »odšli v vas«, kar na štiri konce. Za zboljšanje svo- državni poglavar Nikolaj Podgorni. Kosigina je pot vodila v Pariz in Ankaro, Podgornega pa na Dunaj in v Rim. Kakšnega velikega političnega pomena, ki bi vplival na to, kako se bodo v Zahodni veter jih odnosov z zahodno polovico sveta izbirajo v Moskvi mesta, ki so že po svoji naravni legi nekakšni posredniki sporazumevanja med vzhodom in zahodom. Sovjetski državniki so v pičlih treh mesecih opravili štiri potovanja; dvakrat je vzel popotno palico v roke predsednik vlade Alek-sej Kosigin, dvakrat pa naprej razvozljavali svetovni vozli, seveda vsem štirim obiskom ne moremo prisoditi, vplivali pa so na Izboljšanje razpoloženja in na poglobitev dvostranskega sodelovanja. Prevladuje vtis, da je bila izmenjava političnih stališč postranskega pomena, potekala je bolj v senci glavnih pogajanj, ki so imela izrazito gospodarske smotre. V tem pogledu je bilo doseženega tudi največ uspeha. Iztržek štirih potovanj je v glavnem gospodarske narave. Pa tudi dejstvo, da je Podgorni ves čas potoval brez spremstva sovjetskega zunanjega ministra do neke mere ilustrira to usmeritev. Gospodarski stiki Sovjetske zveze z državami zahodnega sveta se na gospodarskem področju krepijo. V Parizu čaka na podpis pogodba o nakupu dveh avtomobilskih tovarn, ki jih bo v Sovjetski zvezi gradilo francosko državno podjetje Renault. Rasen tega pri pogajanjih, ki jih v Parizu vodijo na ministrski ravni, zagotavljajo tudi večje nakupe francoskega blaga za široko potrošnjo. Tudi trgovinska izmenjava med Avstrijo hi Sovjetsko zvezo je posebno gospodarsko poglavje. Podgorni je na Dunaju nagovarjal Avstrijce, naj bi svoje gospodarske težave urejali z večjim izvozom v Sovjetsko zvezo, kar pa avstrijskemu gospodarstvu ne ustreza zaradi načrtov o priključitvi v skupni evropski trg, kjer bi dosegli znižanje carin. V dvomu je avstrijski pod-kancler Bock toliko upošteval moskovske ugovore, da je med prvimi odpotoval v Moskvo. Močno trgovsko žilico je pokazal Podgorni tudi v Italiji, ne samo kot gost v Quirinalu, sedežu italijanskega predsednika republike, ampak tudi na obhodu v velikih italijanskih tovarnah v Flatu, ki bo tudi gradil tovarno avtomobilov v Sovjetski zvezi in v tovarni Pirelll in Olivetti. Kadar prsti zamenjujejo oči »Najhuje je spomladi« je dejal 72-letni Janko Sitar na Olševku in skrbno »gledal« svojo pletenko Olševek je osamljena, toda prijetna vasica na vznožju Krvavca med Cerkljami in Preddvorom. Malokje se sliši o tem kraju. Potniki, turisti in izletniki poznajo vse naokrog. Za Olševek, kjer cesta konča pod strmo Stražo in Krvavcem, o tem ve malokdo. Morda o tem vedo največ na občinski davčni upravi in v kmetijski zadrugi. Olševčani tega ne zamerijo. Nekateri se vozijo na delo v Kranj, nekateri se ukvarjajo z novimi drevesnimi nasadi in življenje gre naprej. Toda ne brez velikih razpotij. Tako smo v vasi videli dobro ohranjene stare pode in kmečke hiše s kovanimi mrežami v oknih, a zraven moderno, novo stanovanjsko hišo z velikim balkonom, a nedaleč spet — nizko hišico iz samih brun, ki bi ji lahko popravljal slamnato streho kar brez lestev. A povsod, tudi v hišici iz brun, so prijazni in nasmejani ljudje, rdečelični otroci in pred hišnimi vrati sanke, smučke... V hiši št. 36 smo se brž sprijaznili s slepim Jankom Sitarjem. 2e prej so ljudje pravili o njem, da je prijazen, delaven, vljuden. Ko je zaslutil mojo roko, jo je tesno stisnil, predstavil ženo, poročeno hčer in vnuke. Na mizi sta se kaj kmalu pojavili kar dve steklenici žganega—na izbiro. Imel je 7 let, kot je pripovedoval Janko, ko se je na peči igral z neko žico, si ranil oko in po neuspelih operacijah je izgubil oči. V posebni šoli se je usposobil za pletarstvo. S tem delom si je krajšal čas in prislužil, da je pozneje kupil hišo, se poročil in imel tri otroke. Toda potrebe v družini So bile velike in nemalokrat je ple-tel vse noči. Tudi žena in hčerka sta mu pomagali. Ob tem pripovedovanju mu je »pogled« v prstih, vzdr-getal zlasti, ko je pravil o sinku. Zbolel je in umrl. Slutiti je bilo, da Janko, kot očka še po 25 letih tega ni prebolel, čeprav sinka ni nikdar videl. Ob tej misli mi je bilo hudo. Zasukal sem pogovor drugam. »Kako gre pletenje? Kako zaslužite?« 2e pred vojno, kot je pravil, je z dobrim pletenjem pridobil veliko odjemalcev. Nikdar ni nosil ponujat in prodajat okrog. Kar doma je sprejemal naročila. Mnogo je delal pletene kovčke. To je bilo po prvi svetovni vojni. 25-odstotni popust pri nakupu električnih šivalnih strojev znamke Neechi in drugih. Rezervni deli za mopede in motocikle. Hans Waschnig Klagenfurt — Celovec, Eoke Neuer Platz in Ruprechter Strasse 16, poleg avtobusne postaje Potem so taki kovčki odstopali mesto novim iz lepenke. Veliko je delal tudi otroške vozičke in košare, pehanje, ce-karje raznih vrst, velike košare za tekstilne tovarne, opletal je steklenice in drugo. Vse to so v glavnem naročale in prodajale trgovine. »Kako ste brez vsalke pomoči s svojim delom in po-pollnoma slep zmogli privarčevati za hišo, vzdrževati družino ...?« »Ne vem. Morda sem prav zato manj zahteven, bolj skromen. Nikamor nisem šel, samo delal — pletel.« »Ali ste se povsem privadili temi ali še kaj mislite nato?« »Oh, to pa se ne da pozabiti niti povedati! Čeprav sem se privadil vsemu delu; hiši in okolju, mi je hudo. Najhujše pa je spomladi, še vedno, čeprav je od tega že 65 let, se živo spominjam, kako je bilo lepo, ko je začelo zeleneti, brsteti in cve-teti okrog moje rojstne hiše v Šenčurju. Tega se rad in nerad spominjam. Tudi današnje stvari bi rad videl. Ondan smo šli na obisk. Tam so gledali televizijo. Bil je neki angleški fiim. Vsi so se smejali in veselili. Pri vsem tem sem prikrajšan.« Tako je pripovedoval Janko in velika pletenka je bila že skoraj gofova. Pripovedoval je razne dogodke po Šenčurju in okolici tako živo, kot da je on to videl. Odbrzeli smo nazaj proti Visokemu. Ravnina je bila brez snega, le zgoraj na Krvavcu je bilo vse belo. Zima se bo morda počasi poslavljala. Prišla bo pomlad. Pomlad, ki obuja in obraduje vse živo. Zanj pa je pomlad najhujša! K. Makue Vrbe se vitko upogibajo pod Jankovimi prsti In Izoblikujejo košare, pletenice... — karkoli hočete — Foto. F. Perdan PANORAMA • PANORAMA • PANORAMA • PANORAMA • PANORAMA « PANORAMA 0 JANORAMA_»_r^NOr^ Moški ali ženske Uwe Cornelius je hotel na sodišču v Liineburgu spremeniti svoje ime v Uta Marie. Fant Ima .ženski videz in nosi krilo. Neki psihiater mu Je podpisal zdravniško spričevalo, v katerem potrjuje mladeničevo privrženost do lemskih oblek. Sodišče je zahtevo zavrnilo, češ da mora Ime vsakogar izdajati tudi njegov spol. Primer iz Italije. Nekdanji baletni plesalec Pierro Enrico Graglia se je prelevil v žensko. V matično knjigo je vpisan kot moški, toda že med puberteto Je vzljubil lenske in posnemal serijske plesalke. Bil Je član baletne skupine in Je nastopal v ciganskih plesih. Tovarišice is 6kupine so ga izdale, da Je moški. Leta 1965 se je odločil za operacijo. Operirali so ga na Japonskem ln v Švici. V anatomskem pogledu velja za žensko. Itailijansko sodišče mu je priznalo spremembo imena v Pierra Enrico. Kmetica -miss Francije Nova miss Francije Jeanne Beck, stara 22 let diši po hlevu in ima žulje na rokah. To j« najbolj neženska miss, ki jo Je Francija kadarkoli izbrala. Roko stisne kot profesionalni boksar, rdečilo za ustnice pa drži v rokah kot lopato. Telesno je odlično razvita. Te dni jo Je obiskala skupina novinarjev na njenem domu v vasi Saint Pier-re na obali Atlantika. Našli so jo pri kmečkem delu: molzia Je kravo. »Sita sem že tega cirkusa,« jih je pozdravila. Oče je ponosen na svojo hči ln pravi, da mu dela za dva Jeanne dobiva darila, protestne brzojavke francoskih žena, ki menijo, da bo lepše od te vaške »kisle pomaranče«. Glede ženitvenih ponudb pa meni Jeanne: »Nobenega moškega nočem.'« Sodobne mumije Zmrznjeno truplo kalifornijskega profesorja Jemsa Retforda, ki Je umrl 12. januarja v 73. letu, to prepeljali v medicinski laboratorij v Feniks. Tu ga bodo hranili na zelo nizki temperaturi, dokler ga v daljni prihodnosti ne bodo poskusili oživeti. — Profesor je bil dan Mednarodnega društva za podaljšanje življenja. Pristal K da njegovo truplo uporabijo za poskus, da bi se urssniftila trditev članov tega društva, po katerem se lahko obnovi življenje. Zamenjava srca Na brnski kirurški kliniki že več kot eno leto poskušajo na psih zamenjavo srca. Po Izjavi glavnega zdravnika navratila so kirurgi vzeli 20 psom srca in Jih dali v po- sebno raztopino v komorah z visokim pritiskom. Po treh urah so srca spet dali v organizem. Večina psov je poginila po 24 urah, eden je živel šest dni, dva pa sta ostala pri življenju še po 10 mesecih. Pri osemnajstih psih so zamenjali srca z drugimi psi. Psi so živeli največ 11 ur. Pot okoli sveta Štiridesetletni Poljak Leo-nard Teliga se pripravlja na potovanje okrog sveta. Na jahti, nosilnosti 6 ton, dolgi 9,83 in široki 2,75 metra bo krenil iz Casablance, mimo Kanarskih otokov, Tahitija, Nove Zelandije, Avstralije in Južnoafriške republike v Ca-eablanco. Teliga se pripravlja že štiri leta in meni, da bo za potovanje potreboval tri leta. Za prvo etapo je Teliga pripravil 150 kg hrane in 320 litrov vode. Kratke zanimivosti # Olupiti eno ali nekaj • kuhanih jajc ni težko. Težava I pa je v restavracijah. V Zahodni Nemčiji so naredili stroj, ki opravlja to zamudno delo. 9 Neka tovarna v Hon-kongu dela umetno cvetje, ki ima prirodni vonj in ga cvetje obdrži pol leta. # V Kanadi so začeli prodajati vedra iz polietilena. Držijo 20 litrov. Vedra so predvsem namenjena turistom, saj so zložljiva ln jih lastnik lahko hrani v žepu. % Da bi olajšali delo uslužbencev, ki mnogo hodijo iz oddelka v oddelek, je neka ameriška tovarna začela izdelovati posebna električna vozila na tri kolesa. # Ameriški fizik Fred Johnson meni, da v vesolju obstaja življenje če že ne drugo vsaj rastlinsko. V vesoljskem praihu je namreč odkril klorofil. # Strokovnjaki indijskega laboratorija za fiziko so odkrili metodo, s katero lahko zaradi radijskih motenj ugotovijo nuklearne eksplozije do moči ene megatone. # V crnomorski plovbi so začeli na nov način čistiti ladje. Hidravlična ščetka — podobna sobnemu sesalcu za prah — že po nekaj urah temeljito odstrani alge in školjke. Ze eno leto po splovitvi se zaradi alg in školjk zmanjša hitrost ladje za eno miljo na uro. 9 Neko ameriško podjetje Je izpopolnilo vrsto helikopterja. Manevrska sposobnost Je večja od avionov lovcev. Lahko se vrti! okoli svoje horizontalne osi, leti na hrbtu. To mu nomogoča posebna naprava v vijaku. gorenjski kraji to Klanje pr Pri določanju dneva, h nja na to, da nI mlaj. sti klavca, ki pa ni pot Kakor mu pri nas pn mora gospodinja vse I posoda, čeber, ki drži! in solijo meso; prav I zascko (če je še kaj »t-lje); pripraviti je trebi sol, poper in podobne dinja »obarja« (prekubi gega dne dodobra shl; malo »zakisnjeni«. Na dan zakola — n. klavec napove uro prife se kakšne pol ure prej: Jo državci, to so sosedje takšinih priložnostih | čijo brezplačno drug i mu na pomoč. Pose* v kuhinji in vsak z »dušo priveze« (s kozs ali dvema žganja), klavca že vnaprej d otroci, ki jih pri taki reh ne manjka, razen zakol v zgodnjih ju urah; okrog božiča in ga leta ima namreč kis la čez glavo, zato mc gosto delati tudi pot* Klavec pride v belen pašniku, opasan je s Miha Klinar: Mesta, ceste in Domo III. DEL V DOMU PARTIZANA LJUBNO v nedeljo, 5. 11. 1967, ob 16. un v torek, 7. 11. 1967, od 20. ure dalje tradicionalna MASKERADA Za ples bo Igral TRIO BABIC maske dobrodošle — najboljše nagrajene. Prvo poglavje Prvi dnevi doma v Borjani so za Stei a tudi drugi, ki jih je ta leta obvešči prihajajo in se ji zahvaljujejo. Nekater oddolžujejo ■ skromnimi darili. Ta ji p drugi kak kilogram krompirja. Stefi jim je hvaležna. Ne misli m s pismi in dragimi znamkami. Ne toži j; vseh frontah pismeno iskala njihove br* poveduje jim, da je porabila zanje skor: jo je dobivala za možem, in da so bila r vala s pomočjo rdečega križa zvezo med bivše soške fronte, tako draga, da ji ni U je zaposlila v tovarni, najprej v bližini l bergu. Se manj jim govori o neprilikah, i imela. Srečna je z njimi ki se ji zah\ jim sama za jajčka, ki jih ji prinašaj Slavku pirhe za veliko noč. Zares, danes je že cvetna nedelja. K. 24. marec. Te dni na praznike sploh ni I Je javiti na občini in pri vojaških oblas« te pred mesecem, ko je pripotovala doft zaradi Slavka, da je mogel nadaljevati l treba čakati na prihodnje šolsko leto. R vseeno pa ji je rekel, da mora dati pi$ff\ oblast v Tolminu. Eh, toliko je teh nepotrebnih potov. F zapisanega in toliko hočejo vedeti o n;t Kaj boste počeli tu? Mislite dalj časa osU krat je morala odgovarjati na taka in po\ ji zastavljali na občini, na orožniški post. i in jo pri tem ostro pogledovali, kakor da ^ j mov in kakor da bi ne smela ostati tu, GLAS * 6. STRAN -—- i-, i .T'" Tr! dežele, eno gospodarsko središče GLAS * 7. STRAN KOMPAS V četrtek, 9. februarja, bo začela v Celovcu svoje gostovanje Dunajska drsalna revija, ki je letos pripravila že 28. nastop. Revijo, Imenovana MASKERADA, si bodo tudi letos ogledali tisoči obiskovalcev po vsej Evropi. Poslovalnica Kompas v Kranju že zbira prijave za revijo. Posamezniki lahko potujejo s kolektivnim potnim listom ali z individualnim. Približna cena, v katero je vračunana tudi vstopnica, je 8.000 starih dinarjev. Ljubljana turistično in avtobusno podjetje Ljubeljsko turistično območje Ljubelj-Zelenica (telefon 71-376) — odkupuje tuja plačilna sredstva — opravlja prevoze z dvema žičnicama na čudovite smučarske terene Zelenice ter oskrbuje ludi posebno vlečnico k »Trem možem« — izposoja smučarsko opremo (smuči, palice in čevlje) — nudi gostinske usluge pri spodnji in srednji postaji žičnice — prenočišča„v hotelu »Panoram.i« Priporočana naše usluge! Zahtevajte informacije! — kauft ab fremde Wahrungen — verrichtet Perso-ncnbeforderungen — mit zwei Drahtseilbahnen zu den vvundcrschonen Schigelanden der Zelenica, be-sorgt auch die besondere Zugseilbahn zu den »Tri možje« (Drei Miinner) — leiht aus Schiausstattung (Brettel, Stocke, Schuhe) — enveist Gasthausgdal-ligkeiten bci der unteren und mittleren Seilbahn-station — Ubernachtungsmoglichkeiten im Hotel »Panorama«. VVir empfehlen unsere Gefalligkeiten! Vcrlangen Sie Informationen! Prireditve v tem tednu bohinjska bistrica # 4. in 5. 2. slovensko prvenstvo v sankanju, bled 9. 2. v hotelu Jelovica folklorna skupina TD Bled; 9 11. in 12. 2. na blejskem jezeru prvenstvo Slovenije v kegljanju na ledu; & 5. 2. na gradu koncert godbe na pihala; © 12. 2. na jezeru motoskik-joring; JESENICE £ 4. t. ob 19. uri hokej Olimpija : Kranjska gora; © 5. 2. ob 19. uri Kiokej Brno : Jesenice; KRANJ 11. 2. pustna zabava v Daa^kem domu; © na Šmarjalni gori v soboto, nedeljo in torek pustno rajanje; Skopja loka <$ v loškem muzeju bo podaljšana razstava lesenih poslikanih znamenj iz Poljanske doline do konca februarja. Celovško središčes A — mesta hiša C — gledališče D — galerija E — pošta J — koncertna dvorana N — deželna vlada O, P, Q — muzeji T — avtobusna postaja immm^m e^o|eif M 1 e s s t .v.v.-.vl-.v.v:-:-: Villach — Beljak Vse za gospodinjstvo, industrijo, kmetijstvo. Mehanična delavnica. Za vas in za družino Maria Paulitsch Vellach — Bela Trgovina z mešanim blagom in gostilna, Obiščite nas, strežemo v slovenščini, sprejemamo dinarje. K. Stromberger Klagenfurt — Celovec, Alter Platz 12 Med zimsko razprodajo vam zlasti nudimo: posteljnino, zavese, ženske in moške puloverje, perilo, volnene odeje. Lastni otroški oddelek v I. nadstropju Poljedelski stroji, traktorji — novi in rabljeni Hans Wernig Klagenfurt — Celovec Paulitschgasse 8 Solinger — jeklo Ferdinand Permoser Klagenfurt — Celovec Heiligengeistplatz 2 Mesarski noži, krojaške škarje, žepni noži, jedilni pribori, britve Očala — foto — kino — filmi IB (i Klagenfurt — Celovec, Heiligenplatz 1 Priporočamo vam hotel Evropa v Kranju — odlična kuhinj- — nizke penzionske cene — ausgezeichnete Kuche — niedrige Pensionspreise — ottima cucina — bassi prezzi di pensione hotel Grad Hrib v Preddvoru — nočni lokal, smučarska vlečnica, penzion 3354 S din — Nachtlokal, Drathseilbahn, Pension 3354 Alte Dinar — locale notturno, strascico con slite, pension Din 3354 trgovina Delikatesa v Kranju — odprta tudi ob nedeljah od 6. do 20. ure — geoffnet auch sonn- und feiertags von 6. bis 20. Uhr — aperta anehe nei giorni festivi ed alle Domeniche dal le 6—2C Radio Schmidt Klagenfurt — Celovec Velika trgovina za male ljudi Vse gramofonske plošče v trgovini z glasbili Hergeht Klagenfurt — Celovec, Burggasse 23 Postrežemo tudi v slovenščini SAP Ljubljana sporoča: začela je obratovati nova žičnica sedežnica, ki vas bo popeljala do hotela na vrhu Krvavca. Sprejemamo naročila za zimske počitnice v hotelu Porentov dom. Kranjska gora Oglašajte v Glasu! Josef Strauss stroji, orodja, stavbno in pohištveno okovje Villach — Beljak prodaja na velikr — Gasvverkstrasse 7 prodaja na drobno — Bahnhofstrasse 17 Telcphon 042 42 , 60 61 in 68 53 UUalter UJinkler Klagenfurt — Celovec Getreidegasse 1 Pri zimski razprodaji zelo znižane cene Še je prilika za ugodni nakup Bogata izbira za ženske, moške in otroke Največja specializirana tekstilna hiša — Das grosste spezialisierte Textilhaus ■šSb modna LJUBLJANA - moda, tekstil, preproge konfekcija, čevlji itd. Mode, Textilien, Teppiche Konfektion, Schuhe usw. Pri plačilu v tuj* valuti 10 odstotkov popusta — Bei Zahlung in auslandischen VVahrungen 10 Nachlass Jugoslovan v Trstu Potni list kot beraška izkaznica iv Pred kratkim so imeli na AKgoslovanskem konzulatu v jj.'Vgtu dva zanimiva primera. KSvMlad fant je pobegnil čez 4ji\jo in zaprosil za politični •j^jj -jfeo je zvedel, da bo mo-i^l najprej prebiti nekaj me-^ cev v posebnem taboru pod *Nicijsko kontrolo, se je hi-KS premislil. Se isti dan se * oglasil na konzulatu in "^bsil za denar> da bi se lahko ^hil domov. Doma je priča-•fVal, da ga bo Zahod spre- ^ z odprtimi rokami. *Jte nekaj dni prej je prišel m konzulat človek, ki je ži-^1 osem let v najrazličnejših Bl odnoevropskih državah. w"i prišel z avtomobilom in > rjev v hranilni knjižici, irVeč le tako kot velika ve-_ o kateri se pri nas bolj lo govori; vse kar je imel, bila obleka, ki jo je nosil, "^posodil si je denar, da je ijjhoh lahko odpotoval nazaj v ^Ngoslavijo. zr. Takšnih primerov je veli-*\ V zadnjem času pa se pojavlja še nekaj — prostitucija. Nekatera naša deseta in tudi poročene žene, ?[Wkušajo priti na ta način X denarja. Pravijo, da pri-ft* \ posebno v pristanišču več-^at do pretepov med žen-^^ami zaradi -nelojalne kon-S^rence«. Čeprav je v Ita-L% prostitucija prepovedana, IjAajo ženske med seboj SfĆino določene rajone -in * takšnih primerih niso prav nič navdušene nad »sodelovanjem med narodi«. Morda je to, glede prostitucije naših težko verjeti, vendar se, na žalost, o tem ni tako težko prepričati. Kaže, da so se v mednarodno delitev dela vključili tudi nekateri cigani. Tržaški Slovenci so nad vsem tem izredno ogorčeni in so mi zaradi tega vse to, čeprav z malo zadržanosti, radi pripovedovali. »Vse večkrat se zgodi, da mi doma pozvoni zvonec. Ko odprem vrata, stoji pred njim cigan z jugoslovanskim potnim listom v roki. Kot izkaznico moli pred seboj potni list ter pozdravi z besedami: ,Sem iz Jugoslavije. Veš, pri nas slabo živimo. Poglej potni list. Sem res Jugoslovan. Mi lahko daš nekaj lir? Imaš morda staro obleko?' Vse, vse je dobro. Daj kaj takšnega, kar misliš zavreči.' Hodijo od hiše do hiše in sramotijo tudi nas, saj smo Slovenci.« Domačini so ogorčeni. Izredno so bili veseli prvih obiskov pred leti. Z njimi je postala slovenska beseda v Trstu zopet nekaj vsakdanjega. Pravijo, da so veseli trgovine, vendar ne ,trgovine\ v kateri nakupijo naši ljudje vso manjvredno robo, kjer so očitno ogoljufani. Tržaški Slovenci so bili veseli tudi takrat, ko so začeli prihajati kmetje iz Vojvodine. Pravijo, da je razveseljivo videti lepe vojvodinske narodne noše. Vse to je dalo Trstu poseben, jugoslovanski pečat. S povečanim trgovanjem med obema narodoma se je celo precej izboljšalo življenje domačih Slovencev. Vsaka trgovina si želi sedaj imeti prodajalca, ki obvlada tudi slovenski ali srbohrvaški jezik. Povsem nekaj drugega pa so negativni pojavi. Sicer je razumljivo, da prihaja ob tolikšni množici do najrazličnejših ekscesov, vendar bi se morda dalo vseeno doseči vsaj to, da se tistemu, ki ga izže-nejo zaradi kraje, ne izda več potnega dovoljenja. Mar res ni mogoče preprečiti takšnih izletov, ko pridejo cigani s posebnim avtobusom ter se razkropijo beračit po hišah? To se dogaja. Če že ni mogoče preprečiti, da nekateri naši državljani sedijo po pločnikih ob cestah in malicajo, bi morali nekaj ukreniti vsaj tam, kjer je to mogoče. Neki Tržačan mi je dejal, da je opomnil sedečega na pločniku. Povedal mu je, da dela s tem sramoto sebi in Jugoslaviji. Dobil je kratek odgovor: »Ko te šta pita?« BALLY-čevlji v bogati izbiri in najlepši obliki v trgovini s čevlji Grohar Klagenfurt — Celovec Neuer Platz Izkoristite vaše bivanje v Celovcu in obiščite največje razstavišče rabljenih vozil na Koroškem Autoliaus Kaposi in drugi Klagenfurt — Celovec St. Ruprechter Strasse 8 poleg drsališča Prek 80 osebnih avtomobilov, kombijev in tovornjakov je vam na voljo v različnih cenah. Posebni zimski popust Leto 1967 — leto svetovnega turizma Vaš prispevek razvoju turizma je turistična soba, ki jo boste oddali v času sezone turistom. Prijave turističnih sob sprejema turistična poslovalnica Turist na »Beksel-nu« v Kranju, restavracija Park, kotel Evropa in uprava podjetja Central, Kranj, Maistrov trg 11 Central gostinsko in trgovsko podjetje Kranj PLACH — blaga — blago in posteljnina ^ Klagenfurt — Celovec, am Gemiisemarkt GLAS * 18. STRAN Tri dežele, eno gospodarsko središče SOBOTA - 4. fetaniarja I KMETOVALCI Kmetijsko živil ki kombinat Kranj — Kooperacija Sklepa pogodbe o koope-racijski proizvodnji v živinoreji in poljedelstvu Preskrbuje kmetijske proizvajalec s plemensko živino, živino za pitanje, gnojili, semeni, zaščitnimi sredstvi in vsem ostalim reprodukcijskim materialom Nudi vso strokovno pomoč v živinorejski in poljedelski proizvodnji Odkupuje vse proste tržne viške kmetijskih pridelkov Za pojasnila in informacije se obračajte na naš naslov Kooperacija KŽK Kranj, cesta JLA 2 tel. 22-439 Emil Poscheschnig strokovna trgovina za mesarske potrebščine, stroji za mesarije in slaščičarstvo Klagenfurt — Celovec Alter Platz 13 Villach — Beljak Nikolaigasse 10 Radio-elektro Hans Kreutz Servisna delavnica Klagenfurt — Celovec St. Ruprechter Str. 10 Radio, televizija in vse elektro potrebščine A. Hausenbichl Klagenfurt — Celovec Bahnhofstrasse 31 Pisalni in računski stroji. Strokovna trgovina nudi vsem jugoslovanskim obiskovalcem popust. Kupujte dobro - kupujte poceni - kupujte pri SANONIC L m VILLACH, AM SAMONIG-ECK \ Obiskovalci drsalne revije imajo pn elektro-radioaparatih poseben popust Nasproti Stadttheatra Klagenfurt — Celovec, Theaterplatz 1 Nova veletrgovina G I OVANNI Trst, Via Ghega — telefon 31863 blizu železniške postaje Konfekcija, tekstil, modni in športni izdelki P° lovičnih cenah ter kavbojke Super rifle, hla^ jih največ prouajo v svetu. S tem odrezkom boste imeli 10 odstotkov pof Velepapirnica Villach—Beljak, Hauptplatz 25, telefon (04242) 41 26 Velika izbira papirja in pisarniških potrebščh 0 Ves pribor za tehnično risanje BRAUN' SIXTAN1 Elektrik brivski aparat hi (K rt Še re V iz Rassati Antonio Trbiž — Tarvisio Via Roma 32 # špecarija # drogerija O papirnica 9 parfumerija Blago za zavese, dioleni, plastični izdelki, blazine za stole, pregrinjala za avtomobile Kurt Miiller Klagenfurt — Celovec Bahnhofstrasse 26 Priporočamo se za obisk. Strežemo v slovenščini. Vsako soboto GLAS na 24 straneh Tehnični izdelki vseh vr — za industrijo, obrt in st, gumijasti izdelki poljedelstvo Trgovina Korner in VVondratschek Klagenfurt — Celovec Paradeisergasse 7, telefon 50 00 Almira Alpska modna industrija Radovljica tel. 70-128 proizvajamo vse vrste pletenin: ženske, moške in otroške. Naši izdelki so kreirani po najnovejših modah v svetu. Za cenjena naročila se priporočamo. Alle Arten von Flechtwaren fur Damen, Herren und Kinder. Un-sere Erzeugnisse sind nach der neusten Mode kreirt. Fiir geehrte Bestellungen empfehlen vvir uns. Oi ki vi že »j l * RABIO SCHH^ Klagenfurt — Celovtf^V" velika trgovina za male ljudi "K Elektro trgovina Czernowsky Klagenfurt — Celovec FfJHARSOUne Elektrodelavnice Ing. Dullrt Celovec — Klageniurti Pischeldorfei strasse 4 8 Maistrasse 33 Električni stroji, or> naprave, surovine, 1 kabli. Dooava — poprav!" ca — poceni in hiU- Trapanofx]0; Lorenzo OJ Tarvisio — Trbiž, ^\ ] Via Romana 17 |\b; Lili plinsko &»e t^Oi V z — peč' na — vse potrebne ins je za kopalnice Jože Madotto h" Pri pošti svetilna telesa in elektro naprave v veliki izbiri obutev y in pP v Fužine — Laghi — galanterija — vo^ra vseh vrst — pijače konfekcija — pralni stroji praški Obiščite nas (in prep čaj te se o kvaliteti). & Strežemo v slovenšč: non-stop, sprejemamo ^ dinarje ^ Na mejnem prehodu ft v Ratečah se pokrepča ( v našem bifeju ^ ,v Gorjah (1) zaklali prašiča, gleda gospodl- ^ štirinajst dni pred tem obve-V tauv ampak domači »kvavc«, j(ekaj dni pred dnevom zakola $}\: pomiti »žehtnekc« (lesena \te), v kateri delajo krvavice e ^eba pomiti lesene »deže« za notri, Je aeveda še toliko bo-» , kaSo, meto, čebulo, češenj, Ik Dan pred zakolom pa gospode n J in kašo, da se to do dru-se krvavice in želodci radi harjem (železo za brušenje nožev), čez ramo ima mesarsko cedri r© in na njej obešen mesarski cekar, v katerem ima ostre nože. Cez drugo ramo mu visi naprava za izdelovanje klobas. Po krajšem pogovoru se klavec, državci in gospodinja odpravijo k svinjaku, kjer gospodinja pokaže prašiča, ]ci je za zakol. Klavec vzame vrvico (štrango) in jo zaveže prašičku za členkom prve desne noge, drugi konec P« da državcu, da z njim povleče. Potem dva zgrabita prašiča za uhlje in že se zmajde pred močnim, nalašč za to pripravljenim atolom. Na povelje klavca ga val hkrati zgrabijo in že se prašič, ležeč na desnem boku, znajde na stolu. Prednjo desno nogo, za kartero je privezana »štranga«, da klavec tik ob nogo stola, od nje pa gre vrvica pod stolom na nasprotno stran, kjer jo drži eden izmed državcev. Eden drži sprednjo levo nogo, zadnjo levo nogo pa se prav tako obveže z vrvjo, da se prašič lažje obdrži. Klavec vzame nož, ki mu ga pomoli gospodinja; nož je oster, dvorezen, dolg 25 do 30 cm. Prašiča prime za glavo in mu zabode nož v podbradje (malo pred prvimi nogami). Ce je klavec dober, ga zabode z nožem v srce. Pri tem gospodinja — če prenese pogled na ikri, če pa ne, j0 zamenja kakšna druga ženska — nastavi posodo, da ujame vso kri, ki se porabi za prtene klobase (krvavice). Ko mu odteče kri in se prašič povsem umiri, ga obrnejo vznak, klavec mu zamaši krvavo rano s čisto platneno krpo, potem pa ga s stolom vred odnesejo v vežo ali kuhinjo. Medtem je gospodinja pripravila toplo vodo za umiva- nj« rok in brisačo. Po kratkem pogovoru ob čaju in po-žirku žganja, ko ocenijo prašiča, gredo državci po svojih opravilih, le eden — navadno domač — ostane pri klavcu za pomoč. Potem se klavec pripravi, da z ostrim nožem odere prašiča, prej pa mu Še zašije rano od zakola. Pri dretju kože mora posebno paziti, da kože kje ne prereže, kajti pri odkupu na to posebno pazijo; prerezana koža ima slabšo ceno. V tem času, ko klavec dere prašiča, gospodinja že obarja (prekuhava) kri. Pri obarjanju se kri strdi in se kasneje, ko se ohladi, vsa premelje z »mašino« (ki se sicer uporablja za mletje mesa). Ko klavec prašiča »dene iz kože«, mu poreže parklje (noge pri členkih), ki se potem ogarajo (odstranijo ščetine), nato pa s pomagačem na razgrnjeni koži prašiča obrneta tako, da ima hrbet zgoraj. Pod glavo mu namestita trioglat les, dolg okrog 40 cm in s stranicami okrog 14 cm, ki je zgoraj zaobljen, da glava lepo leži. Klavec potem prašiču prereže po hrbtu odejo »špeha« in po debelini »špeha« se gospodinja postavi, kako je apitala prašiča. Vsa odeja »špeha« se od mesa lepo odreže in razgrne po koži. Glava se odseka, prav tako rep in uhlji; vse to gre v žehtnek za garanje. Pri raztelešenju (klavec prašiča preseka ob hrbtenici navzdol in pobere iz njega srce, ledvice in jetra, vse to se takoj obari in porabi za prtene klobase. Vse ostalo drobovje (želodec, čreva) se očisti in opere, kajti vse to porabijo pri izdelavi mesenih klobas in želodcev. Razsekane dele mesa takoj znosijo v hladen, zračen in zaprt prostor, da se dobro ohladijo. Pri nas pravimo temu prostoru čumnata; to ime je pri nas še povsod na kmetih splošno v rabi. Klavec potem prašičje čreva še ožlema, kot pravimo: iztrese iz njih blato, opere jih in očisti. S tem je prvi del njegovega dela pri klanju prašiča opravljen. Gospodinja ga seveda nato še malo pogosti, potem pa gre že v drugo Štero. Prej še pove, do kdaj naj bo vse pripravljeno, da bo prišel naredit še klobase. V tem času je za gospodinjo in pomočnico (ali pomočnika) dela čez glavo. Ko se kuha obara (jetra, ledvice, pljuča in srce), se začne z garanjem. Ogarati je treba že pripravljene kosmate dele piašiča: glavo, uhlje, parklje in rep. Vse te dele se dobro postupa (pospe) s kolofonijo, da v žehtnek, nanje pa se vli-je vrela voda (krop). Potem je treba hitro postrgati ščetine z noži in s trikotnimi količki iz trdega lesa in z ostrimi robovi. Vrhnji par-keljci se radi snamejo in tako je vsa umazanija hitro odstranjena. Navadno se vse to da potem v hladno vodo in se z britvico skrbno pobrije. Po vsem tem pride na vrsto ma-šinanje (mletje) že obarjenih in ohlajenih delov drobovine (srce, pljuča, jetra in kri) za krvavice (prtene klobase). Zmleto se vse to strese v žehtnek, v katerem je že ohlajen in ob ar j en ješprenj. Dodajo se še začimbe: meta, majaron in poper. Jože Ambrožič Poljšica 21 i i) (Prihodnjič naprej) \ja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, iraznik. Sorodniki, K Švice o svojcih, t Jo dolžne in se ji oje aH troje jajc, ^ ki jih je imela i ibi časa, ko je po ^in sinove. Ne pri-isečno podporo, ki katerimi je vzdrže-Vostran in onstran fcjgega, kakor da^se L\, a nato v Starn-i zaradi teh pisem )i in zahvaljuje se \ lahko napravila I . mislil, ker je šele y misliti. Morala se ■torav se je prijavila lave je imela tudi ■ tin da mu ni bilo ■ub sicer ni protivil, »voljenje prosvetna , bčejo imeti človeka "'»kaj ste se vrnili? ama ne ve, koliko-rprašanja, ki so jih j . a vojaški komandi j "ne smela vrniti do- ! e ji bo hotelo. Kaj ( ' jih naposled sploh briga, zakaj je zapustila Nemčijo; tu v Borjani je doma in bo ostala, najsi jo življenje popelje na sam konec sveta. Ali pa jo imajo oblasti za tako imenitno, da hočejo vedeti za sleherno početje, in se boje, da bi se ji kaj hudega ne zgodilo. Tako se šali, ko pripoveduje znankam o prvem mesecu svojega bivanja doma. Preveč lepo je, da bi se jezila na muhe oblasti, saj je tu v tem svetu med Mijo in Matajurjem ni čutiti. Zrak že diši po pomladi, ki se počasi vzpenja sem od morja preko Furlanije in Benečije, kakor da pozdravlja njen povratek. Vojna in skrbi so sicer tudi tu. Ljudje so še vedno v skrbeh za svojce, ki jih imajo v vojski. Toda črna pisma ne prihajajo več, saj na frontah, kjer je še vojna, ni nobenega borjanskega fanta ali moža. Vsi so nekje na vzhodu. Tam pa je sedaj mir. Nekateri, med njimi brat Anton, so v Judenburgu. Skrbi jih samo za Jakoba, ki je nekje v Rusiji, a štefi trdno veruje, da je živ. Zato je za prebivalce Borjane vojna daleč. Pravzaprav se je oddaljila že oktobra, ko ni bilo več slišati od Kobarida lajanja topov, strojnih pušk in seveda tudi navadnih in ko so Italijani zapustili Borjano in ves Breginjski kot kakor veter, še več pa se jih je vdalo. In brž ko je po dveh letih in pol legel na hribe in med hribe stari mir, je za Borjance in vse Breginjce vojna skorajda že minila in se umaknila daleč na Piavo. Vojaške posadke, ki so še tu, jih ne motijo. Novice prihajajo sicer tudi sem. Zdaj ko Nemci ne potrebujejo več toliko divizij v Rusiji, so jih prepeljali na zahodno fronto, kjer so te dni začeli novo ofenzivo, a nekaj dvizij so pripeljali tudi sem za fronto na Piavi. Tudi tu v teh krajih, kjer že pet mesecev ni fronte, so ponekod nemške enote, ki so izpopolnile nemška korpusa, ki sta sodelovala že oktobra pri proboju soške fronte. Neki nemški motorizirani oddelek je tudi v Kobaridu. Toda o teh novicah se ne menijo. Pozabili bi radi na vojne grozote in na vojno, ki se je med jesenskim deževjem z vodami vred odtekla na jug v Italijo. Morda prav zaradi tega tako hite vsepovsod odstranjevati ruševine in zidati. Zato ima oče kot star zidar polne roke dela. štefi ga svari, naj ne dela toliko, naj varčuje s svojimi močmi, saj ni več mlad. Kako da ne? oče šali. Ali ni sedaj med mlajšimi moškimi v vasi, se To je res. Pod šestdesetimi leti (razen učitelja in župnika) ni v Borjani nobenega moškega, a krožijo celo novice, da jih bodo vpoklicali v črno vojsko vse izpod petinšestdesetih let. Toda to so samo govorice. Me morejo jim verjeti. Kako naj bi se vojskovali starci, če jih utrudi že vsak breg. In vendar ti starci zdaj delajo, kakor da bi bili možje pri najboljših letih. Orjejo, zidajo, sekajo les in ga spravljajo v dolino, tešejo tramove za ostrešja, nosijo gnoj s koši na plečih v strme njivice. Pravzaprav so srečnejši, kakor je bil rod pred njimi in rod, ki so ga sami ustvarili. Ko je bila avstrijsko-italijanska vojska in ko so Italijani premaganim Avstrijcem iztrgali Benečijo, so bili še otroci, a zdaj so že vsi nad štirideset let, nad starostno mejo, ki jo je v teh letih določil cesar za vojsko. Pastir Berginc jih ima že sedemdeset, vendar bi mu jih človek ne prisodil, saj je še vedno pokončen kakor jela. Ko bi ne imel popolnoma belih las, bi človek rekel, da je petdesetletnik, saj je njegov modri pogled še vedno živahen in čist kakor Nadiža. Da, prav lahko bi ga človek primerjal s tem svetom, ki jih obdaja. Oči kakor odblesk Nadiže, a lasje kakor snežniki, na katere se naslanja nebo in za katerimi se skrivata Kranjska ini Koroška. Tudi očetova mati je tu. Deveti križ ji leze na hrbet. Sem in tja ujame kako besedo in ugane, da se možje menijo o mladih letih. »Otroci so, še vedno so otroci,« mrmra, a potem opazuje Slavka, ki prebira neko knjigo. »Tak je kakor štefi,« se spominja otroških let svoje vnukinje, ki ji življenje ni dobro, kakor ni bilo njej, a ga prav tako pogumno prenaša, kakor ga je prenašala ona, odkar jo je zapustil mož in pobegnil v Ameriko ali bogvesigavedikam. Tudi štefi je mož zapuščal, a se je vseeno vselej vrnil k njej, dokler ga ji ni vzela vojska. No, da, otroka ima! In to je glavno! Otrok je nadaljevanje rodu. V njem živi štefi in preko svojega sina celo ona. Zato ima tega fanta, ki hodi že v peti razred, rada. Tudi njena kri se pretaka v njem, vsaj del njene krvi. In kri ni voda. Kri je življenje, človek živi do poslednjega svojega rodu, čeprav se prihodnji rodovi prisotnosti prednikov v svoji krvi zavedajo komaj za rod ali dva nazaj. Njena zadnja ura bo šele takrat zadnja, kadar se bo posušil poslednji poganjek na veji, ki je pognala z njenim sinom iz nje. To pa bo najbrž trajalo še precej časa, saj ima njen sin pet otrok, a njegovi otroci bodo imeli prav tako otroke, kakor ga že ima Štefi. Tale fantič je tudi njeno življenje, njeno nadaljevanje, njena nebesa. In ta so resničnejša in verjetnejša kakor župnikova. Vanjo se pretaka sok prednikov in iz nje v sina, v sinove otroke in iz teh v otroke otrok. GLAS * 19. STRAN Poročilo o žrebanju 5. kola srečk, ki je bilo 2. 2. 1967 Srečke s so zadele končnicami dobitek Nd 80 6 90 8 50620 600 052090 10.008 01 6 31 10 41 8 34101 406 56661 600 006921 8000 614261 30.000 22 8 42 10 92 8 53812 coo 54612 400 i 33 20 683 40 95293 600 4 4 01814 604 26864 604 85254 1004 270984 8004 15 6 95 8 49675 400 68125 400 76 6 09096 600 72116 1000 76476 606 86236 400 87196 400 078666 100.000 67 8 637 100 23767 406 79337 2000 631647 8000 8 4 04198 604 12288 1004 74768 1004 055378 10.004 695688 8004 899 80 4089 200 24619 600 43479 400 62749 400 71159 400 567079 50.000 737689 8000 Tržni pregled Krompir 0.60 do 0.80 N din Čebula 1.80 do 2 N din, jabolka 2 do 2.50 N din, zelje v glavah 1.40 do 1.50 N din, kislo zelje 1.20 do 1.80 N din, kisla repa 1.40 do 1.50 N din, radič 10 do 12 N din, solata 3 N din, rdeča pesa 1.60 do 2 N din, korenček 1.80 do 2 N din, peteršilj 5 do 6 N din, •kuta 4 do 4.50 N din, surovo maslo 15 do 16 N din, med 11 do 12 N din, zaklana perutnina 11 do 12 N din, živa perutnina 8 do 9 N din, sveže svinjsko meso 12 N din, orehova jedrca 27 do 30 N din, suhe slive 5 N din za kg; celi orehi 3 N din, ješprenj 2.60 do 2.80 N din, kaša 4.20 do 4.50 N din, pšenica 1.20 do 1.40 N din, proso 2.20 do 2.50 N din, oves 0.70 do 0.90, koruzna moka 1.70 do 1.80 N din, ajdova moka 2.80 do 3 N din za liter, jajca 0.70 do 0.75 N din. V jeseniški občini Za gostinstvo in turizem Gostinstvo in turizem pomenita v jeseniški občini drugo najpomembnejšo g»-spodarsko dejavnost, saj je Gornjesavska dolina tako rekoč cn sam turističen kraj. Letos računajo, da se bo v tej panogi povečal celotni dohodek za 9,1 %. od tega v družbenem sektorju za 8,9 in v zasebnem za 12,6 %■ Turistična društva, gostinska in trgovska podjetja ter vsi občani si bodo prizadevali, kako v tem turističnem letu pokazati vse sposobnosti in nuditi čim več ugodja, prijetnega počutja in domačnosti vsem gostom, ki se bodo zadržali in ustavljali v njihovih krajih. -b Izsiljevanje prednosti V četrtek ob 16.25 sta na Koroški cesti v Kranju trčila osebni avtomobil KR 42-31, ki ga je vozil Janko Rant iz Javornika 8 in osebni avto LJ 413-80, voznik Dominik Bogataj iz Preddvora 2. Rant je pripeljal po ne-prednostni cesti s Trga revolucije v križišče s Koroško cesto in tako izsiljeval prednost vozniku Bogataju. Pri trčenju na srečo voznika nista bila poškodovana, na avtomobilih pa je šlkode za 2.500 novih dinarjev. Ukradli 34 avtomobilskih značk Pred dnevi so organi milice v Kranjski gori prijeli skupino fantov, ki Je kradla avtomobilske značke. Pri njih so dobili 34 značk od raznovrstnih vozil. Nevsakdanji primer V Mali Loki pri Domžalah sta živela zakonca Ana ln Jože Markiz, oba stara nad 80 let. 23. januarja okoli 0. ure je umrla Ana, še Isti dan zvečer pa tudi njen mož Jože, ki je bil že dlje bolehen. Tako sla bila na mrtvaškem odru oba hkrati. Ena hčerka pokojnih Mar-kičev živi v Severni Ameriki in je bila brzojavno obveščena o smrti staršev. Ker je odgovorila, da pride na pogreb, so pokop umrlih preložili za 24 ur. Z občnega zbora SP Central Kranj 20 milijonov S din za stanovanja ii ta Prejšnji ponedeljek so imeli člani sindikalne podružnice gostinskega in trgovskega podjetja Central v Kranju občni zbor. Zanimivo je, da so med drugim razpravljali tudi o pripravah na sezono in mednarodno leto turizma. Poudarili so, da je treba posvetiti več pozornosti učenju tujih jezikov, hitri postrežbi, čistoči, jedilnim listom itd. Največ pa so razpravljali o stanovanjih zai delavce. Lani je podjetje iz svojih skladov namenilo 20 milijonov starih dinarjev za stanovanja članov kolektiva. Ker pa so v jstem času sprejeli v podjetje 25 novih vajencev Beležka Koliko duhovitih in pikrih je bilo že izrečenih na račun novih osebnih izkaznic. Največ prav gotovo zaradi slik, ki morajo biti izdelane po predpisih. Cene od 1500 do 2000 starih dinarjev ne gre toliko omenjati, čeprav je to kar lep izdatek za gospodinjstvo, zlasti še, če mora novo izkaznico imeti več družinskih članov in so nekateri še brez zaslužka. Gre pa predvsem za izdelavo fotografij. Fotografom so namreč naročili (s predpisom), da morajo biti slike za nove osebne izkaznice izdelane »tako in tako«. Seveda si morajo biti lastniki novih osebnih izkaznic kar najbolj podobni, brez ugibanja, ali je lastnik pravi ali ne. To naj bi v glavnem povedala sama slika, kajti podatki na izkaznici so tako skromni, da bomo državljani imeli le malo koristi od nje. No, zgodilo pa se je prav obratno. Fotografi Izdelujejo take slike, da jih mora že pri njih iskati po več ljudi, da najdejo prave, ker se še sami na njih težko spoznajo. in je še vedno precej delavcev, ki nimajo stanovanj*' so na občnem zboru predlagali, da bi podjetje v pn-hodnje zgradilo nekaj J* skih stanovanj. Nekaj » .V R gradnji prispevalo podjW*^ * f ostalo pa delavci. % Razen organiziranja izlet" ie^V ln nekaterih drugih oblik £ ' L moči članom, je vodstvo M b dikalne podružnice samo ^, ^ da bi sindikalna podniin'»J^ in vodstvo v prihodnje ralo posvetiti več pozornog V notranji samoupravi in "t nom kolektiva. .! t%l Visok jubilej cerkljanskih gasilcev Preteklo nedeljo so se cerkljanski gasilci skoraj polno-številno zbrali na.svojem red- S seje KO ZB NOV Podnart Zbirajo zgodovinski material Preteklo nedeljo je bila v Podnartu seja UO krajevne organizacije ZB NOV. Največ so govorili o zbiranju zgodovinskih podatkov NOV na območju krajevne organizacije Podnart ter o pripravah na občni zbor, ki bo v soboto, 11. februarja ob 19. uri. Krajevna organizacija ZB NOV zajema osem okoliških vasi. Sedaj posveča največ skrbi zbiranju zgodovinskih podatkov o važnejših dogodkih iz NOV na območju Pod-narta ln okolice. Doslej so zbrali že 43 tipkanih strani Uspešno delo jeseniških gasilcev Na letošnjem občnem zboru jeseniškega gasilskega odreda je poveljnik Gregor Novak poročal, da so imeli lani le štiri požare, od teh enega v železarni. Izredno požrtvovalno so gasilci sodelovali pri reševalnih delih ob poplavah lani novembra in pri reševalni akciji ob poplavah v Beljaku. Predstavnik občinske gasilske zveze je trem gasilcem izročil značke za njihovo dolgoletno delo. materiala. Razmnožili so ga in dali preživelim aktivistom v dopolnitev. Računajo, da bodo lahko že letos zaključili z zbiranjem tega materiala. Tiskan bo v 1000 izvodih in ga bodo dobile vse družine na območju krajevne skupnosti Podnart. C. R. Poljane Na drsalno revijo TD iz Poljan tudi letos organizira izlet na drsalno revijo v Celovec. 45 prijavljen-cev bo šlo 16. februarja prek Trbiža in Beljaka v Celovec s Transturistovim avtobusom. 'V- Nov bife v Tržiču Podjetje Avtopromet Gorenjska Kranj je v sredo (1. februarja) v svojih prostorih v Tržiču odprlo sodobni EKSPRES BIFE, v katerega je za prenovitev in opremo investiralo 9,5 milijona S din. Lokal Je na ugodnem mestu ln je odprt vsak dan od B. do 23. ure. Namenjen Je nem občnem zboru. Iz povj ki so Jih sprejeli, ILA: razvidno, da so si zair&:^c široko področje za vse ^ ^ n Organizirali bodo tečaj Izprašane gasilce in ker |o ti med mlajšimi člani zantf1?^ j N]' nje, upajo da bo tečaj usp%/ .-. Odločili so se tudi za gr»* Un< njo požarnega bazena v V»p sci, ki je nujno potreben. čunajo, da bodo, z razume*1^. ,>< njem pri pristojnih organ*^ ki naj bi akcijo financ, podprli, bazen zgradili ie lf tos. i ik, A R Največ dela letos pa P' J čaka z organizacijo prošla**^ 75-letnice delovanja dru^ ^ Po predvidenem programu&v r to največja krajevna prir^*-^ tev v zadnjih letih, ki naj* \j bila v mesecu juniju. Ce ^ i prireditev tudi finančno <^ 1 jt* \ bro uspela, nameravajo ^\ denar porabiti za novo ntf^V predvsem potnikom, saj v Tr ^ žič pripelje dnevno prek avtobusov. Razen pijač *^ gostom na voljo tudi speci-" alitete na žaru. Zanimivo je omeniti Se to,v da je bil 1. februarja 1966,^ torej točno pred letom dni/ odprt podoben lokal tudi na, avtobusni postaji v Kranju.\ -dh torko. *Wnski ples IV- "Wo nedeljo od 18. do 20. Delavski dom Kranj Prodam la- ^ J f i v up Kranju prodam prostor ki ^ 4 m, primeren za obrt l deljivo podstrešno sobico ^t^^sebnim vhodom. Emer-y ' Ljubljana, Stožice 26 r j, 434 ri-Ađam kravo, ki bo v K kem teletiia in prašiča, »V £\ce 443 »•škodam televizor RR in »M- ilizator, cena 1600 N din. iT? Nik Stanislav. Velesovo I k brklje 450 odam konja, 7 let etare-kj spoeot>nega za vsa dela. k W Srečko, Jamnik 8, !'K 451 Jagodam T V anteno za 5 T % Pfajfar Polde, Laj še fl^SjJ 464 Vnpresor, 100-litrsiki, brez-i Ti, ugodno prodam. Po-L Vinko, Gregorčičeva 22, Ž? 465 to" ektrični varilni aparat r ho V, 100-250 A prodam. t?W Smlednik 3 466 odam skoraj nov pralni taQj »Ribar« s centrifugo, v. N din. Golmajer, Ljubno ' K^cKinart 467 la \>darn kravo, dobro mle-P^lpou breja 7 mesecev. f^mV 30, Blejska Dobrava " b 468 i xod?m 4 kletna okna, ^jna 100 x 70- »steklena £0 ooO S din. Jamar Julka, k ;use- Boh- Bistrica 469 . Voda*11 10 Psičkov, 6 \av starih. Sp. Brnik 46 i . 470 J -odam 3300 kg pcdolgo-k^ repe. Cerklje 33 471 rl,Vodarn semenski krompir KW, 'S°fC in vikt0,r- Vo-I \£ 13, Cerklje 472 tr >xxJam kosilnico za dva r*AJa m^o rabljena. Poizve t v 'jrostilra Bolka, Zalog, Iklje 473 to Vodam parcelo v Britofu i> Vg^vn vzamem tudi avto. \'ov v oglasnem oddelku I * 474 \ rodam Stedi'n'k »Gorenje« E kabine-1- 3 fotelje, kokoš-s/ ke za rejo. 600 piščancev. ' \'iovlj'ica' Gradnikova 9 475 V^ro&am zazidljivo parcelo cj večjo količino zidne ope-3 \ po'zve se pri Fojkar, C. v)cev 35, Sk. Loka 476 rikv!godr»o prodam dobro K^-asnjeno Nsu primo 175 t Vi Z°r Franc. Moše 42, ^ilednlk 477 V, rodam moped T 13, elek-T^ni vrtalni stroj z jambom, motorno gred za Aped na tri prestave. Bri-1 1. Kranj 478 rJ>rodam pletilnl stroj, švi-tt^rske znamke »Bosch« Vani — S t razišče, Troj ar j e-479 Prodam pralni stroj Candv, kg, avtomatični, tudi na \J fck. Naslov v oglasnem od-JJ biku 480 ' Poceni prodam 1400 kom 18 i">entne strešne opeke i* 'M Ozled od 16. ure dalje i," 40 pri Pivku, Gorenj esavska 24, Kranj 481 Prodam prašiča, težkega 130 kg. Okroglo 10, Naklo 482 Poceni prodam globok otroški voziček. Pavli, Golnik 6 483 Prodam telico, ki bo prvič teletiila v sredini februarja. Nova vas 7 Preddvor 484 Pralni stroj Candy 50, nov, prodam. Ponudbe poslati pod »300« 435 Prodam novo motorno žago, uvoženo, znamke »S t i -hel« contra Lightning. Grilc Stane šempeterska 8, Kranj 486 Prodam električni kuhalnik s pečico. Krč Janez, Jezerska c. 124/a Kr. 487 Prodam dva prašiča po 140 kg težka. Kokrica 2, Kranj 4S8 V Tavčarjevi ulici v Kranju prodam dve stanovanji. Kos Zora, Škrlovc 2, Kranj 489 Prodam kravo s teletom ali brez. Sp. Besnica 46 490 Prodam seno, krmilno korenje in repo. Zg. Bela 62, Preddvor 491 Prodam kravo s teletom in bika. Pivka 15, Naklo 492 Prodam vola, 420 kg, vajen vožnje. Brezje 53 493 Nujno prodam dve kravi in telico. Cerklje 112 494 Prodam obžagan les za ostrešje in (remeljne) 5x3 cm. Naslov v oglasnem od-dolku 495 Prodam dvosobno stanovanje, vseljivo 1. 3. 67. Ogled vsako popoldne od 15. ure dalje. Naslov v oglasnom oddelku 496 Prodam nemški elektromotor 3 kvv. Pokom Albin, c. Talcev 12, Škof j a Loka 497 Prodam krmilno peso, 3—4 tone, Zg. Brnik 26, Cerklje 498 Prodam ročno motorno žago »kuloch« in motor puch 175 cem, Prebačevo 38, Kranj 499 Prodam krompir za seme. Pintar, Rovte 12, Podnart 500 Prodam 4 prašiče, 6 tednov stare. U ranic, Kokrica 56, Kranj 501 Prodam seno. Vodice 97 527 Prodam tesan (grušt) za hišo 9 x 9.50, deske coilarice in plohe. Ponudbe poslati pod »Tesan les« 528 Prodam strešno opeko bobrov ec. Luže 44, Šenčur 529 Ugodno prodam dobro ohrainje.no motorno kosilnico »Stadler«. Praiproše 1, Podnart 530 Prodam elektromotor 10 KM. Oljševek 12, Preddvor 531 Kravo v četrtem mesecu brejosti ugodno prodam. Rupa 18 532 Prodam prašiča za »per-šut«, Dvorje 40, Cerklje 533 Prodam vola, vajen vožnje. Pšenična pofo'ca 16, Cerklje 534 Prodam motorno slamorez-nico, srednji puhalnik, elektro motor 1.5 KM. Zg. Brnik j 69. Cerklje 535 Prodam vprežno kosilnico v zelo dobrem stanju. Podgorje 31, Kamnik 536 Ugodno prodam še novo diatonično harmoniko ter kupim moško kolo. Dovje 41, Mojstrana 537 Prodam kravo s teličkom po izbiri. Valburga 23, Smlednik 538 Prodam prašiča za zakol. Sr. Bitnje 9 539 * Prodam prašiča za zakol. Britof 52, Kranj 540 Predam plemenskega vola, 580 kg, kravo s teletom, prašiča za zakol, 150 kg težkega in gumi voz 3 t. Zalo 17, Cerklje 541 Prodnm kopalno kad. Mo-žina, Struževo, Kranj 542 Prodam motorno in ročno slamoreznico. Kranj Lovka 4 543 Pralni stroj »Castor«, su- peravtomatični, šivalni stroj »Vcritas«, avtomatični — vse novo, prodam. Dam nagrado kdor mi preskrbi enosobno stanovanje ali garsonie.ro v okolico Kranja. Ponudbe poslati pod »Zelo nujno« 544 Prodam šivalni stroj »Sin-ger«. Zupan Kranj, Valjpv-čeva 12 545 Prodam 4-stemi magnetofon Grunding, TK 23. »avto-matic«. Na.slov v oglasnem oddelku 546 Prodam dve parceli. Vprašati Beton, Britof 147, Krmi i 547 Zaradi selitve prodam novo peč na clje. Planinšek Dr&gO, Zupančičeva 39, Kranj 548 Prodam čevljarski šivalni stroj »Klaes«. Planina 2, A70 549 Poceni, tudi na obročno odplačevanje, prodam kombinirano omaro in polavto-matični pralni stroj »Castor«, Somrak, Kranj Stošičeva 4 550 Prodam pletilni stroj, 1 m dolžine, znamke »Simac«. Naslov v oglasnem oddelku 551 Prodam avto po izbiri. Ponudbe poslati pod »na devizni račun« 552 Prodam kravo matafonko s tretjim teletom ali brez. Koz jek, Huje, Kranj 553 Prodam nemški prirobni kleparski stroj s 26 modeli. Kokrica 84, Kr. 554 Kumm Kupim majhno staro hišo, kjerkoli na Gorenjskem do dva milijona S-din. Oddati ponudbe na ogl. odd., Jesenice pod »Gotovina« 555 Dobro ohranjeno spalnico kupim. Ponudbe poslati pod »Ugodno« 502 Ostalo OBVESTILO VOZNIKOM. Razen avtomobilov za lakiranje sprejemam tudi karambol irane. Avtoličar, Klemen-čič, Cegelnica — Naklo 503 Gasilsko društvo Kokrica išče hišnika, ki ima veselje do gasilstva. Pogoj zamenjava stanovanja 504 Gasilsko društvo Kokrica bo priredilo na pustno soboto, dne 4. 2. cb 19. uri in v torok, 7. 2. 67 ob 19. uri pustno veselico v Kulturnem domu Franca Mraka na Ko-krici. Igrajo veseli Kranjčani. Vabijo vas gasilci! 505 Zamenjam trosobno stanovanje za manjše s centralnim ogrevanjem. Naslov v oglasnem oddelku 506 Poučujem vse predmete za 8-letko. Naslov v oglasnem oddelku 507 Sobo — opremljeno — oddam najraje študentu. Naslov v oglasnem oddelku 503 Soliden fant nujno potrebuje e ob o v Kranju. Ponudbe poslati pod »študent« 509 Instruiram vse predmete za osnovno šolo. Naslov v oglasnom oddelku 510 Izgubila sem zlato zapestnico na poti Kidričeve ulice do avtobusne postaje. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne Brun-skole, Kidričeva 19, Kranj 511 Oddam garažo, Kranj Cankarjeva 4 512 Dež urni vet eri n a>r j i v februarju Od 28. 1. do 4. 2. 1967 Ve-hovec, Stošičeva 3, t** 21070; od 4. do 11. 2. 1967 Rus, Cerklje, tel. 73115; od 11. do 18. 2. 1967 Bedina, Ješetova 29, tel. 21631; od 18. do 25. 2. 1967 dr. Rutar, Planina 4, tel. 21605 in od 25. 2. do 4. 3. 1967 Vehovec, Stošičeva 3, tel. 21070 Nega obraza, kozmetični nasveti v kozmetiki »Cveta«, Kranj, Vodopivčeva 13 (Mohorjev klanec). Vsak dan razen ponedeljka od 10. do 18. ure 373 Tapetništvo Rautar Srečko, Lesce telefon 70-333 izdeluje vse vrste tapetiriških izdelkov, hitro, solidno in po zmernih cenah. Dostava brezplačna. 193 Turistični dom v Dragi pri Begunjah na Gorenjskem je zaradi nopravil zaprt od 1. 2. - 31. 3. 1967 517 Mlada in poštena zakonca iščeta sobo in kuhinjo v Kranju ali okolici. Plačilo vnaprej. Ponudbe poslati pod »Razumevanje« 518 Gostinskega delavca — delavko sprejmemo v delavno razmerje. Osebni dohodki in nastop službe po dogovora. Stanovanja ni. Priiave poš-šliite najpozneje do 10. 2. 1967 na Društvo upokojencev Šk Loka. 519 Mlajša zakonca brez otrok Iščeta enosobno stanovanje ra območju od Radovljice do JesemSc. Plačala po dogovoru, lahko za leto dni naprej. Po potrebi tudi pomagata. Ponudbe poslati pod »Poštena« 520 Solidna oseb« dobi sobo. Naslov v oglatem oddelku 521 ZA VS\K PRTMER! Obveščam, da pirodam mtanice z I np,mV0 Ctu-l'' v nedeljo) Zu-I p.in^ O'mar, Partizanski ' 24, Krani 522 Fant išče sobo v okolici Kranja. Plača po dogovoru. Bogdanovič Dušan, Naklo, asfaltna baza 523 2. februarja zvečer sem izgubila v bližini hiše — Kranj — Valjavčeva 34 — denarnico. Najditelja prosim, naj jo vrne na naslov: Prinčič, Kranj, Valjavčeva 34. Za eno leto potrebujem po* sojilo 10.000 N-din. Vrnem 14.000 N-din. Ponudbe poslati pod »Garancija« 524 Nujno potrebujem 5.000 M din posojila za dobo 6 mesecev. Vrnem 6.000 N-din. Garancija, pogodba. Ponudbe poslati pod »Obrt« 525 Iščem moškega ali žensko za pomoč v gostinstvu. Lahko tudi nekvalificran, dobi sobo in hrano brezplačno. Mihelič Francka, Golnik 25 526 Prireditve OTROŠKA MASKARADA v nedeljo, 5. februarja, ob 15. uri v domu Partizana Stra-žišče. Vabljeni! 461 Aktiv ZMS Predoslje priredi v nedeljo, 5. 2. 67, ob 17. uri v kulturnem domu v Predosljah PUSTOVANJE. Za ples bo igral ansambel JNA Kram j, Vabljeni! 513 Gostilna pri Milharju v Šmartnem pri Cerkljah, prireja v torek zvečer VESELO PUSTOVANJE. V nedeljo bodo igrali »Veseli Trsteniča-ni »Vabljeni! 514 Gasilsko društvo Visoko priredi v nedeljo, 5. 2. 67., popoldne pustno zabavo v dvorani kulturnega doma. Maske zaželene, najlepše nagrajene. Igra ansambel Vi-soški fantje s pevcema. Vabijo gasilci! 515 V nedeljo 5. 2. 67. vas vabi Gostišče v Trbojah na pustno zabavo. Igral bo Sončurski kvintet. Vsak dan sprejemamo tudi družbe po naročilu. Vabljeni! 516 Blagovnica "/4stra „ Kranj Plastika, guma, gala njt arija, ter gospodinjski predmeti Delavsko prosvetno društvo Svoboda Primskovo priredi v soboto, 4. 2. 1967 pustno zabavo. Za ples in dobro voljo bodo igrali Veseli trgovci od 8. ure zvečer do 4. ure zjutraj. Rezervacije se dobe v trgovini Zadružnega doma Primsikovo od 1. februarja dalje in v trafiki, nasproti avtobusnega postajališča prf gosttini Kokra na Primskovem. Cona rezervacije je samo 500 S din. Dostojne maske zaželene. GLAS * 22. STRAN SPOREDI SOBOTA — 4. februarja 1' i 1 Hi i lil SOBOTA — 4. februarja 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za šolarje — 9.25 Četrt ure z ansamblom Boruta Les jaka — 9.40 Iz albuma skladb za otroke — 10.15 Scena iz »Ekvinokcija« — 10.40 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Koncert orkestralne glasbe — 12.10 »Pravkar prispelo« — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Anton Nanut za dirigentskim pultom — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert po željah poslušalcev — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni in-termezzo — 15.30 Križem po svetu s Komornim zborom RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. kino — 17.35 Igra orkester Franck Chacksfield — 17.45 Ljubiteljem beat glasbe — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Sonata od baroka do danes — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Minute s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.10 Za vsakogar nekaj — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami NEDELJA — 5. februarja 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radij sika igra za otroke — 8.45 Skladbe za mladino — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Lepe melodije z orkestrom Raphaele — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nedeljski koncert orkestralne glasbe — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Godala v ritmu — 14X0 Nedeljsko športno popoldne — 15.3Q, Humoreska tega tedna — 17.05 V svetu operetnih melodij — 17.30 Radijska igra — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Potujoča glasbena skrinja — 21.00 Ura z našimi opernimi pevci -— 22.10 Novosti za ljubitelje zabavne glas- — 22.25 Mozaik jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Iz solistične in ansambelske glasbe PONEDELJEK — 6. febr. 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Pisan spored orkestralne glasbe — 9.45 Otroška igra s petjem — 10.15 Iz domače koncertantne literature — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.15 Vesela godala — 12.10 Slovenski pevci zabavnih melodij — 12.30 Kmetijski' nasveti — 12.40 Pihalna godba in mešani zbor — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Zvočne miniature — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni in-termezzo — 15.30 Nastopata moški in pevski zbor iz Laškega —• 16.00 Vsak daln za vas — 17.05 Iz opernega sveta — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Izbiramo glasbo za ples — 18.45 Narava in človek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 21.35 Iz opusa Janeza Hatičiča — 22.10 Ponedeljkova srečanja s slovenskimi solisti — 22.30 Zabavni zbori — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Jazz v noči TOREK — 7. februarja 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Slovenske narodne ob spremljavi klavirja — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.15 Iz novejšega opernegj repertoarja - 11.00 Turisti* ni napotki za tuje goste -^C 11.15 Kaleidoskop plesni) zvokov — 12.10 »Štirje kov^ či« in ansambel Rudija BrlL dorferja - 12.30 Kmeti'** nasveti - 12.40 Izreperto^J Fritza Kreislerja - 13-30 Prf^ poročajo vam — w& minut za novo pesmico,' 14.25 Iz jugoslovanske o^ji stralne glasbe — 14" „^T ditna banka in hranil Ljubljana - 15.20 Za-^j intermezzo — 15.40 V ®, nasvidenje — 16.00 VsakJ * za vas - 17.05 Orkester_> JM Ljubljana vam predstavi/ 18.00 Aktualnosti doma svetu — 18.15 Iz naših nih postaj — 18.50 Na ' narodnih križpotjih -Lahko noč, otroci — Glasbene razglednice -1 Koncert Mariborskega mornega zbora — 203 dijska igra — 21.20 Goi tričetrtinskem taktu -Iz fonoteke radia Ko?-22.10 Glasbena medig* 22.15 Skupni program $ studio Beograd — 23#i ples igra orkester Coun; sie TELEVIZIJA SOBOTA — 4. februarja RTV Ljubljana 17.15 Poročila 17.20 Drejček in trije marsovčki RTV Beograd 17.40 Kje je, kaj je RTV Ljubljana 17.55 TV obzornik 18.15 Vsako soboto 18.30 Neznani kraji 19.00 EP v umetnostnem drsanju RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 »Ljubite se ljudje« — TV igra RTV Ljubljana 21.30 EP v umetnostnem drsanju 22.30 Ben Casey — film 23.20 Zadnja poročila NEDELJA — 5. februarja RTV Ljubljana 9.05 Poročila 9.10 Dlsnevev svet RTV Beograd 10.00 Kmetijska oddaja RTV Ljubljana 10.47 Operna scena 11.15 Kaleidoskop 11.35 Champion — film Ponavljamo za vas 15.40 Propagandna oddaja 16.00 EP v umetnostnem drsanju RTV Zagreb 18.30 Narodna glasba RTV Beograd 19.00 Ime in priimek RTV Ljubljana 19.40 Cik cak RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.45 Cik cak RTV Zagreb 20.50 TV magazin RTV Ljubljana 21.50 Izgubljeni v vesolju Zadnja poročila Drugi spored 18.00 do 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 6. febr. RTV Ljubljana 11.00 TV v šoli RTV Zagreb 17.20 Poročila RTV Zagreb 17.25 Mali svet RTV Beograd 17.40 Risanke RTV Ljubljana 17.55 TV obzornik 18.20 O našem govorjenju 18.45 Znanost in tehnika 19.05 Portreti RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 19.40 Aktualna tema RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 T V drama RTV Zagreb 21.30 Mali komorni konc ] RTV Beograd 21.45 Knjiga, gledališče, ] 22.05 T V dnevnik j TOREK — 7. februari Evrovizija 14.15 Tekmovanje v sl^N, za moške RTV Ljubljana 18.20 Poročila 18.25 Torkov večer 18.45 Z masko in brc/ 19.05 Potovanje na Lutf 19.40 TV obzornik 20.00 Trije mušketirji 21.15 Mačja juha — ameriška filmska komedija Zadnja poročila Kranj »CENTER« 4. februarja amer. barv. CS film EKSPRES POLKOVNIKA RYANA ob 17. in 19.30, premiera Špan. ital. barv. CS filma V SENCI ZOROA ob 22. uri 5. februarja špan. ital. barv. CS film V SENCI ZOROA ob 10. uri, amer. barv. CS film EKSPRES POLKOVNIKA RYANA ob 16. in 18.30, premiera češkega filma LJUBEZEN PLAVOLASKE ob 21. uri 6. februarja češki film LJUBEZEN PLAVOLASKE ob 16., 18. in 20. uri 7. februarja češki film LJUBEZEN PLAVOLASKE ob 16., 18. in 20. uri Kranj »STORZlC« 4. februarja špan. ital. barv. CS film CEZAR BORGIA ob 16. in 18. uri, amer. film LADJA NORCEV ob 20. url 5. februarja špan. ital. barv. CS film CEZAR BORGIA ob 14. in 19. uri, amer. film LADJA NORCEV ob 16. uri, premiera franc. filma PUSTOLOVŠČINE LEMYJA COUTIONA ob 2*1. uri 6. februarja amer. barv. CS film EKSPRES POLKOVNIKA RYANA ob 17. in 19.30 7. februarja franc. film PUSTOLOVŠČINE LEMYJA COUTIONA ob 15.30 in 20. uri, amer. barv. CS film EKSPRES POLKOVNIKA RYANA ob 17.30 Stražišče »SVOBODA« 5. februarja špan. ital. barv. CS film V SENCI ZOROA ob 15., 17. in 19. uri Cerklje »CERKLJE« 4. februarja amer. film TAJNI DRUŽABNIK ob 19. uri 5. februarja amer. film TAJNI DRUŽABNIK ob 19.30 Kropa 5. februarja amer. barv. film POSODI MI SVOJEGA MOZA ob 15. in 19.30 Naklo 4. februarja premiera češkega filma LJUBEZEN PLAVOLASKE ob 19. uri Žirovnica 4. februarja frac. barv. film VIKEND V DENKERKU 5. februarja poljski barv. CS film PRAH IN PEPEL Dovje-Mojstrana 4. februarja poljski barvni CS film PRAH IN PEPEL 5. februarjai franc. barv. CS film VIKEND V DENKERKU Kranjska gora 4. februarja amer. barv. film CAT BALLOU Kamnik »DOM« 4. februarja amer. barv. CS film NIHALO STRAHU ob 20. uri 5. februarja amer. barv. CS film NIHALO STRAHU ob 17. in 20. uri 6. februarja amer. barv. CS film NIHALO STRAHU ob 20. url Razpisna komisija Pf Zavodu za zaposlovanj in rehabilitacijo tava* v Mojstrani razpisuje delovno rrtf vodje računovodstva Kandidat za to delor mesto mora imeti strofc' no izobrazbo fina:;: ekonomsko smeri z letno prakso, od tega 0 manj 5-letno prakso vodilnem delovnem v gospodarstvu. Osebni dohodek po pt« vilniku o delitvi osebnej dohodka. Razpis velja do i&seš), delovnega mesta. •A - 4. februarja 1967 SPOREDI IN OGLASI GLAS * 23. STRAN iegt š Prešernovo ^dališče v Kranju ;"; Nedelja — s. februarja 3,^b 10. uri in 15. uri URA '.^AVLJTC in MAŠKERADA .a otroke od 5. do 12. leta, X 17. uri Držič: DUNDO pi^ROJE — gostovanje v -ki j ah ^hatersko gledališče 1»Tone Čufar« na Jesenicah ^BOTA — 4. februarja TtoJ» 16.uri V. Ocvirk: PE-\ KLEPEC za osnovno Solo Bled, ob 19.30 koncert amsambla električnih kitar THE FELLOVVS iz Ljubljane, ob 19.30 Držič-Rupel: BOTER ANDRAŽ — gostovanje v Kropi NEDELJA — 5. februarja ob 19.30 Držič-Rupel: BOTER ANDRAŽ za IZVEN PONEDELJEK — 6. febr. ob 12. uri Držič-Rupel: BOTER ANDRAŽ za gimnazijo Jesenice TOREK — 7. februarja ob 19.30 Držič-Rupel: NA-MAšKARANI BOTER — komedija v pustnem razpoloženju — ZADNJIC Upravni odbor kovinske delavnice Bled razpisuje prosto delovno mesto Tehnične vodje Pogoji za sprejem: 1. da j« tehnik z desetletno prakso na podobnem delovnem mestu 2. da je ključavničarski mojster z 10-leino prakso in. vsaj petletno na mestu tehničnega vodje j, da obvlada delo splošnega ključavničarja Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Posebni pogoj je poskusna doba 3 mesecev. Stanovanja ni na voljo. pr. Kmetijsko gospodarstvo Škof j a Loka razpisuje naslednja prosta delovna mesta za novo prodajalno mesa na BJedu: 1. POSLOVODJO — SEKACA 2. PRODAJALCA — SEKACA 3. BLAGAJNICARKO Za mešalnico močnih krmil na Trati: 4. 2 DELAVCA za manipulacijo Za poljedelski obrat: 5. 2 TRAKTORISTA - poljedelca 6. 4 POLJSKE DELAVCE Za zasedbo teh delovnih mest se zafciteva naslednja usposobljen ost: pod L VK masar — sekar s prakso na takem mestu in da xo\i sodno ni prepovedano opravljanje takega posla. pod 2. KV mesar — sekač s pogojem kot pod 1. pod 3. Nižja strokovna izobrazba finančne ali administrativne smeri pod 4. NK delavec pod 5. strokovna usposobljenost za traktorista — poljedelca z izpitom F kategorije. pod 6. NK delavci z veseljem do kmetijskih del. Za mesta pod 1 in 3 je potrebna še zdravstvena sposobnost za delo pri živilih. Poseben pogoj je poskusni rok 2 meseca. Ponudbe je poslati na podjetje v roku 10 dni po objavi. S stanovanjem za mesta pod 1 do 4 podjetje ne razpolaga, za mesta pod 5 in 6 pa po dogovoru. Na podlagi 10. člena zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. list SR Slovenije, št. 36-367/65) objavlja Skupščina občine Kranj naslednji Razglas Vse lastnike sadnega drevja obveščamo, da začno takoj s čiščenjem in obrezovanjem ter odstranjevanjem suhega in polsuhega sadnega drevja v svojih nasadih Srdno drevje na območju občine je močno okuženo s karantenskimi in gospodarsko škodljivimi boleznimi in škodljivci kot so ameriški kapar, češp-Ijev kapar, listne uši, jabolčni zavijač, sadne muhe, skriup in sadna monilija. Zato so vsi lastniki sadnega drevja na podlagi temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. list SFRJ, št. 13-259/65) DOLŽNI PREPREČEVATI pojav rastlinskih bolezni in škodljivcev, oziroma so jih tam, kjer so se ti že razširili DOLŽNI ZATIRATI. Čiščenje in posek suhih sadnih dreves mora biti opravljeno do 1. MARCA, zimsko škropljenje pa do pričetka BRSTENJA SADNEGA DREVJA. Lastniki sadnega drevja so dolžni navedene ukrepe izvršiti sami, v kolikor pa tega ne bodo opravili do določenih rekov, bo to storila območna kmetijska zadruga na stroške lastnikov sadovnjakov. Opozarjamo vse lastnike sadovnjakov, da bodo komisije kmetijskih zadrug pričele s pregledom sadovnjakov TAKOJ. Z zimskim škropljenjem sadnega drevja pa takoj, ko ne bo več nevarnosti pozeb. Vse lastnike sadnega drevja obveščamo, da sprejemajo kmetijske zadruge naročila za izvedbo zimskega škropljenja na svojih proizvodnih okoliših telefonsko ali osebno in sicer: KZ Sloga: proizvodni okoliš Mavčiče Visoko Primskovo Žabnica Stražišče KZ Naklo: proizvodni okoliš Naklo Gorice KZ Cerklje: proizvodni okoliš Cerklje Šenčur Voklo Na istih okoliših lahko dobijo vsi lastniki škropilnic potrebna zaščitna sredstva in vsa strokovna navodila pri uporabi. LASTNIKE SADNEGA DREVJA OPOZARJAMO DA UPOŠTEVAJO RAZGLAS, ker bo občinska kmetijska inšpekcija nadzorovala izvajanje zgoraj zahtevanih ukrepov in proti kršiteljem predlagala kaznovanje po.56. členu temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. list SFRJ, št. 13-259/65), kazen za kršilca tega zakona je do 3.000 N din. Skupščina občine Kranj tel. 21-712 tel. 21-722 tel. 21-696 tel. 74-702 tel. 21-643 tel. 21-658 tel.73-109 Na novo odprti Optični servis Kranj, Koroška 17 — očala na recept — optične usluge — sončna očala Zahvala V sobto, 28. januarja 1967, nam je nenadoma umrla moja ljubljena žena, naša dobra mama Marija Valter Petelinova mama iz Goric pri Golniku Ob težki izgubi in bridkem slovesu smo sprejeli toliko iskrenega sočutja in vsestranske pripravljenosti olajšati nam bolečino, da se želimo vsaj s skromno zahvalo vsem in vsakemu oddolžiti in zahvaliti. Posebej še zahvala požrtvovalnim sorodnikom, plemenitim sosedom, pevcem iz Kranja, ki so nam pod vodstvom gospoda Andreja Studena tako lepo zapeli v cerkvi in pokopališču v zadnji pozdrav dolgoletni zvesti cerkveni pevki, dalje g. župniku iz Goric in prav vsem in vsakemu, ki ste se udeležili njenega pogreba in boste z nami ohranili topel in lep spomin nanjo. žalujoči mož Janko s sinom Jankom, hčerkama Stanko in " Mijo z družinico ter vsemi sorodniki v Ljubljani in domačem kraju. G LAS SPORT SOBOTA — 4. februarja 1967 Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kidaš, Trg revolucije 4 — lekoči račun pri SDK v Kranju 515-1-135. - Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-loogiasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24—, polletna 12.— N-din. Cena posameznih številk 0,40 N-din. — Mali oglasi: 0,6 do 1 N-din. Naročniki imajo 20 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Preberite mimogrede Roman Seljak je zasedel na tekmovanju v smučarskih tekih na 30 km v Breitenwangu šesto, Mlinar pa dvanajsto mesto. Zmagal je Italijan Stuffer. Na mednarodnem smučarskem tekmovanju v Zermattu v smuku je med moškimi zmagal Švicar Rohr. Naši so zasedli naslednja mesta: 37. Gazvoda, 45. Soklič, 46. Vo-grinec in 55. Pustoslemšek. V ženskem smuku v Monte Bondonu je zmagala Avstrij-ka Sehineggerjeva. — Majda Ankele je bila 26., Vida Tevž pa 33. Na evropskem prvenstvu v umetnostnem drsanju v Ljubljani sla med tekmovalnimi pari ponovno zmagala stara prvaka Belousova in Protopo-pov (SZ). Med moškimi posamezno je osvojil že tretjič najvišji naslov Avstrijec Em-merich Danzer. Tečaj na Zelenici Po zaključenem tečaju na Zelenici so imeli udeleženci I pregledne tekme v veleslalomu. Rezultati — začetniki (200 m — 10 vratic): 1. GraŠič 23,1, 2. Selišnik 24,4, 3. Dornik 27,1. ml. pionirke: L Jazbec 0,38,5, 2. Salbcrger 0.38,9, 3. Bogataj 0.40.5; ml. pionirji: 1. Križaj 0. 32.3, 2. Polajnar 0.33,5, 3. Štrukelj 0.34,0; st. pionirke: 1. Svab 0.49,0, 2. Gosar 1.06,3, 3. Saleberger 1.28,7; starejši pionirji: 1. Meglic 0.29,1, 2. Jenko 0.33,1, 3. Mežek 0.37,0. D. Humer Mesarsko podjetje Jesenice proda naslednja osnovna sredstva: Poslovni prostor na Jesenicah, cesta Viktorja Kejžarja 20 Poltovorni avto Zastava v nevoznem stanju Ročno hrbtno škropilnico Elektroštevec enofazni Informacije se dobijo vsak delavnik med poslovnim časom pri prodajalcu. Prednost pri nakupu ima družbeni sektor. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe v zaprti kuverti z oznako »Ponudba«, najkasneje do 15. 2. 1967 na naslov »Mesarsko podjetje Jesenice, komisija za prodajo osnovnih sredstev«. Odloženo prvenstvo Poročali smo, da naj bi bilo consko pionirsko prvenstvo Gorenjske v veleslalomu na Zelenici, ker v Begunjah ni snega. Organizator, TVD Begunje, nam je sporočil, da je prvenstvo, ki bi moralo biti 5. februarja, odloženo za nedoločen čas. 4* Seyfert (NDR), Stapleford (VB) in Maškova (ČSSR) so bile na evropskem prvenstt umetnostnem drsanju v središču pozornosti. Da je zanimanje za ženske pri nas večje ko moške, so dokazali gledalci, saj je bila dvorana med izvajanjem ženskega programa oW bolj zasedena kot pri moškem. — Foto: F. Perdan Razgovor s članom državne nogometne reprezentance — »gostom« kranjske garnizi Predstavljamo Zlatica Dračića 15 d Nogometaši Triglava bodo dobili v bližnjih mesecih nevsakdanjega gosta. Pripravam za spomladanski del tekmovanja v slovenski ligi se bo v športnem parku Stanku Mlakarja pridružil član državne reprezentance in NK Zagreb Zlatko Dragic", ki je ta čas v Kranju na odsluženju roka V JLA. — Dolgo vas nismo videli na nogometnih prizoriščih? — Res je. Jeseni, predno sem prišel v Kranj, sem odigral poslovilno tekmo za svoj matični klub Zagreb, in leto dni nogometnega počitka je bilo kar hitro pred menoj. V septembrskih dneh sem namreč v kranjski vojašnici zamenjal svojo tekmovalno majico s sivo-oliv-nim suknjičem. — Dračić, Dračić,... je ničkolikokrat donelo iz tisočerih grl na travnatih igriščih po domovini. Ali bo enoletna odsotnost vplivala na vašo formo? — Težko je v tam trenutku odgovoriti na to vprašanje. Mislim, da bom kmalu v stari formi, saj se bom že spomladi pridružil igralcem Triglava med njihovimi pripravami in slovrenskiim prvenstvom. — Kranjčani vas bođo prv-vič videli na delu? — Resda. Prav rad bi zaigral na nekaterih tekmah kot gost v majici domačega Triglava. Seveda le na prijateljskih srečanjih. To bi bil tudi moj prvi stik s kranjskim športnim občinstvom. — Kaj bi lahko z besedo, dve, povedali o osebnosti Zlatka Dračića? — Rojen sam 17. novembra 1940 v Kutini, visok 176 in težak 71 kg. Sicer pa sem »star« - Zagrebčan, saj sam prvič nastopil za moštvo zveznega ligaša iz Kranjčevi-čeve ulice že pred desetimi leti. Trenutno sam na odsluženju vojaškega roka, sicer pa sam slušatelj zadnjega letnika Ekonomske fakultete v Zagrebu, poročen in prav v pričakovanju veselega dogodka ... — V sezoni 1964-65 ste bili prvi strelec državnega prvenstva. Komu bo pripadel ta naslov v letošnjem prvenstvu? — Zambati (Dinamo), La-zaraviću (Crvena zvezda) ali Hoš iću. Takać (Voj vođina) j e odšel v tujino. — Napadalna peterica, v kateri bi najraje zaigrali v prvenstvenih srečanjih? — Bajić (Partizan), Zamba-ta, Dračić, Hlevnjak (Hajduk) in Djajić (CZ). — Najboljši jugoslovanski nogometaš vseh časov? — Brez dvoma — Miloš Milutinović! — Pred poldrugim letom ste v Moskvi prvič zaigrali v državni reprezentanci. Bržčas trenutek, ki zlepa ne odhaja iz spomina? — Na veliko radost in ža- lost hkrati — je bil to moj prvi, in do danes edini nastop v majici z državnim grbom. Spomnimo se tragedij v Sofiji, Parizu, Oslu ... Vse ob vsem — še vedno je velika čast zaigrati v reprezentanci. — O trikotniku Olimpija — Maribor — Zagreb — je morda zanimivo slišati vaše mnenje? — Vodilna slovenska nogometna predstavnika sam vedno spremljal z velikimi simpatijami. Maribor me je prijetno presenetil, Olimpija in Zagreb pa sta me malce le razočarala jeseni. Toda, verjemite, spomladi bo boljše. — Julija vam poteče pogodba z NK Zagreb. Kam nameravate po odhodu iz JLA? — Vrnil se bom v Zagreb! — Razmišljate o odhodu v tujino? — Za zdaj še ne. — Predstavite našim bralcem Zlatka Dračića v vojaškem suknjiču? — Zares ste radovedni. Naj vam o DraČiou — vojaku, dovolj govori že to, da je dobil ob dnevu republike svoj prvi nagradni dopust. Sodbo seveda prepuščam bralcem. — Vtisi o Kranju? — Navdušila me je Go-lenjsika. Že od nekdaj som se veselil vaših krajev, srečanj z vašimi ljudmi, dobrih znancev in prijateljev. Go-renjslko pa le nisem spoznal temveč že taV ko smo bili nogometaši! graba na pripravah v' SI Loki. — Intimna želja? — Končati naj Dre j v: rok, pozneje študij na grebSki Ekonomski' fai s svo. m zaigrati jesem tovariši v Zagrebu. £ Z najboljšimi željaflH * prisrčnimi pozdravi 4 gorenjskim športni^ ob novoletni prelomih naš sobesednik voja^ Zlatko Dračić, odhi; urnimi koraki sw novemu bivališču na*' ti... I. Virtf1 Cerklje Šahovska sekcija Šahovska sekcija pri K Davorin Jenko v Cerkljat je bila ustanovljena pred mi leti, je v tem času napredovala. Na zad:"' občnem zboru so ugoW* da so bila srečanja s štev.' mi moštvi, dokaj uspe* saj so večino tekmovanj M čali v svojo korist. Sekcija ima 30 članov, tega 15 pionirjev. Ker za f. ne še nimajo urejene ka-rizacije, so sklenili, da M bodočnosti treba misliti N na to, pa čeprav je se^ predvsem namenjena v reto1 acijske in kulturno zabav: namene. - B. C;