vsak četrtek M* M mm mm mm Mj M ^H||BBB Cena UREDNIŠTVO UPRAVA: KV B W T W W ■ ■■ ■ I NAROČNINA: 34100 Trst, ulica Ghega te- M ■ H| H ■■ “ ™ lefon 60824, 34170 Gorica, piazza Bti H H H B H H H H četrtletna Ur 850 — polletna Vittoria 48/11. Poit. pred. (casel- B B H B ■ B ■ B — letna 2800 ♦ Za inc- la postale) Trst 431. Poštni če- B B BB ■ B _ ■ __ ■ ■ zemstvo: letna naročnina lir 4300 kovni račun Trst, B ^B B B BB B B B H B B B Oglasi po dogovoru plačana v gotovini KM BB bi« TEDNIK SETTIMANALE ŠT 880__ TRST, ČETRTEK 24. FEBRUARJA 1972, GORICA LET. XXI. V PEKINGU TOPLEJE KOT PREDVIDENO V hipu, ko to pišemo, so v Pekingu že tretji dan v teku pogovori med predsednikom Nixonom in kitajskim predsednikom vlade Cu-en lajem ter med njunimi svetovalci. V ameriški delegaciji je tudi sloviti Kis-singer, ki je s svojo diplomatsko spretnostjo pripravil Nixonov obisk na Kitajskem. »Raca po Kitajsko« Nixon in njegovi so bili sprejeti precej hladno, toda že kmalu po prihodu se je zgodila senzacija — ameriškega predsednika je sprejel sam stari Mao Tse Tung in se pogovarjal z njim debelo uro, tako da so se celo zakasnili predvideni uradni pogovori s Cu En-lajem. Kitajska poročevalska sredstva, ki so prej redkobesedno poročala o obisku, so se nenadno razvnela po tem Nixonovem sprejemu pri starem voditelju kitajske revolucije in postala celo zgovorna. Dnevniki so začeli prinašati cele strani s fotografijami o obisku in pogovorih, čeprav seveda ne navajajo njihove vsebine. Ozračje se je ogrelo, kar je prišlo do izraza tudi pri banketu, ki so ga priredili Kitajci že prvi dan obiska n sl' čast svojim gostom in pri katerem so morali ti pokusiti najboljše kitajske specialitete. Znano je, da je kitajska vlada mobilizirala že par tednov prej najboljše kuharje po pekinških hotelih in slovitih restavracijah, in ti so se takoi izkazali, da si je 'Nixonova žena zaželela, da bi se naučila pripraviti nekaj najboljših kitajskih kuharskih umetnin. Tako je precej časa prebila kot »učenka« v kuhinji enega največjih pekinških hotelov in Nixon bo po vsej verjetnosti odslej pogosto jedel »raco po kitajsko«. Ameriško priznanje Kitajske? Vse v Pekingu poteka dozdevno tako u-godno, kot niso pričakovali največji optimisti v Združenih državah, in slišati je vzpod budne napovedi o bodočih odnosih med Kitajsko in Združenimi državami. Kot rečeno, še ni znano, o čem se pogovarjajo, vendar pravijo govorice, da predvsem o medsebojnih odnosih obeh držav. Pričakovati je, da bodo Združene države že letos uradno priznale Ljudsko republiko Kitajsko in si izmenjale z njo veleposlanika. To bo že veliko, glede na četrtstoletno medsebojno uradno ignoriranje in gluho jezo. Toda treba je priznati, da Američani niso nikoli imeli kakih posebnih sporov s Kitajci, najmanj še ozemeljskih, kot npr. Rusi in Angleži ter nekatere druge bivše evropske velesile. Vedno so se obnašali do Kitajcev korektno ali celo prijateljsko. V kitajski vojni proti Japoncem so bili edini, ki so zares in učinkovito p6ma-gali Kitajcem, nasproti novi Kitajski pa imajo v dobrem to, da niso z orožjem intervenirali, ko je bil Cang Kaj šek poražen in je moral zapustiti celino ter se zateči na For-mozo. Vztrajali so sicer v podpiranju stare- ga »generalissima«, vendar niso niti s prstom zganili, da bi pomagali uresničiti njegove megalomanske načrte o novem izkrcanju na celini ali celo o ponovni osvojitvi celinske Kitajske. Preprečevali so samo s svojim ladjevjem, da ni prišlo do direktnih spopadov med obema kitajskima državama na morju ali do poskusa »celinske« invazije na Formozi. Vietnamskega vprašanja ne bodo reševali Formoza je tako sicer kamen spotike tudi v teh pogovorih v Pekingu, vendar pa lahko razpravljajo o tem mirno in brez gluhega maščevalnega besa, zlasti ker je te dni Čang Kaj Šek, ki ima že 85 let — zdi se, da je to skrajna starostna meja za diktatorje — končno le najavil svoj odstop. Pogovori so brez pravega protokola in V soboto, 19. t.m., je avstrijska državna ustanova za turizem priredila v restavraciji Boschetti v Tricesimu pri Vidmu propa gandni večer, na katerem so prikazali turistične zanimivosti in lepote Koroške. Na tem srečanju s turističnimi operaterji dežele Furlanije - Julijske krajine so bili prisotni župani vseh večjih koroških občin, med njimi tudi podžupan občine Hermagor (Šmohor), Franz Obernosterer. Ker je prav v tej občini prišlo do znane afere »Šturm«, smo smarali za umestno enega od voditeljev občinske uprave vprašati za mnenje o tej zadevi. Kaj menite o aferi »Sturm«? Zakaj se je to zgodilo? To, kar se je zgodilo, se nas kot občine ne tiče, Šturm je poškodoval tablo, ki je last državne ustanove za ceste (Bundesstrasse-vervvaltung) in policijske oblasti so ga prijavile sodniji zaradi materialnega poškodovanja omenjene table, ne pa zaradi političnega pomena te akcije. To se je zgodilo na pobudo slovenskih nacionalističnih krogov, ki skušajo motiti dobro urejeno sožitje med tukajšnjimi prebivalci. Menite, da ne spadajo dvojezični napisi na vaše področje? Ali ni to težnja enega dela vašega prebivalstva? PODROČJE OBČINE HERMAGOR NI DVOJEZIČNO PODROČJE! Sem ne spadajo dvojezični napisi zatorej ne vidim pomena v Sturmovem dejanju. Dvojezična področja so bližnje manjše občine EGG, FOROLACH in ST. STEFAN - VORDERBERG! Ampak tudi tam ni nobenih dvojezičnih napisov, enostavno zato, ker je slovenski del prebivalstva maloštevilen in si ne želi napisov ali kaj sporeda, zato se lahko zgodi, da bodo govorili med Nixonovim obiskom v Pekingu še o vsem mogočem, tudi o Vietnamu, vendar pa ni verjetno, da bi skušali zdaj tam rešiti vietnamsko vprašanje. Bilo bi politično preveč »netaktno«, neglede na to, da ima v Severnem Vietnamu prste vmes tudi Sovjetska zveza, ki se sicer dela, kot da je sploh ne zamina, kaj se dogaja v Pekingu, v resnici pa meša na tistem koncu sveta, kar se le da, posebno še v Vietnamu. ha kaj gre Kitajcem? Kot kaže, gre Kitajcem pri vsem tem v glavnem za tole: Prvič: radi bi od bliže spoznali Američane, njihovo miselnost, navade in namene, kajti po tolikih letih izolacije so (dalje na 3. strani) drugega, kar bi lahko skalilo dobre odnose z ostalim prebivalstvom. Kako gledate Vi politično na te probleme? Sem podžupan občinske uprave v Šmohorju, ki je socialistična, tako kot skoraj vse občinske uprave na Koroškem, začenši z deželno. Sem tudi tajnik avstrijske socialistične stranke za celotno področje Gailtal (mislim Ziljska dolina). Mi in vse vodstvo stranke sploh si prizadevamo za odstranitev teh malenkosti — jaz jih ne bi imenoval »probleme« — in smo več kot zadovoljni z današnjim stanjem, za katerega menimo, da predstavlja višek demokratičnega in mirnega vzdušja, ki ga je naša politična linija priborila tem krajem. Enake poglede v tem smislu ima tudi naše članstvo, v katerem je tudi večje število Slovencev, ki se popolnoma strinjajo z našo politiko in si ne želijo nobenih sprememb, ki bi lahko samo poslabšale sedanje vzorno urejene odnose. K. L. Ko smo dobili na uredniško mizo gornji intervju našega iznajdljivega sodelavca K. L. in brali njegovo vsebino, nismo vedeli, ali sanjamo ali imamo opravka s človekom, ki se zdiH kot da bi bil padel z Marsa. Ker pa je naš sodelavec potrdil, da je dobesedno zapisal odgovore socialističnega podžupana iz občine Šmohor, se nam je ponovno odkrila v pravi luči celotna manjšinska problematika na južnem Koroškem. Za avstrijskega socialističnega prvaka, ki mu je dobro furlansko vino verjetno razvezalo jezik, manjšinski problemi sploh ne obstajajo, ljudstvo živi v najlepšem »sožitju«, slovenski nacionalistični krogi pa naj bi bili (dalje na 2. strani) PRESPALI SO ZGODOVINO RADIO TRST A ♦ NEDELJA, 27. februarja, 'ob: 8.00 Koledar. 8.05 Slovenski motivi. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša. 9.45 Schubert: Sonata za čelo in klavir. 10.15 Poslušali boste. 10.45 Za dobro voljo. 11.15 C. De Mattia: »Mali dudar«. Mladinska zgodba. 11.35 Ringaraja za naše malčke. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi predstavlja Naša gospa. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 13.30 Glasba po željah. 14.45 »Klik-klak«. Radijska revija. 13.05 Lesjakov kvartet. 15-20 V. Brancati: »Rafael«. Igra. Režira Peterlin. 17.00 Šport in glasba. 18.00 Miniaturni koncert. 18.45 Harmonija zvokov in glasov. 10.30 Bednarik: »Pratika«. 19.45 Mali ansambli. 20.00 Šport. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Lahka glasba iz naših studiov. ♦ PONEDELJEK, 28. februarja, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Slovenski motivi. 7.30 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za srednje šole) Naši pesniki in pisatelji:. »Ivan Tavčar«. 12.10 Pomenek s poslušav-kami. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Disc-time - Srečanja pred mikrofonom -Ne vse, toda o vsem. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Radio za šole (ponovitev). 18.50 Slavni orkestri. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 19.20 Glasbeni drobiž. 20.00 Športna tribuna. 20.35 Pesmi brez zatona. 21.00 Pripovedniki naše dežele: J. Tavčar: »Sestanek«. 21.20 Orkester proti orkestru. 21.40 Slovenski solisti. Tenorist Anton Dermota, pri klavirju Hilda Dermota. Lajovčevi, Ravnikovi ter Ukmarjevi samospevi. 22.05 Zabavna glasba. ♦ TOREK, 29. februarja, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Slovenski motivi. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 11.50 Trobentač Rotondo. 12.10 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah, 17.00 Duo Lavrenčič - Pucci. 17.20 Za mlade poslu-šavce: Plošče za vas - Novice iz sveta lahke glasbe. 18.15 Umetnost. 18.30 Komorni koncert. 18.45 Veliki mojstri jazza, 19.10 »Stanko Majcen«, pripr. V. Beličič. 19.20 Otroci pojo. 19.30 Nekoč je bilo... 19.15 Zbor »Srečko Kumar« iz Velikega Repna vodi Guštin. 20.00 Šport. 20.35 Bellini: »Gusar«, opera. 22.55 Zabavna glasba. ♦ SREDA, 1. marca, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Slovenski motivi. 7.30 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za I. stopnjo osnovnih šol) »Sijaj, sijaj, sončece!«. 12.10 Brali smo za vas. 1S.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na. Radiu Trst -Slovenščina za Slovence - Kako in zakaj. 18.15 U-metnost. 18.30 Radio za šole (ponovitev). 18.50.Duo Mozarteum. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Glasbeni vrtiljak. 19.30 P. Raimondc) Spiazzi: Kristusov nauk v sodobnem svetu. 19.45 Pesmi in plesi iz Latinske Amerike. 20.00 Šport. 20.35 Simf. koncert. V odmoru (21.05) Za vašo knjižno polico. ♦ ČETRTEK, 2. marca, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Slovenski motivi. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 11.50 Saksofonist Parker, 12.10 Kulturni odmevi. 13.30 Glasba po željah. 17,20 Za mlade poslušavce: Disc time - Slovarček sodobne znano sti - Ne vse, toda o vsem. 18.15 Umetnost. 18.30 Nove plošče resne glasbe. 19;10 F. Catalano: Zgodovina italijanskih političnih strank. 19.30 Pisani balončki. 19.50 Glasbena spremljava k pravljicam. 20.00 Šport. 20.35 G. Das: »Njun brat«. Rad. drama. Režira Lombarjeva. »Premio Italia 1970«. 21.25 Motivi, ki vam ugajajo’ 21.40 Skladbe davnih dob. 22.05 Zabavna glasba. ♦ PETEK, 3. marca, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Slovenski motivi. 7.30 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za II. stopnjo osnovnih šol). »Obiščimo Milj©«- 12.10 Pomenek s poslušavkairti. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Govorimo o glasbi. 18.15 Umetnost. 18.30 Radio za šole (ponovitev). 18.50 Sodobni italijanski skladatelji. 19.10 Liki iz naše preteklosti: »Pavel Klodič«, pripr. Bambič. 19.20 Novosti v naši diskoteki. 19.40 Moški oktet »Planika«' iz feorice, vodi Valentinčič. 20.00 Šport. 20.50 Koncert operne glasbe. Vodi Kjuder. Sodelujejo sopr. Vidmar, ten. Franci in bas Korošec. Igra orkester Glasbene Matice iz Trsta. 21.45 Folklorni plesi. 22.05 Zabavna glasba. ♦ SOBOTA, 4. marca, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Slovenski'motivi, 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 11.50 Veseli motivi. 12.10 A. Kuhelj: Svet letd 2000. 13.30 Glasba po željah. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.55 Avtpradio. 16.10 Album pperet. 10.50 Jazz. 17.20 Za mlade poslušavce: Disc-time -Vaše čtivo - Moj prosti čas. 18.15 Umetnost'. 18.30 Koncertisti naše dežele. 18.45 Poker orkestrov. 19.10 Prosvetno društvo »F.B. Sedej« iz Števerjana. 19,20 Popevkarji. 19.45 Mladinski zbor iz Brežic vodi Klepač. 2q!oo Šport. 20.50 Slovenske balade: »Lepa Vida«. 21.10 Eichenbergov orkester.. 21.30 Vabilo na ples. 'J 1 Koroški Slovenci Dva avstrijska časopisa sta pred nedavnim objavila neuradne podatke o jezikovni strukturi na južnem Koroškem, kakor izhaja iz rezultatov lanskega ljudskega štetja v Avstriji. Na popisnicah so spraševali po t.im. občevalnem jeziku in je bila posebej navedena samo nemščina, medtem ko je moral morebitni drugi občevalni jezik vsak prebivalec zapisati sam. Zaradi tega slovenščina na popisnicah sploh ni bila omenjena, kar predstavlja diskriminacijo za Slovence na jezikovno mešanem južnem Koroškem. Če poleg tega upoštevamo še vzdušje političnega, psihološkega in gospodarskega pritiska, v katerem živi slovenska narodnostna skupnost na Koroškem, je težko verjeti v zanesljivost in resničnost podatkov, kot sta jih navedla omenjena časopisa. Podatki lanskega ljudskega štetja so pokazali, da živi na t.im. mešanem delu Koroške 118.290 prebivalcev, od tega naj bi 76,8 odst. govorilo samo nemški jezik, okrog 13.250 ali 11,2 odst. naj bi uporabljalo le slovenski jezik, 14.200 prebivalcev južne Koroške pa naj bi poleg nemškega jezika govorilo še slovenščino ali slovenski dialekt. Na tak ali drugačen način naj bi torej uporabljalo slovenščino skupno 27.340 ljudi. Najbolj zanimivo pri vsem tem pa je, da se je v primerjavi s predzadnjim ljudskim štetjem leta 1961 število slovensko govorečih Korošcev povečalo za 1762 oseb. To dejstvo nam v jasni luči pokaže na »zanesljivost« in »objektivnost« ljudskega štetja iz leta 1961, Prespali so zgodovino (Nadaljevanje s 1. strani) tisti, ki skušajo to sožitje motiti s svojimi »malenkostmi Kot vidimo, gre za staro pesem, ki jo zla sti naša primorska srednja in starejša generacija zelo dobro pozna iz časa totalitarnega fašističnega režima. Tudi takrat je slovensko ljudstvo po mnenju tedanjih črnih hierar-hov živelo v miru in tudi takrat je le skupinica »hujskačev« skušala to sožitje kaliti. Očitno je, da je sedanji »tovariš« Ober-nosterer prespal več desetletij zgodovinskd-'ga dogajanja in se pri njem ni nič spremenilo, saj govori kot kak bivši »kamerad«. Zgornji intervju pa v resnici jasno odraža provincialno zatohlost avstrijskega političnega življenja in v bistvu diskvalificira avstrijsko socialistično stranko, ki že desetletja kuje usodo vsega prebivalstva na Koroškem. V vrstah njenega konkurenta (OVP) govore verjetno isti jezik, kar zadeva probleme manjšine. Vse torej kaže, da se na Koroškem in v Avstriji nihče noče globlje spopasti s proučevanjem slovenske problematike v vsej njeni zgodovinski, družbeni in politični luči. Očitno manjka v vrhovih za to politične volje, tako da ostajajo široke ljudske množi-ce nemškega jezika na starih protislovenskih stališčih, ki so dosegla svoj vrhunec za časa nacionalsocializma. To. pa je za stranki, ki se proglašata za demokratični, popoln bankrot. Ne verjamemo pa, da bo takšno stanje trajalo v nedogled, kajti prepričani smo, da se bodo našli novi »Šturmi«, ki bodo poskrbeli, da se bodo sedanje nemogoče razmere prevetrile. Nihče namreč' rie’ more kolesa zgodovine obrniti nazaj. UREDNIŠTVO in ljudsko štetje ki ga predstavniki koroških Slovencev upravičeno niso priznali, pa tudi lansko leto verjetno ni bilo nič bolje. Res je, da proces asimilacije ni prenehal, vendar si je težko predstavljati, kam naj bi n.pr. izginila razlika do tistih 80.000 slovensko govorečih Korošcev, kot jih je ocenila britanska okupacijska oblast po drugi svetovni vojni. Nekateri nemški krogi na Koroškem hočejo izenačiti občevalni jezik z materinščino, vendar je treba pcmisliii na to, da je slovenščina zelo zapostavljena V javnem življenju in pred oblastmi, zato zgornji podatki tudi iz teh razlogov nikakor ne morejo biti pokazatelj resničnega narodnostnega stanja. Gotovo je, da se bodo na te številke sklicevali zlasti tisti, ki hočejo koroškim Slovencem priznati nacionalne pravice — gre zlasti za namestitev dvojezičnih napisov in uporabe slovenščine na sodiščih in v uradih — na osnovi t.im. »ugotavljanja« manjšine. Vse to pa je v ostrem nasprotju s 7. členom državne pogodbe, ki jasno in nedvoumno govori tudi o tem vprašanju. Gospodarske težave v Jugoslaviji V jugoslovanskem tisku se množijo vesti, ki poročajo o pomanjkanju določenih vrst blaga v trgovinah, kot npr. sladkorja, mesa, določenih vrst tekstila in drugega. Trgovine zadržujejo blago v skladiščih, češ da jih nihče ne more prisiliti, da bi prodajale z izgubo; Zamrznitev cen 'je res 'blokirala cene blaga, vendar pa ima to tudi negativne posledice, ker se je zmanjšala ponudba. Trgovine čakajo, da bodo cene spet »odmrznjene« kar naj bi se zgodilo po napovedih nekaterih zveznih vladnih funkcionarjev aprila A tudi potem se cene baje ne bodo smele dvigniti nad pet odstotkov. Tovarne in trgo vine pa so proti temu — zamrzitvi in proti le delni sprostitvi cen, češ da to ovira svobodno oblikovanje tržišča z njegovo ponudbo in povpraševanjem. Ljudje se bpje, da se bodo cene skokovito dvignile, takoj ko bodo odmrznjene. Baje grozi tudi še eno razvrednotenje, preden bosta prišla dinar in dolar v normalen odnos. Tudi tovarna »Tomps« v Kopru je prenehala sestavljanje avtov po francoski licenci, češ da nihče ne more prisiliti podjetje, da bi prodajalo avtomobile pod ceno produkcijskih stroškov. DRŽAVA SKOP DELODAJALEC " V Angliji stavka že nekaj tednov več sto-tisoč rudarjev v premogovnikih, ker imajo prenizke plače. Zato je zmanjkalo, premoga za elektrarne in tako se je Anglija znašla sko-ro brez električnega toka. K,ar ga je še, je najostreje racioniran. Ceste so pogreznjene v temo in toka za kurjavo ni. Nad 20.000 tovarn dela le še po tri dni na teden. Za zdaj je začasno »brezposelnih« že 2 milijona ljudi, še več pa jih bo v kratkem, če se država ne bo pogodila z rudarji. Ti zahtevajo 45 odstotno povečanje plač, ker so najslabše plačani industrijski delavci v Angliji. Izdajatelj: Enaelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. nd sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna Graphart, Trst - ulica Rossetti 14 - tel.' 77-21-51 V Pekingu topleje kot predvideno (Nadaljevanje s 1. strani) Kitajci prav tako radovedni na »skrivnostne« Američane kot Američani na »skrivnostne« Kitajce, in ni izključeno, da bo tudi kak kitajski voditelj obrajtal »purana po ameriško«. Drugič: Kitajska je tako v zaostanku v tehnološkem pogledu, da ji lahko tu pomaga samo velik skok naprej, lahko bi rekli tehnološka revolucija, ki bo šele prava revolucija za Kitajsko, ker bo zrevolucionirala način življenja kitajskega ljudstva. In ta skok oziroma tehnološka revolucija je za Kitajsko možna samo s pomočjo največje tehnološke sile na svetu. Glede na to, da danes prevladujejo v sliki kitajskih mest še vedno kolesarji in da mora istočasno italijanski FIAT graditi Rusom prvo veliko tovarno ljudskih avtomobilov, je jasno, da se lahko obrne Kitajska po tehnološko pomoč za motorizacijo svojega prometa in kmetijstva samo na Združene države ter da bi ji Rusi, tudi če bi hoteli, ne mogli v tem nič nuditi. Tretjič: Kitajci bi si radi zagotovili vsaj dobrohotno ameriško nevtralnost, po možnosti pa tudi nekako podporo v svojem sporu s Sovjetsko zvezo, ki sc bo še dolgo vlekel in se bo morda nekoč izcimil v vojno. Četrtič: Kitajska bi rada dosegla pri Združeuih državah, da bi ne vzpodbujale preveč japonskega gospodarskega in vojaškega razmaha, ker se boji, da bi ji mogla postati Japonska, ki doživlja skoraj neverjeten gospodarski razvoj in z njim tudi rast vojaškega potenciala, spet nevarna in bi se tako znašli Kitajci spet stisnjeni med Ruse in Japonce. Pod »petič« pa bi lahko uvrstili še celo vrsto vprašanj in zadev, želja ter potreb, ki zanimajo tako Kitajsko kot Združene države. Klavrni komentarji evropskega tiska Naravnost smešni, politično puhli in klavrno egoistični pa so tisti komentarji zahodnega tiska, ki trdijo, da bo svet odslej »trikoten«, ker bo vladala nad njim hegemonija treh in ne več dveh kot doslej. S tem se evropski Zahod sam devlje v nič in kaže sramotno malo zaupanja v lastno moč, idejno, kulturno, gospodarsko in vojaško. Svet je lahko, kar zadeva vojaško močne države, dvo-tri-, štiri- ali mnogokoten, narodov in držav ki' sO odločeni vztrajati pri svoji neodvisni politiki in ki jim je do svobode, pa to ne more niti najmanj zmesti in prestrašiti. Zato Pred kratkim sta se mudila v Sloveniji člana zvezne, vlade v Beogradu Janko Smole in Boris Žnuderl ter za en dan obiskala tudi Novo Gorico. S predstavniki političnega in javnega življenja na Primorskem, med katerimi šo bili predsedniki primorskih občin, poslanci in nekateri direktorji obmejnih podjetij, sta se pogovarjala zlasti o gospodarskih vprašanjih, značilnih za obmejno področje z Italijo. 1 Na pogovoru so med drugim ugotovili, da je v lanskem letu dosegla menjava v obmejni trgovini in turizmu že okoli 60 milijonov dolarjev, kar predstavlja 52 odst. od celotnega deviznega priliva, ki ga ustvarja v Sloveniji ttirizerh: Predstavniki obmejnih občin so se zavzeli za večje vzpodbujanje nadaljne- so sedanji pogovori v Pekingu sicer zanimivi tudi za nas Evropejce, ne smemo pa videti v njih grožnje za našo bodočnost. Obratno: pomirjenje na enem koncu sveta se vedno ugodno odrazi tudi na vseh koncih, tako v politiki kot v gospodarstvu, in »raca po kitajsko« lahko diši tudi marsikakemu Evropejcu, ker Kitajska predstavlja velikansko tržišče. Nesmiselno si je obetati od nekajdnevnih pogovorov med dvema državama, ki sta tako različni kot Kitajska in Združene države in sta si bili tako dolgo tuji in celo sovražni, čudežev. Stvari bodo zorele le počasi in lahko nastopijo še nenadne zmrzali in pozebe. Nesmiselno je pa tudi, da imajo evropski državniki takoj polne hlače, če se nekaj dogaja brez Zahodne Evrope. Temu je tudi naj več sama kriva, prav zaradi pomanjkanja poguma, pobud in idej. * * * Andreottijeva vlada pred parlamentom Poslanec Giuliano Andreotti je sestavil enobarvno demokristjansko vlado, ki je že položila prisego pred predsednikom republike in se bo danes predstavila parlamentu, kjer bo glasovanje o zaupnici. Andreottijeva vlada, ki jo sestavljajo predstavniki vseh de-mokristjanskih struj (od skrajne desnice do V Sloveniji so se začeli pospešeno pripravljati na 400-letnico slovensko-hrvaškega kmečkega upora, ki jo bodo slavili prihodnje leto. Ustanovili so republiški pripravljalni odbor s sedežem v Ljubljani, ki je prevzel skrb za pripravo in izvedbo vseh načrtovanih slovesnosti in prireditev. V to pobudo je vključenih več slovenskih muzejev in podobnih ustanov, založbe bodo izdale posebne knjige, ki bodo govorile o tem junaškem obdobju slovenskega ljudstva, organizirali bodo več razstav v Ljubljani in drugih slovenskih mestih. Slovesnosti ob 400-letnici slovensko-hrvaškega kmečkega upora se bodo začele z velikim ljudskim zborovanjem na Krnskem polju ga razvoja obmejnega blagovnega prometa in za izpolnitev poslovanja na osnovi sklenjenih trgovinskih sporazumov. Predlagali so, da bi v okviru deviznega režima dobila pravico do t.im. retencijske kvote tudi trgovina od prodaje blaga za devize (sedaj imajo to pravico samo podjetja, ki izvažajo svoje izdelke). Zvezni sekretar za finance Janko Smole in Boris Žnuderl pa sta menila, da je to nemogoče, ker je Jugoslavija enoten gospodarski prostor in zato ne morejo sprejeti delnih rešitev, ki bi izhajale iz trenutnih u-godnih gibanj ob meji, kar bi po njunem mnenju dajalo temu področju privilegiran položaj. Člana zvezne vlade v Beogradu sta se hkrati zavzela ža temeljito in dolgoročno proučevanje obmejnih gospodarskih gibanj. skrajne levice,), bo nastopila najprej v senatu, kjer ima "■—: vSaj teoretično — možnost, da prodre, to je, da prejme zaupnico; popolnoma drugačna »pesem« pa' bo v poslanski zbornici, kjer demokristjani in liberalci, ki bodo baje glasovali za zaupnico, ni majo večine, razen če jih ne podprejo novo-faŠisti. Teh glasov pa demokristjani nikakor ne morejo sprejeti in zato bo vlada morala odstopiti. Kaj bo v tem primeru naredil predsednik republike? Večina komentatorjev sodi, da bo po posvetovanju s predsednikoma senata in poslanske zbornice odredil predčasni razpust parlamenta, čemur bodo sledile državnozborske volitve. V tem primeru bi Andreottijeva vlada ostala pri življenju, njena glavna naloga pa bi bila skrbeti za redni potek volilnega boja in samih političnih volitev. Socialdemokrati in socialisti odločno nasprotujejo temu načrtu iri zatrjujejo, da je takšen postopek protiustaven. Zato se zavzemajo, naj bi tako imenovana »volilna« vlada bila sestavljena iz predstavnikov levosredinskih strank, ki imajo večino v parlamentu. Le takšna vlada bi po njihovem lahko jamčila redni potek volitev|. Glasovanje o zaupnici Andreottijevi vladP bo v poslanski zbornici predvidoma prihodnji teden. Zato bo kmalu jasno, katero pot bo izbral predsednik republike Leone, ki ima pred seboj eno svojih najtežjih odločitev. V vsej zgodovini italijanske republike se namreč ni zgodilo, da bi bilo prišlo do predčasnega razpusta parlamenta, tako da predsednik Leone nima zgledov, po katerih bi se lahko ravnal. ce, kjer sta Matija Gubec in llija Gregorič, ki sta bila na čelu desettisočglave kmečke vojske, začela z uporom. Drugo ljudsko zborovanje bo spomladi prihodnjega leta v Donji Stubici na Hrvatskem, kjer bodo kmečkim upornikom, ki so bili v tem kraju poraženi, odkrili spomenik. Višek praznovanja pa bo velika proslava v Ljubljani jeseni leta 1973, na kateri bodo sodelovale najboljše slovenske umetniške ustanove. V začetku prihodnjega leta bodo odprli o-srednjo razstavo o kmečkih uporih v ljubljanskem Narodnem muzeju, manjše razstave bodo še v Brežicah (ta bo posebej namenjena uporu leta 1573), Mariboru in Celju, v Novi Gorici pa bo razstava posvečena tolminskemu uporu, ki je bil leta 1713. Zgodovinarji bodo organizirali več strokovnih zborovanj, v to praznor vanje pa se bodo vključile tudi slovenske založbe. Tako bo med drugim izšla knjiga univ. prof. dr. Boga Grafenauerja, odličnega poznavalca te problematike, z naslovom »Pregled dogajanj v zvezi s kmečkimi upori v letu 1573.« Svoj delež k proslavam 400-letnice kmečkega punta bodo prispevale slovenske gledališke ustanove, pripravljajo pa tudi dokumentarni film o kmečkih uporih na Slovenskem. Zanimivi dogodki pred 400 leti so že v preteklosti privlačevali različne umetnike: hrvaški pisatelj Avgust Šenoa je napisal roman z naslovom »Seljačka buna«, Bratko Kreft dramo »Velika puntarija«, hrvatski skladatelj Lhota,-Kalinski pa je zložil opero z imenom »Matija Gubec«. r Kaj pomeni obmejni promet za Slovenijo Priprave na 400-letnico ob izlivu Sotle v Savo, v bližini gradu Mokri- Prešernova proslava pri Sv. Ivanu V nedeljo smo tudi Svetoivančani počastili našega velikega pesnika. Od točke do točke se je stopnjevalo navdušenje občinstva ob petju dekliškega zbora iz Devina, zbora »Fantje izpod Grmade« in recitacijah igravca Staneta Raztresena. Pred nastopom moškega zbora je mala Neva Bachi gladko prebrala kratek uvod k proslavi, o zgledu, ki nam ga je dal Prešeren, zgled pravega Slovenca, ki ni omahoval v svoji zvestobi do materinega jezika in do svojega naroda. Tudi mi Slovenci v zamejstvu bomo lahko ostali zavedni in zvesti svojemu narodu, če nam bo Prešeren vzor in vodnik. Nato je zbor zapel pesem Antona Medveda »Mili kraj« in pesem Marka Bajuka »Če na tujem zemlja me pokrije«. Ko je potihnilo ploskanje, se je prikazal na oder priljubljeni gledališki igravec Stane Raztresen, ki je recitiral s tako zanesenostjo Cankarjevo »O domovina, ko te je Bog ustvaril«, da iso ga prisotni nagradili z burnim ploskanjem. Sledile so še poezije Prešerna, Župančiča, Kajuha, Raztresena in drugih. Dekliški zbor pod vodstvom Hermana Antoniča je ubrano zapel ljudski »Ena ptička priletela«, »Kmetič na svetu veselo živi«, Beethovnove »Slike na nebu« in Brahmsovo »Lahko noč«. Še enkrat je nastopil Raztresen s tremi Prešernovimi poezijami in s Kettejevo »Zapuščeni«. Zbor »Fantov« je po Prešernovi »Pod oknom« in koroški ljudski »Je na Dravca mhva«, V soboto, 26.t.m. ob 20. uri, bo v domači gostilni »Pri Lizi« v Devinu slavnostna večerja, ob zaključku pustnih prireditev, ki jih je letos v Devinu organiziral tukajšnji pustni odbor. Ob tej priložnosti bo predsednik odbora Orlando Žbogar pojasnil udeležencem, ki jih bo okrog petdeset, celotno in zelo različno delovanje odbora, ki je pripomoglo k visoki uvrstitvi devinskega voza na tržiški »Cantadi«, to je na tretje mesto. Zamisel, da bi Devin pripravil večji pustni voz in se z njim predstavil tudi izven vaških in občinskih meja, je vsepovsod dobila močno oporo in upravičeno lahko rečemo, da je bila zares posrečena. Prav tako dobra zamisel je bila, da bi s tem vozom prikazali nekaj čisto domačega, kot je ljudski praznik v Devinu v starih časih. Večji voz je namreč predstavljal devinski grad, manjši voz pa domačo gostilno, v kateri je kuharica pripravljala pečene ribe, in jih delila skupaj s kruhom in vinom mladim plesalcem, ki so ob zvokih starih ljudskih motivov neprestano plesali in vriskali. Občinstvo je povsod z veliko naklonjenostjo sprejelo to skupino razigranih plesalcev, ki so bili vsi oblečeni v takratne ljudske noše in so s tem nudili tudi zelo lep estetski videz. Tako je bilo v soboto 12. februarja, na openski pustni pri reditvi. še z večjim odobravanjem jih je sprejela domača devinska publika, ko so v nedeljo popoldne na vabilo devinskega princa uprizorili lepo zabavo s plesom v notranjosti gradu. Zares edinstven prizor in uspeh za mlade Devinčane! Sledila so potem vabila v lokale in druge hiše, kjer so vsi sprejeli z velikim navdušenjem in nagradili z vsemi razpoložljivimi dobrotami t-o veselo skupino. V torek pa so dobili Devinčani veliko moral- ki je užgala navzoče, končal spored z Gaspa-ričevo »Kosa«, Mirkovo »Na trgu« in Vrab-čevo »Zdravljica«. Dosegel je velik uspeh po zaslugi izvrstnih pevcev, posebno pa še Ivo-ta Kralja, ki vodi zbor z mojstrsko roko. S Kosovelovo »Balado« je potem Raztresen zaključil svoje odlične interpretacije. Želimo si še takih večerov našega Staneta,- za tiste, ki bi jih zamudili, bi bila velika kulturna izguba. E. Fischer ■6 TOVARNA »ITLOC« IN ONESNAŽENJE GLINŠČICE V zadnjih tednih je bilo po tukajšnjem časopisju precej pisanja o onesnaženju narave in voda še posebej. aZ onesnaženje morja z odplakami iz tržaške občinske klavnice pri Sv. Soboti se že zanimajo sodnijske oblasti, ki so sprožile postopek proti domnevnim odgovornim osebam. Istočasno je izbruhnila na dan zadeva z onesnaženjem spodnjega toka reke Glinščice, ki teče med tovarnami na industrijskem področju. Začelo se je z anonimno telefonsko prijavo policijskemu komisariatu v Miljah. Agenti javne varnosti ter občinski zdravnik občine Dolina dr. Slavec (Salvi) so na kraju samem ugotovili, da je dno reke preplavljeno z neko sivkasto penečo se tekočino. Obvestili so brž sodne oblasti ter pokrajinski zdravstveni urad. no »plačilo« za ves njihov trud pri delu in organizaciji voza, saj jih je tržiška žirija nagradila s tretjim mestom, takoj za vozom »pingpongmanija« iz Dolenj v Brdih in pro-seškim vozom »Kras 72«. Izmučeni mladinci (saj so nenehoma plesali skoraj dva kilometra po tržiških ulicah) so z velikim veseljem sprejeli razsodbo žirije in šli takoj raznašat novico v Medjo vas in štivan, kjer so veseljačili pozno v noč. Mislimo torej, da vse to predstavlja res pozitivno bilanco, saj je sodelovala pri organizaciji in izvedbi voza skoraj vsa vas, kar je izredno važnega pomena, ter je s tem pritrdila, da so organizatorji na dobri poti, na kateri je treba samo vztrajati. Na osnovi analize je pokrajinski zdravnik dr. Rocthetto svetoval dolinski občini, naj odredi zaprtje predelovalnice živalskih kosti ITLOC, ker je bila osumljena, da omenjeno onesnaženje izhaja iz njenih obratov. Komaj je občina Dolina sprejela omenjeni ukrep, pa ji je dr. Rocchetto z vso svojo avtoriteto svetoval, naj omenjeni tovarni dovoli ponovno obratovati. Odkod tak protiukaz? Pravijo, da zaradi tega, ker je tovarna ITLOC edini obrat te vrste na Tržaškem, ki uničuje poginulo živino s proseške postaje. Dejstvo pa je, da ta predelovalnica živalskih kosti pod Dolino že več let povzroča veliko negodovanje med okoliškimi prebivalci zaradi neznosnega smradu. Lani v jeseni so se prebivalci od Adamiča in Krmenke pismeno pritožili na dolinsko županstvo ter zahtevali ustrezne ukrepe za varstvo zdravja ljudi. Za zadevo se je nato začel zanimati pokrajinski zdravstveni urad. Upajmo, da bo po Tadnjih dogodkih pospešil svoje raziskovanje ter sprejel ustrezne zaključke. Prizadeti prebivalci to upravičeno pričakujejo še pred nastopom poletne vročine, ko postane smrad odplak omenjene tovarne neznosen. Av T. ZAHVALA Vsem, ki so imeli radi najino mamo PAVLO vd. SREBOTNJAK in počastili njen spomin, prisrčna hvala. Še posebej hvala predsedniku Slovenskega dobrodelnega društva, gospodu dr. Rudolfu Marcu, ki se je ob grobu ganljivo poslovil od nje. Majda Ostan. Irena Srebotnjak V nedeljo 27. februarja, bo pri Sv. Ivanu v Trstu CIRIL-METODOVA PROSLAVA Ob 11. uri bo v župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu kratko bogoslužje božje besede. Nato pa bodo ob 17.30 v dvorani Marijinega doma (vstop z ulice Brandesia) člani ZSKP iz Gorice nastopili z igro »Hoja za pradednimi častmi«. Gre za niz prizorov iz življenja sv. bratov Cirila in Metoda; igro je priredil in režira Aleksij Pregare. Sodeluje tudi sveto-ivanski cerkveni pevski zbor. K. L. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 600.00C3.000 VPLAČANIH LIR 300.000.000 Tekoči računi - hranilne vloge - krožni čeki varnostne skrinjice - neprekinjena blagajna Menjalnica - Bančna dovoljenja za uvoz - izvoz Dopisniki po vsej Italiji TRST- ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TEL. ŠT. 38-101, 38-045 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED Uspeh Devinčanov v Tržiču Čudne izjave goriškega župana RODITELJSKI SESTANEK Večinska stranka v goričkem mestnem svetu je začela voditi nekam čudno politiko proti slovenski manjšini in tudi proti svoji politični soudelelenki, Slovenski demokratski zvezi- Njen občinski predstavnik in odbornik, prof. Bratina je namreč postavil pri proračunski razpravi županu nekaj vprašanj glede aplikacije zakona o zaščiti manjšin, o potrebi novih šolskih stavb in o krajevnih napisih. Župan je na ta vprašanja odgovoril precej neumestno in odpravljivo za svojega potitičnega partnerja, češ da dišijo po viti-mizmu ali samoobjokovanju. Zanj torej ta vprašanja niso gola dejstva in krivice na-pram Slovencem, ampak tarnanje brez stvarne podlagej. SDZ bo morala tudi o tem voditi račun! SOLKANSKI BLOK SPET ODPRT Danes, v četrtek, bodo spet odprli solkanski obmejni blok, ki je bil zaradi bližnjih gradbenih del zaprt kar od 11. januarja letos. Upati je, da bodo sosednji obmejni prehodi sedaj nekoliko razbremenjeni, vendar postaja zmeraj bolj potrebno, zlasti še zaradi večjega števila prehodov italijanskih državljanov po zadnji devalvaciji v sosednji Jugoslaviji, odprtje novega bloka v Ška-brijelski ulici. Kot kaže, pristojne oblasti nimajo pravega posluha za obmejne tokove in za rešitve, ki bi bile v korist obmejnega prebivalstva. ZA NAŠE ŠOLNIKE * Predsednik sindikata slovenskih šolnikov tv Gorici, prof. Sirk je na zadnji sindikatov! seji poročal o svojem zadnjem razgovoru s šolskim skrbnikom v zvezi z ureditvijo strokovnega položaja naših šolnikov. Sindikat je vložil tudi pismena pojasnila in zahteve, da pridejo v redni stalež vsi tisti profesorji, ki so zmagali na natečaju za stalna mesta in oni, ki so opravili usposoblje-nostne izpite na podlagi zadnjih ministrskih odlokov od decembra 1970 in marca 1971. Skrbnik je obljubil sindikatu svojo podporo pri tem prizadevanju. MENJAVA NA PREFEKTURI Ob koncu tega meseca bo zapustil svoje službena mesto goriški prefekt dr. Santino Sganga. V Gorico je prišel 26. junija 1969, odhaja pa zaradi dosežene starostne meje. Začasno ga bo nadomestil podprefekt dr. Albert Baum. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU - SLOVEN. SKA PROSVETNA ZVEZA - GORICA - ZVSZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA v sodelovanju z E.M.A.C. iz Gorice GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE Branislav Nušič POKOJNIK Komedija v treh dejanjih Poslovenil: MILE KLOPČIČ Režiser: JANEZ POVŠE Scenograf: JANEZ LENASSI ’ Kostumograf: ANJA DOLENC V nedeljo, 27. t. m. ob 16. uri - Abonma red B okoliški • | , v ponedeljek, 28. t.m. ob 20.30 - Abonma red A - mestni I v Katoliškem domu v GORICI V nedeljo dopoldne so imeli starši dijakov gimnazije-liceja v Gorici roditeljski sestanek z vsemi profesorji tega zavoda. Ti so po ravnateljevi določbi poročali o poteku pouka in o uspehih v svojem predmetu. V razgovoru so omenili tudi nove anonimne izdaje nekaterih listov in letakov, ki segajo v šolska vprašanja. Udeležba na sestanku je bila zadovoljiva. Starši so se razšli z željo, da bi večkrat pripravili taka srečanja. Štandrež DRUŠTVENO ŽIVLJENJE Poleg naših prosvetnih društev precej živahno deluje tudi štandneško kmečko društvo, kar se je pokazalo na zadnjem občnem zboru, kjer je predsednik Zavadlav podal izčrpno poročilo. Društvo je v tem letu poskrbelo za precejšnje količine umetnih gnojil, za semena in za uničevalna sredstva proti rastlinskim škodljivcem; po zmernih cenah. Odbor je posredoval tudi pri železniški upravi zaradi ustreznejšega odpiranja zapornic na železniški progi proti Rubijam. Prav tako tudi glede škode, ki jo povzročajo lovci po njivah. Društvo je dalje nakupilo različne kmetijske stroje, ki so članom na razpolago. Pri volitvah je bil znova potrjen dosedanji odbor. NAMIZNI TENIS - Deželno prvenstvo mladincev in naraščajnikov V nedeljo so se po raznih igriščih dežele odvijale kvalifikacije mladincev in naraščajnikov za državno prvenstvo v Fiuggiju. Zmagovalci kvalifi kacij so dobili tudi naslove deželnih prvakov. Kot smo že vajeni, so nam naši predstavniki pripravili še eno prijetno presenečenje, saj so si priborili vse naslove deželnih prvakov, razen enega, ki je pripadel državnemu mladinskemu prvaku Pe-terliniju, ki nastopa stalno tudi za državno re-prezentanoo. Kar devet naših mladih pingpon-garjev je prišlo v državni finale. Najuspešnejša je bila seveda Miličeva, ki si je brez težav osvojila naslov deželne mladinske prvakinje; v tej kategoriji se je uvrstila na peto mesto še Kobalova, ki si je s tem plasmajem zagotovila vozovnico za Fiuggi. Pri naraščajnicah so se Kraševke Vesnaver, Rebula, Blažina im Žigon ovrstile kar zaporedno na prva štiri mesta in zasedle še prvi dve mesti v tekmah ekip. Podobno so se odvijale tekme med naraščajniki, le da sta ..adovič, ki si je brez težav priboril naslov deželnega prvaka, ter Pertot osvojila »le« prvo in tretje mesto in si tudi zagotovila vstop v finale. Mlada Nabrežinca sta si osvojila še moštveni naslov potem ko sta odpravila videmsko •La Cantina« s 8:1. . Najbolj enakovreden boj je bil med mladinci, kjer sta se v finale po štirih zmagah uvrstila dva najboljša mladinca naše dežele, ki morda spadata v sam državni vrh: Fabjan in Peterlini. Čeprav nihče ni pričakoval presenečenja, se je moral Peterlini krepko potruditi, da je lahko odpravil mladega, a žilavega Fabjana. Manj sreče je v tej skupini imel Milič, ki je že v drugem kolu podlegel Renniju. Uspeh naših mladih in najmlajših je torej vsekakor spodbuden, saj sta naši kraški društvi še enkrat dokazali, da se jima ni treba bati Tudi naše športno društvo Velox si je izbralo svoj odbOr pod vodstvom Damijana Pavlina, številni navzoči so izdelali program za bodoče delo, med drugim tudi skrb za ureditev lastnega sedeža in športnih prostorov s primerno opremo. Z novim odborom se bo pomladilo tudi prosvetno društvo »O. Zupančič«, ki je imelo v soboto svoj trinajsti občni zbor. Za predsednika je ponovno izbran Danilo Nanut. Rupa ZLATA POROKA Po daljšem premoru smo v naši vasi spet doživeli izredno slavje, to je zlato poroko e-nega naših starejših zakonskih parov, ki kaže, kako je treba ostati zvest našemu izročilu, veri in kulturi očetov, govorici naših mater. V soboto, enajstega februarja, sta se šla v cerkev zahvalit naša slavljenca Ivan Devetak, po domače Nute, in njegova življenjska družica Katarina Petejan, za vse dobrote, ki sta jih prejela na dolgi življenjski poti. Spremljali so ju otroci in sorodniki. Naj bi zlatoporočena še dolgo ostala čila in zdrava, to je želja vseh njunih sosedov in znancev! NAŠE SOŽALJE Po nekaj mesečni bolezni je 23. t. m. v Rimu iznenada umrl dr. Alfrede Morasi, glavni tajnik tržaške pokrajinske uprave. Bilo mu je 63 let. V Trst je prišel leta 1966, potem ko je zavzemal važna mesta v rimski pokrajinski upravi. Sorodnikom izrekamo globoko sožalje. bodočih prvenstev, ker stalno vzgajata celo vrsto novih in kakovostnih igralcev. ODBOJKA - Moška B liga BOR KONČNO PRESENEČA BOR - ALESSANDRIA 3:0 (15:10, 15:11, 15:4) Bor nas končno preseneča! V soboto je v treh setih odpravil drugo ekipo na lestvici, čeprav je moral Sergij Veljak večji del igre presedeti na klopi, zaradi poškodbe na rami. Plesničar, glavni strelec plavih, je verjetno odigral svojo najboljšo tekmo, saj je bil na mreži res neustavljiv. V o-brambi pa sta se odlikovala Neubauer in Orel. Seveda bi delali krivico ostalim igralcem, če ne bi pohvalili prav vseh, saj je tak uspeh nujna posledica brezhibne igre celotnega moštva. Škoda le, da so se Tržačani zbudili tako pozno, ko nimajo več nikake možnosti za osvojitev prvega mesta. Moška C liga PREROJENI »KRAŠEVCI« KRAS - Dopolavoro Mestre 3-2 (15:9, 15:12, 7:15, 3:15, 15:10) Kar smo napisali za Bor, velja tudi za prerojene »Kraševce«, ki so končno našli tudi zaupanje v svoje moči. V zadnjem kolu so v zelo napeti tekmi premagali kar prve na lestvici, ekipo iz Mester, ki jim je v prvem delu prvenstva zadala pekoč poraz in kjer so poleg tega domači šovinistični navijači še ozmerjali naše predstavnike. Zgoničani so v soboto dokazali z izredno igro, kakšno mora biti pravo športno vedenje na igrišču. Po prvih dveh setih, ki so jih rdeči dobili hrez večjih težav, so si v naslednjih dveh nekoliko oddahnili in prepustili iniciativo nasprotniku, ki je gladko osvojil oba niza. V zadnjem delu igre pa so Kraševci takoj močno povedli s 6:0 in to je bilo dovolj, da jih nasprotnik ni mogel več dohiteti. (Nadaljevanje s 5. strani) TEDENSKI PREGLED DOMAČEGA ŠPORTA Pisma naš: Gospod Dušan Hmeljak iz Trsta nam je poslal obširno pismo, iz katerega povzemamo zaradi pomanjkanja prostora le glavne odstavke in misli. G. Hmeljak piše med drugim: »Članek Igorja Tuta v predzadnji številki »Novega lista« me je vrgel iz tira, ker v njem nesramno napada našo slovensko zamejsko duhovščino, kateri vsa čast in slava, ker je1 stala na braniku v času najhujšega narodnega preganjanja. Opozarjam vas, da še en taik napad, pa me lahko brišete iz seznama naročnikov, Ne poznam tega človeka, a najbrže nima dosti križev na grbi, zato ne vem, ali spada h »kontesta-torjem« ali h kaki posebni vrsti »tovarišev«. G. Hmeljak sodi, da Tuta ni okusil nobenega diktatorja, »ki bi mu rahljal kosti«, ker drugače ne bi tako pisal. »Če ni še dovolj v letih, bo morda poskusil novega Džingiskana, kar bi ga izučilo. »Pa morda ve Igor Tuta, da ni niti enega našega slovenskega duhovnika na Goriškem, ki bi bil star manj kot 50 let, na Tržaškem je samo eden mlad. Nekaj jih je srednje starih, večina pa so »starine«, h katerim spada tudi on sam, kot pravi. »In stari in mladi se niso nikoli razumeli in se tudi ne bodo, to okusimo na svoji lastni koži prav vsi, nihče ni izvzet. Na žalost ni tu ,v slovenskem zamejstvu nikogar, ki bi rad oblekel črni plašč; narod pa, ki nima duhovnikov, je v zatonu. Če. se Igor Tuta čuti novi Mahdi, pa naj gre spreobračat naše Kraševce, bo videl, kaj bo opravil! Strašna šiba božja, ki bo padla, ko bo čaša pregreh in hudobij polna do vrha, bo morda spreobrnila naše ljudi iri sicer tisto malo število, ki bo ostalo.« V drugem delu svojega pisma kritizira g. Hmeljak tako . prikazovanje stare Jugoslavije, kot ga najde v podlistku »Smrt v pomladi«, češ da je »vseeno malo preveč očrnjena«, ko pa je bila »večina Primorcev vanjo zaljubljena«. Tudi »sam je ob njenem rojstvu skupno z drugo študenterijo kričal po ljubljanskih ulicah proti stari Avstriji, pa tudi pozneje je bil večkrat tam in po več časa«. Avtorja romana »Smrt. v pomladi« sprašuje, če je morda pozabil na štajerske »farovže«, pa na bogate »pavre«. »Včasih sem si mislil, ko sem gledal to žrtje in pitje, da »mora Buh štrafat« to reč, in jo je res,« pripominja. G. Hmeljak nato omenja revščino v primorskih vaseh v tistem času, ko so ljudje ponekod trpeli lakoto, ker ni bilo nikakega zaslužka. O stari Jugoslaviji, pripominja še tole: »Kar se tamkajšnje takratne politike tiče, vem to, da ko so bili na vladi liberalci, so pošiljali klerikalce v službo na jug, doma pa so se šopirili sami. Ko pa so prišli na vlado klerikalci, je bilo pa obratno. Politika je bila vedno ogabna.« Glede plačevanja davkov pa se mu zdi, da je bila stara Jugoslavija mnogo bolj strpna, kot so bile laške davkarije na Primorskem z našimi kmeti tu na Primorskem. G. Hmeljak najde v našem listu tudi preveč tiskovnih napak in tujk, kakor da hočemo posnemati določen tisk z onstran meje. Misli Igorja Tute Vaše pismo, gospod Hmeljak, me je prav res vznemirilo. Vse prevečkrat se mi namreč dogaja, da imam pri pisanju omejen pogled na preozko miselno in idejno razpono naših bravcev'. Pri pisanju in pri prikazovanju svojih idej je treba biti jasen in dojemljiv čim širši plasti bravcev. To je prto pogoj za' koristno informacijo, za medsebojno razumevanje in za plodovit dialog. Opravičuje nas kvečjemu dejstvo, da smo časnikarji zlasti v zamejskih časopisih primorani omejevati se večkrat na zgolj shematično podajanje svojih misli. Prav lahko se tedaj zgodi, da se nam ne posreči h bravcev do kraja obdelati obravnavane snovi in tako je tekst prepuščen različnim, celo nasprotujočim si razlagam. Drugo, kar bi rad poudaril na tem mestu, je, da tista »širša plast bravcev« nikakor ne sme vplivati na idejno posredovanje določenih člankov, če v nekaj verjamem, če sem o nečem prepričan, mi osnovna časnikarska etika ne dopušča idejnega poigravanja v pihajočem vetru.Eden izmed razveseljivih dosežkov današnjega časa na področju tiska in informacije je prav ta, da se bravec sam odloča in opredeljuje. Torej, ni zaželen več časnikar z dvignjenim prstom češ: tako in tako je, marveč časnikar komentator: tako in tako se meni zdi, da je. Zato, vsaj to mi, prosim, dovolite, da so moje misli o recimo zamejskih duhovnikih pač moje mi: sli in ne plagiati Mao-tse-tunga ali Džingiskana. Zato bi se kvečjemu lahko tu zapletla v diskusijo, zakaj imam o tem problemu take in ne drugačne poglede. To pa je že snov za cel referat ali še kaj več. Zato bi tu rad poudaril le dvoje. Že v prejšnjih letih sem nekje napisal, da je treba priznati enkratno in nenadomestljivo vlogo in izreden pomen prizadevanj in bojev slovenskih primorskih duhovnikov v obdobju fašizma. Današnje stanje pa ocenjujem iz sedanjega in ne iz zgodovinskega zornega kota. Žal mi je, gospod Hmeljak, da Vas moje pisanje jezi, saj še zdaleč ni bil to moj namen. Prosil bi Vas samo, da upoštevate moje drugačne in odkrite poglede na vrsto sodobnih problemov, ki jih v svojih člankih obravnavam in da upoštevate mor jo pripravljenost soočati se z najrazličnejšimi zornimi koti. Sodim, da je samo taka pripravljenost edina pot k resnični duhovni širini in življenjski pristnosti. Oboje pa je prvi pogoj za.polnost življenja, za katero vsi težimo, predvsem zato, ker smo ljudje in še posebno zato, ker smo kristjani. Igor futa »Tudi po večkrat na teden se pripeljejo take skupine izletnikov v belih nogavicah,« je rekel kaplan. »Zakaj v belih nogavicah?« je vprašal eden izmed fantov s Kranjskega, ki še ni bil slišal o tem. »To je njihov znak.« »Znak česa?« »Pripadnosti nacistični mladini in organizaciji.« »Res je,« je potrdil Tine. »A kaj delajo v Halozah?« »Vojaške vaje imajo.« Vsi razen Tineta so mislili, da se kaplan šali, in so se nasmehnili, »Najbrž ne verjamete,« je rekel kaplan. »Še čudno, da jih še niste opazili, vse te dni, kar ste tu. Kolesa pustijo v gosposki viničariji očeta ali sorodnikov katerega od fantov, nato pa se vadijo po haloških bregeh prav tako kot vojaki, zaresno. Korakajo v trumi, v četverostopih in dvostopih, pa tudi posamično drug za drugim v precejšnjih presledkih, legajo na trebuh in se plazijo med latjem po vinogradih in po hosti, a ko tisti, ki jim poveljuje, zakriči in planejo naprej, pa se spet vržejo na tla, in nato spet naprej in spet na tla. Kar zabavno jih je gledati.« »Ali imajo tudi orožje?« , , ■l^a rfoaeU ulia/iefl »Ne, orožja nimajo. Namesto puik ali Česa drugega imajo v rokah samo suho kolje, ZAGOTOVLJENA PITNA VODA Tržaški župan Spaccini je v sredo, 23. t. m, obiskal Ilirsko Bistrico, kjer se je srečal z županom tamkajšnje občine, župan Spaccini in njegovi sodelavci so proučili program del in intervencij, ki so jih slovenski izvedenci pripravili za ureditev Reke, ki je glavni pritok Timave, a odkoder dobiva vodo mesto Trst. - Tržaška delegacija je ugotovila, da so slovenski izvedenci sestavili takšen program del, ki bo jamčil pitnost vode, kar pomeni, da bo odstranjena nevarnost okužen ja in o-nesnaženja vode Reke iz tovarn v Ilirski Bistrici. Kot znano, bo stroške za izvedbo vseh teh del delno poravnala italijanska država, ki bo v ta namen prispevala približno 250 milijonov lir. Maj še omenimo, da celotni problem proučuje mešan italijansko-slovenski odbor. SAMOSTOJNA RAZSTAVA SLIKARKE ZORE KOREN - ŠKERK V soboto, 26. t. m., bodo odprli v galeriji »Ter geste«, ulica Battisti 23 v Trstu, samostojno razstavo slovenske slikarke Zore Koren - škerk. Odprtje bo ob 18.30. V katalogu jo predstavlja Aliče Psacaropulo. Dela Zore Koren - Škerk poznamo med drugim že z manjše samostojne razstave v Tržaški knjigarni. Odlikujejo se po izredno harmoničnih, nežnih barvah in po nekem izrazito ženskem občutju v dojemanju in podajanju, ki očara. —o— V nedeljo, 5. marca, ob 17. uri bo v Kulturnem dobu v Trstu revija mladinskih zborov in ansamblov »PESEM MLADIH« Prireja jo Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu. f V POMLADI »Toda kaj to pomeni? Ne razumem, -zakaj to delajo,« je rekel nekdo. »Ali se igrajo?« »Igrajo? Saj niso otroci.« »Zakaj potem?« »Ali nisem rekel, da so to vojaške vaje zanje?« »Toda zakaj bi se šli vojaških vaj?« »Da bi bili pripravljeni, če izbruhne vojna.« »Mislite zares?« »Seveda mislim zares.« »A kako so prišli na to idejo? Ali so zmešani?« »Tako jim je zapovedano od njihovih hitlerjan-skih poveljnikov.« »Kdo so ti?« »Bogve, kdo so,« je rekel kaplan. »Ve se že, da nihče jim nič. ne more,* je rekel Tine. Spomnil se je, da je v klubu v Ljubljani večkrat govoril o tem, vendar so ga vedno poslušali neverno in raztreseno, kot da jim pripoveduje pravljice. »Kako da jim nihče ne bi nič mogel?« »Kdo pa? Največja banka v mestu1 je njihova in rada daje posojila. Pri njej so zadolženi tudi taki, ki bi jih morale take stvari brigati. A tudi, če Jji se-hoteli brigati zanje, se ne bi smeli* ker oblastem je največ do tega, da Nemcev ne .dražijo, da ne pride do-zaj>letljajev z Nemčijo.. Tako naročajo okrožnice, ki prihajajo iz Beograda.« »Ali sl preimean?. ■ , (dalje) Sodobno kmetijstvo Boljše gospodarjenje s škrobnimi enotami Sodobnega gospodarjenja ni brez raču-nice> posebno ne' v živinoreji. Danes se sicer mnogo govori o selekciji goveda, ki še zdaleč ni zajela vseh naših rejcev, toda jasno je, da mora s selekcijo (ki je sredstvo razločevanja med ustreznim ter neustreznim govedom) iti vštric tudi izobraževanje rejccv. Kot nima dosti smisla rediti govedo v hlevu, ki daje premalo mleka in ne oteli redno, tako tudi ni najbolj pametno krmiti živine, ne da bi poznali vseh vrst krme, njenih sestavin ter njenih hranilnih vrednosti. Umen kmetovalec bi, kot srečujemo praviloma na Danskem in Holandskem, moral imeti malo domačo knjižnico, moral bi se naročiti na najvažnejše kmetijske, publikacije, posebno priročniki, ki jih izdaja ljubljanski »Kmečki glas«, ne bi smeli manjkati na njegovi knjižni polici. Priročniki so bili vedno zvest kmetov spremljevalec in pomočnik na raznih področjih dela. Dandanes so povrh na razpolago tudi v preprostem in razumljivem jeziku pisane strokovne knjižice. Priložnostni članki v raznih kmetijskih rubrikah naših časopisov bi potem imeli večji učinek, ker bi spodbujali s svojim tekočim obveščanjem k poglabljanju določenih problemov. Potrebno je torej seči tudi po strokovno izčrpnem in temeljitem gradivu. Krmljenje ne povzroča v naših razmerah kakih večjih težav, toda s povečanim zanimanjem za pitanje goveda in nasplošno s prodorom večjih hlevov ter zahtevnejših živinorejskih pobud tudi v naše kraje bo nedvomno imelo drugačno, t.j. pomembnejšo vlogo. Umno krmljenje je namreč ključ za dobro gospodarjenje. Škrobne enote Vse vrste krme vsebujejo hranilne sestavine kot beljakovine,mašč obe ter ogljikove hidrate. S škrobnimi enotami si pomagamo pri sestavljanju krmnih obrokov in ocenjevanju kakovosti krme in, kar je za umno gospodarjenje zelo pomembno, za ocenjevanje njene denarne vrednosti. Mnogokrat ne vemo natančno, kateri krmi dati prednost, navadno izbiramo, ne da bi za to imeli natančnejših mčril na razpolago. Tako merilo je cena škrobne enote. To lahko storimo, če izračunamo, koliko stane ena škrobna enota v določeni krmi. Za ta račun sta potrebna podatka o ceni in o škrobni vrednosti krmila. Primerjava koruznih zrnc z drobnim kompirjem za krmo pokaže, da je enota hranilne vrednosti v koruzi mnogo cenejša kot v krompirju, pa čeravno stane droben krompir dva do trikrat manj kot koruza. Pri Pitanju živali je brezpogojno potrebno vedeti, katera krma je cenejša. Slabo seno je zelo drago Primerjava med senom prav dobre kvalitete in močnim krmilom pokaže, da je enota hranilne vrednosti takšnega sena cenejša kot pri močnem krmilu. Šlabo, staro in izprano seno pa je dražje od -močnega krmila. Čeprav je cena za kg serja enaka, pa se cena *a kilogram škrobne vrednosti v senu lahko zelo •razlikuje, v skladu s kakovostjo sena. . Gbspodareij ^ivtnprejec bo torej upošte* vaL škrobno' vrftclftbst ii\ se po njej odločal pri nakupu krWg*TS~t>effl'6,* '35'raBT govedo' za dosego določene proizvodnje vedno isto število škrobnih enot, potem bo proizvodnja cenejša, kolikor cenejši bo škrob v krmi. Nekatere vrste krme imajo precej stalno škrobno vrednost (oljne tropine, mlcvski izdelki itd.), kvečjemu se spreminja vsakodnevne tržna cena. Velike pa so razlike pri domači, voluminozni krmi, torej v glavnem pri senu, kjer se kakovost zelo razlikuje in ravno zato tudi cena za kg škrobne vrednosti. Najcenejši je kg. škrobne vrednosti v sveži, zeleni krmi Najcenejši je kg škrobne vrednosti v sveži, kakovostni zeleni krmi. Prehrana z njo je zato najcenejša. Najcenejša je krma preko paše. Košena trava je dražja. Tudi silaže so dražje, ker vložijo vanje več dela. Pri senu se. zaradi večjih stroškov sušenja in izgub hranilna vrednost še nadalje podraži, če kg sena stane npr. 20 lir, je cena za kilogram škrobne vrednosti v kvalitetnem senu okrog 60 lir, v srednjem senu okrog 70 lir in v slabem senu kar 85 lir. Hranilna vrednost je v slabem senu dražja kot v močnih krmilih, v prav dobrem senu pa je občutno cenejr ša. Pridelovanje dobrega sena je torej eno izmed najpomembnejših nalog v naših krajih. Žal pa slednje ne sledi vedno sodobnim izsledkom. Poznavanje problematike okoli škrobne vrednosti pa bi prav gotovo marsikomu odprlo oči tudi v to smer. Tedenski pregled domačega športa (Dalje na 7. strani) Zenska E liga - BOROVKE ŠE VEDNO V BOJU ZA PRVO MESTO BOR - SOKOL 3:0 (15:12, 16:14, 15:5) Nepopolni ekipi Bora in Sokola sta v nedeljo odigrali povprečno tekmo, katere izkupiček je pripadal Tržačankam zlasti po zaslugi Zavadlalove in kot prerojene Barejeve. Nabrežinke so stopile na igrišče brez Banove (šla se je smučat in tako »pustila na cedilu« tovarišice) in Luksove, ki je bila bolna; Tržačanke pa so bile brez Artačeve in Pečarjeve, ki sta bili tudi bolni. Shema plavih se je tako nujno spremenila, saj sta manjkali dve tolkačici, in Drasič je bil prisiljen postaviti Zava-dlalovo na mesto tolkačice. Še huje pa je bilo pri Sokolu, kjer je Pertot razpolagal le z eno menjavo. Igra je seveda zaradi tega trpela, čeprav sta bila prva dva seta še kar zanimiva. Zlasti drugega bi bile lahko osvojile Nabrežinke, ki pa fio si zapravile set žogo in dovolile Zavadlalovi, da je z dvema plasiranima servisoma preobrnila stanje svoji ekipi v korist. Zadnji niz je bil za Bor zgolj formalnost, saj so Kraševke neverjetno popustile in dovolile nasprotnicam, da z lahkoto osvojijo set in točki. Bor je tako še vedno v boju za osvojitev prvega mesta. BREG - OMA 3:0 (15:4, 17:15. 15:11) D61inska dekleta so si v nedeljo priborila dragoceni točki, saj, so odpravile direktne tekmice za rešitev in si' z zmago praktično že zagotovile obstanek v ligi. »OMA« sd je v zadnji tekmi prikazala kot zelo žilava ekipa, ki napreduje lz dneva v dan, Brežanke pa so končno zaigrale, kot res znajo, in so se posluževale zlasti učinkovite Sedmakove, ki je odigrala eno svojih boljših tekem. Razveseljiva je tudi' dejstvo, da naše predstavnice riist) SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom V sredo, 1. marca ob 20.30 predpremiera (Abonma red D - mladinski v sredo) v četrtek, 2. marca ob 20.30 predpremiera (Abonma red E - mladinski v četrtek) v petek, 3. marca ob 21. uri premiera (Abonma red A) Sergej Verč KO LUNA ŠKILI Z DESNIM OČESOM IN JAŠE VELIKI VOZ (Resnična bajka v dveh delih) Krstna predstava Scena: KLAVDIJ PALČIČ KoStmrii: MARIA VIDAUOVA Režija: MARIO URŠIČ —O— SPD »TABOR« — OPČINE vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO ki bo v Prosvetnem domu v nedeljo, 27. februarja 1972, ob 16.30 — Moški pevski zbor »TABOR« ponovi celotni koncert. VLJUDNO VABLJENI! ODBOR —o— MOŠKI PEVSKI ZBOR »TABOR« — OPČINE priredi v soboto, 26. februarja 1972 ob 21. uri v Prosvetnem domu celovečerni KONCERT umetnih, partizanskih in ljudskih pesmi Dirigent: SVETKO GRGIČ zgrešile servisov in tako niso po nepotrebnem zapravljale žog. Najbolj zanimiv je bil drugi niz, ko so gostje krepko vodile naprej z 8:2 in nato celo s 13:10. Tedaj, pa so se Pavletičeva in ostale predramile, pokazale vso svojo izkušenost in strle še zadnji odpor Tržačank. V zadnjem nizu se je OMA upirala le v začetku, nakar so Brežanke s svojo učinkovito igro dobile set in zmago. VELIKA UDELEŽBA NA VI. ZIMSKIH ŠPORTNIH IGRAH I. DEL: Člani - Članice, mladinci - mladinke V Trbižu so se pod dežjem pomerili naši najboljši smučarji, ki so se potegovali za lovorike v veleslalomu. Absolutno najboljša je bila vsekakor mladinka Alenka Starc, ki je dosegla boljši čas od zmagovalke v kategoriji članic in si tako zagotovila pokal najboljše smučarke Zimskih športnih iger. Med člani je prepričljivo zmagal veteran Križnič, ki je za celi >dve sekundi pustil za sabo Martinca. Med mlajšliVii mladinci je bil najuspešnejši Stojan Kuret, ki je branil barve Brega, med mlajšimi mladinkami pa Kati Kos‘trtapfel (Vesna). V kategoriji starejših mladincev j;e lovoriko pobral Goričan Plesničar, med eigmicami • pa se je najbolje odrezala Marta Korbo (Polet); Ob koncu nq.j še omenimo, da je l?da 'letošnja udeležba na prvem dnevu, tekem zelo zadovoljiva, saj je startalo kar 81 od .104’ prijavljenih tekmovalcev. Pokal za najboljše rezultate si je prepričljivo osvojil Polet s 175 točkami, pred SPD Gp-rica s 74 točkami, sledijo še Korttovel, Breg, Vesna, RMV, Sokol in Kraški d6m. >, Zaključek te naše naj večje ^zimskošportne prireditve bo v nedeljo, ko se bodp pri Sv. Antonu pomerili najmlajši (vpisanih je 262) v smučanju in sankanju. - — ketna VLJUDNO VABLJENI! ODBOR REPEK Piše: P. Kovač - Hiše: Melita Vovk •® .S > 03 O TJ 5 *.-■§* a b •§ 0 u fo -P M) O m . a? a. a> v* H '*N -4 & ^ S ~ a S b£) oj 73 3 'o ^ ■8-8 -2 JD O T3 b0 — C« — Ss N> JO c« S 33 •o N a> «5 .£. 6 «S 5 -g 6 ™ l|s| W (j -rH s^r* isi l!*s!;[: »SsiMfJ G © S 8 5 fe gft6 g* 5 »s { 81 1 s 11 H “ k- w n h ;j ,x B N fl c p o »* d a " “ ® li o « 1 *“ .£ * *&§*"£• u Sf-sa |s« ® I g « * S - N