Izhaja vmak čotrtok UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via F. Filzi 10/1., Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-ria 8/II - Poštni (predal (casel-la postale) Trst 431. — Pošt. čekovni račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. Ur 25.— NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru Spcdiziome in abb. postale I. £r. ŠT. 67 TRST, ČETRTEK 1. SEPTEMBRA 1955, GORICA LET. IV NOV SPORAZUM MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO Kaj je potrebno, da se sosedni narodi pomirijo? Ustavite izgone! - Rešite opcijske prošnje! - Spoštujte lastne zakone! Videmski sporazum o obmejnem prometu je razveselil prebivalstvo naših 'krajev ler u-godno odjeknil tudi v inozemstvu. Končno je vsaj deloma padla meja — pravijo ljudje — ki nas [je umetno ločila od krajev, s kale-rimi smo bili od pamtiveka povezani. Nastalo je čez noč novo- ozračje, Slovenci in Italijani so začeli gledati drug na drugega z drugačnimi očmi. Dobra volja, ki je zmagala v Vidmu, je rodila tudi že svoje prve sadove: pretekli teden sta Italija in Jugoslavija podpisali nov dogovor. V čem obstaja? Londonski sporazum z dne 5.. oktobra 1954 je v točki 8 priznal vsem domačinom Svobodnega tržaškega ozemlja pravico, da se v enem letu lahko izsele iz področja, ki je prišlo pod upravo Jugoslavije oziroma Italije, ali pa, da se do istega dne, to je do 5. oktobra 1955 VRNEJO v bivšo cono B ali A, če so se iz nje izselili. Ta člen je bil važen predvsem za Italijane s področja B. Mario Scelba je z njim priboril istrskim prebežnikom pravico, da se svobodno- vrnejo na svoje domove v Koprščini in Bujščini. Vsakdo je pričakoval, da se bodo begunci te pravice poslužili ter da bodo italijanski voditelji pritisnihi z vso močjo na svoje rojake, da gredo domov. Toda kaj se je zgodilo? Namesto tega se je šele tedaj začelo veliko izseljevanje iz cone B. IZUMIRANJE ISTRSKEGA ITALIJANSTVA Vsak mesec ye prihajalo v Trst 1000 do 1300 novih beguncev in izseljevati so se začeli tudi že kmetje, puščajoč za seboj rodovitne njive in vinograde. Tu so prebežnike pozdravljali kot narodne mučenike, jim zidali z davčnim denarjem lepa stanovanja in cela naselja, jim dajali vse mogoče podpore in prednosti pri nameščanju v službah. Našel se ge celo kratkoumen poslanec, ki se je z interpelacijo' pritožil na rimsko vlado, češ da Jugoslavija — OVIRA izseljevanje Italijanov is cone B. Bedastemu protestu se je seveda pridružil tudi II Piocolo! Tako smo prišli v kaj čuden položaj, da se je Jugoslavija izseljevanju Italijanov iz cone B ustavljala, medtem ko so laški nacionalisti beg lastnih rojakov čez mejo podpirali, pomagali tako sami izpodkopavati ita-lijanstvo Istre ter bili na to še ponosni. Zdi se pa, da je ta kratkoumnost laških nacionalistov postala sedaj očitna tudi Ri-miu. Zato je Segnijeva vlada predlagala Jugoslaviji, nalj bi se v Londonu dogovorjeni rok sporazumna podaljšal od 5. oktobra 1955 do 5. januarja 1956. Jugoslavija je v to privolila ter s tem dala istrskim beguncem še nekaj mesecev časa, da se lahko vrnejo domov. Novi sporazum je bil mogoč samo v prijateljskem ozračju, ki je nastalo po podpisu videmskega dogovora o obmefinem prometu. To' politiko zbliževanja med sosednimi narodi brezpogojno odobravamo, toda smo mnenja, da bi jo morala podpirati tudi tukajšnja oblaslva. Saj so vendar ona v prvi vr-slii poklicana, da izvršujejo voljo rimske vlade. v ALI SE SEGNI S TEM STRINJA? Mi pa doživljamo nekaj drugega. Tržaška kvestura poziva številne tu bivajoče jugoslovanske državljane, naj do določenega dne zapuste te kraje ter se z družinami izsele. Gre v bistvu za prave izgone. dopustne samo med državami, ki žive v skrajno napetih in sovražnih odnosih. Za take izgone morajo biti zares tehtni in važni vzroki ter nikakor ne zadostuje, da je prizadeta oseba — tuj državljan, temveč bi moral poleg tega nekaj zagrešiti, preden ga policija z ženo in otroki požene čez mejo. In povrhu poglejmo’, kakšni »tujci« so o-sebe, na katere se je vrgla kvestura: skoro vsi so bivši ital. državljani ter so izveči-ne služili italijansko vojsko! Gre za mnoge družine, ki žive -tu že' desetletja, nekatere celo stoletja in celo za ljudi, ki imajo tu svoje hiše in posestva ter si ne žele drugega, kot da bi mirno živeli na zemlji svodih očetov. Da ni bilo fašizma in njegovega nasilja, bi nikoli ne bili zapustili teh 'krajev. Oni niso krivi, da jih je Mussolini vrgel iz služlb, jim vzeil obrtnice ali drugače prisilil, da gredo s trebuhom za kruhom po svetu. Za jugoslovansko državljanstvo so morali zaprositi zaradi tega, da bi prišli do služb, ki jih je oropal fašizem v lastni domačiji. Oblastniki v ostalem dobro vedo, da pod fašizmom niso bili samo Slovenci in Hrvati, ki so morali zapustiti Italijo. V tuljino sc zbežali stotisoči pravih Italijanov. Med njimi so navadni delavci, toda tudi možje na vodilnih mestih v javnem življenju republike. • Temelj držav je - pravičnost44 99 Ko so se politični preganjanci vrnili po padcu fašizma domov, ni nobenemu oblastvu v Italiji padlo na pamet, da bi gledalo v njih »tujce«. In državljanom italijanskega jezika so brez pomisleka takoj vrnili vse državljanske pravice. Izjemo so naredili samo s Slovenci! Čeprav je mirovna pogodba priznala našim ljudem pravico, da optirajo za Italijo ter so bili med sosednima državama podpisani o opcijah še posebni dogovori, rimska vlada že leta in leta ogromni večini Slovencev enostavno noče rešiti prošenj. Za to so odgovorni v prvi vrsti tukajšnji laški zagrizenci, ki hujskajo Rim, naj Slovencem ne prizna državljanstva. Po obstoječih predpisih in dogovorih bi morali optanti vse dotlej, dokler ni njihova prošnja dokončno odbita, uživati iste pravice kakor laški državljani: imeti bi morali potne liste, biti vpisani v volilne imenike, o-stati nemoteno v svojih službah ter zadržati svoje obrtnice. Če bi ti predpisi veljali za vse enako, bi tore/j v vsakdanjem življenju slovenski optanti ne trpeli škode zaradi tega, ker oblastva niso še rešila njihovih prošenj. Mirno bi lahko čakali, dokler se njihova zadeva ne reši v sporazumu med Jugo-slavijo in Italijo, kakor predpisuje sporazum o opcijah, ki sta ga soseda sklenila. Toda italijanska vlada se niti tega sporazuma ne drži. Izdala je na tukajšnja oblastva navodila, ki so v ostrem nasprotju s sklenjenim dogovorom: Slovencu, čigar opcijsko pravico namerava Rim izpodbijati, vzamejo tahoj osebno izkaznico in potni list ler ga zbrišejo iz seznama volivcev, četudi njegova prošnja pravno ni in ne more biti že dokončno zavrnjena. KAM TO VODI? Toda to ni še vse. V Italiji obstoji zakon iz leta J912, po katerem ima vsak bivši državljan, ki se je izselil v tujino, pravico, da pridobi iznova italijansko podanstvo: zadostuje, da sla po njegovem povratkiu minuli 2 leti in da vloži prošnjo. Če mu ministrstvo v 6 mesecih ne odgovori, postane sam po sebi spet it al i j anski drža vil j an. Tudi tega zakona so se Slovenci poslužili, a se na žalost prepričali, da tudi ta postava velja samo za druge in ne za Slovence. Največ nevolje je vzbudil v slovenski in jugoslovanski javnosti žalostni primer posestnika Josipa Klanjščka iz Pevme pri Gorici, ki ga je policija izgnala z družino iz njjegovega rojstnega doma. Vsakdo se mora vprašati, kam vodi taka razlikovalna ali diskriminacijska politika pri uveljavljanju obstoječih zakonskih predpisov. Kaj naj si ljudje mislijjo, ko vidijo, da zakoni in mednarodne pogodbe za tega državljana veljajo, za drugega ne veljajo, da jih vlada, ko gre za Italijane, spoštuje, ko Nadaljevanje na 3. strani 1. septembra 1933. NOVICE Z VSEGA SVETA SPORAZUM O MAROKU Po krvavih bojih v Maroku se je franco ski vladi končno posrečilo pobotati se z voditelji upornikov. Zedinili so se, da sedanji sultan Arafa zapusti deželo. Na njegovo mesto stopi poseben regentski svet, v katerem botdo predstav niki vseh strank. Načeloval mu bo več ko 100-letni veliki vezir Si Bekai, ki je zaupnik od! Francozov odstavljenega sultana Ben Jusefa. Ta pride za sedaj iz izgnanstva na otoiku Madagascar v Francijo, od koder bo lahko vplival na razmere v Maroku. Do 12 septembra mora biti sestavljena v Maroku nova vlada, ki naj bo resnična zastopnica omdotnega ljudstva. Francoskega guvernerja Grandvala je fran coska vlada žrtvovala ter poslala v Maroko novega moža. Položaj v severni Afriki kljub temu ni še urejen, ker so medtem izbruhnili novi u-pori tudi v sosedni Alžeriji. Zaradi Afrike je Francija povečala svojo vojsko kar za 180 tisoč mož. Vse te težave so nastale, ker ni Pariz u-mel pravočasno zadovoljiti afriškega domačega prebivalstva. NEORHODNO POTREBNO! Širijo se govorice, da nameravata Italija in Jugoslavija okrepiti svoje dobre odnose še s tem, da izpuste vse politične jetnike, ki se nahajajo v zaporih. To bi bilo zelo pametno. Še bol j pa, da takoj izpuste na svobodo- naše Škedenjce ter ustavijo kazenski postopek proti Beneški četi, ki je v kričečem nasprotju s predp'si mirovne pogodbe. Državni tožilčč je število cdpožencev se» daj znižal od 57 na 41, proti njim zbral kar 30-' pr.-ec obdolžujoč jih, da so med borbo kradli, morili, ropali itd. Kam pa pridemo, če bomo po 10 letih tako presojali vojna dejanja v Beneški Sloveniji? V tem primeru bi bilo nujno, da se najprej postavijo pred sodišče oni fašisti, ki so požigali slovenske vasi, streljali nedolžne talce ter metali naše ljudi žive v ogenj! Če bi tako delali, bi se lahko Slovenci in Italijani sto let drug drugega obtoževali ter bi sovraštva nikdar ne bilo konec. Proces proti Beneški četi bo, če ga pravo, časno ne zatro, globoko razburkal vso Jugoslavijo in imel velik odmev v inozemstvu. Podrl bo vse, kar je bilo z muko zgrajeno v Vidmu. Imena oseb, ki niso tujci, n Trst jih je vsrkal, naredil iz njih Tržačane in — Italijane, medtem ko so bili prej Grki, Levantin-ci, Albanci, Slovani in Nemci ...« Tako- je bila pri nas italijanščina preganjana. Toda De Castro si je .kljub temu tipal predavati na občnem zboru »o obrambi italijanskega jezika«, četudi ga ni tu nikoli nihče ogTOŽal. Resnica je le ena: raznarodovali so tu vedno le Slovence in pri tem nečednem poslu je imela veliko besedo tudi Dante Ali-ghieri. MINISTER ROSSI O SLOVENSKEM ŠOLSTVU Prosvetni minister, ki je v soboto prispe v Trst, je sprejel predstavnike slovenskih šolnikov in nato srednješolcev ter dal važne izjave o našem šolstvu. Rekel je, da ima že pripravljen načrt za uzakonitev slovenskih šol, o katerem bo vlada sklepala že na prvi seji. Zakon bo upošteval vse točke posebnega statuta, kar da je moralna in politična obveznost vlade. Minister Paolo Rossi je naredil zelo dober vtis in je s svojimi izjavami razveselil vso slovensko javnost. Saj sc izvajanje london skega sporazuma že tako preveč zavlačuje! V DEŽELI ROKOVNJAČEV Tržaškega kvestorja Marzana so preme stili v Kalabrijo, da bi tam zatrl roparstvo. Rokovnjači so postali že tako predrzni, da so napadli celo avto podministra Capua. Storili mu pa niso nič, temveč ga le vljud no pozdravili. Vlada je zbrala proti roparjem na stotine orožnikov, opremljenih z vsem mogočim o-rožjem in z radio-postajami. Toda rokovnjaška bratovščina je vladi brž odgovorila: pretekli teden je napadla vlak, v katerem se je vozil podminister policije Pugliese. Kamenje je zadelo natančno oddelek, kjer je on sedel. Gospod Marzano bo imel v Ka-abriji težje delo, kot ga je imel v Trstu. Vzrok rokovmjaštva — pravijo — da je revščina zaostale Kalabrije. TUDI ZA TRBIŽ Iz Beograda je prišel glas, da sta jugoslo-vanška in italijanska vlada raztegnili videmski sporazum o obmejnem prometu tudi na trbiški okraj. Prav je, da so mislili tudi na ondotno prebivalstvo. »DANTE ALIGHIERI« To je ime dobro znanega društva, ki ima v programu »obrambo italijanskega jezika in kulture« v svetu in je imelo te dni svoj 50. občni zbor v Trstu. Na njem je govoril o zaščiti italijanščine v naših krajih prof. Diego De Castro. Vsakdo se z začudenjem sprašuje, pred kom bi bilo treba pri nas braniti italijanski jezik. Saj vsak slepec vidi, kako se pri nas že od pamtiveka na žalost širi laščina na škodo slovenščine. De Castro sam to priznava, ko pravi: »Le poglejte v telefonski seznam Trsta in videli boste, koliko tujih imen boste tam našli.« ZANIMIVO PRIZNANJE Na občnem zboru »Dante Alighieri« v Trstu je predavatelj De Castro izjavil, da je Italija naredila v Beneški Sloveniji več napak: »Tamkajšnji prebivalci žele govoriti v svojem staroslovanskem narečju, duhovniki pridigati v tem jeziku in nerazumljivo je, zakaj se tamkajšnji Italijani temu upirajo.« O Beneški Sloveniji pravi De Castro, da je gospodarsko ravno tako zaostala kot južna Italija. Če bi država bolj skrbela za tiste ljudi, bi ondotni »navidezni iredentizem zginil.« Prvič je ugleden Italijan javno priznal, da se gode beneškim Slovencem krivice: preganja se njih jezik in zanemarjajo njih gospodarske koristi. To stalno tudi mi trdimo! NALOŽBE V BANKAH V denarnih zavodih Italije je bilo 31. maja 1955 naloženih 4584 milijard lir, ob koncu 1947 pa le 1014 milijard. Te številke dokazujejo, da je medtem gospodarstvo močno napredovalo in da ima-jo ljudje spet zaupanje v banke. Le nam Slovencem nočejo dovoliti v Trstu nobenega denarnega zavoda. OSEBNE IZKAZNICE SO ODPRAVILI Vsak Avstrijec je do pred kratkim moral nositi pri sebi izkaznico s sliko v 4 jezikih: v nemščini, angleščini, ruščini in francoščini. Z odhodom tujega vojaštva stopijo te izkaznice iz veljave. , Notranji minister Helmer je izjavil, da Avstrijci ne bodo vec primorani imeti pri sebi izkaznic, češ da to zahtevajo od prebivalcev samo — »policijske države«. Človek se nehote spomni onih časov, ko so ljudje svobodno potovali Iz države v državo — brez potnih listov. To je bilo pred prvo svetovno vojno pod Francem Jožefom. NEMIRNA IRSKA V zadnjem časti beremo, kako irski revolucionarji naskakujejo ponoči vojaška skladišča v Veliki Britaniji. London je vznemirjen, ker ne more odkriti napadalcev. Zakaj se Irci puntajo? Saj so že 1. 1921 dosegli samostojnost! Nezadovoljni so, ker tedaj ni postala vsa Irska neodvisna: njen severni del — Ulster — je bil priključen Angliji, češ da žive tam v pretežni večini Angleži. V 7 stoletjih, ko 50 bili gospodarji dežele, so Angleži res pripeljali v Ulster silno število tujih naselnikov. ki so potisnili domačine v notranjost dežele. Ne samo to! Angleži so Ircem vsilili celo svoj jezik. Vsi Irci govore danes le angleški. V angleščini tiskaj« časopise in knjige, v njej molijo po cerkvah. Med približno 4 milijoni prebivalcev govori danes irščino le še nekaj desettisočev kmetov. Kdor zna še jezik pradedov, nosi ponosno v gumbnici zlat obroček. Kljub vsemu so Irci ohranili narodno zavest in ljubezen do svobode. Sedaj zahtevajo združitev vse Irske v samostojno državo, ki (je tuji priseljenci nimajo pravice azkosnti. TO GRE ZELO HITRO Za tuje dijake so priredili v Avstriji posebne jezikovne tečaje. Tujci se po modernih učnih načinih priuče nemščini v štirih tednih. Razdeljeni so v skupine po tri, ka-terim je dodeljen po en nemški visokošolec. Tečaj deluje pod nadzorstvom univerzitetnih profesorjev. KRALJEVSKI OBISK Danes sta prispela v Beograd grški kralj Pavel in njegova žena kraljica Friderika. Prišla sta, da vrneta obisk Titu, iki je bil lansko leto njun gost na Grškem. To je prvi obisk kronanih glav v Titovi Jugoslaviji. POROKA Preteklo soboto sta si v oerkvlci sv. Duha na goriškem gradu obljubila večno zvestobo dr. Milko Rener it prof. Noemi Gleščič. Za priči sta jima bila učitelj Miro Lojfc ln' učiteljica Rožica Zorn. Poročil ju je g. dr. Božo Kjačič, ki jima je ofo tej priliki naslovil lep priložnostni govor. Mlademu kulturnemu delavcu in njegovi gospe prisrčno čestitamo! Ud muce+itet/ - s&mvaU mm mmM 6. septembra poteče 25 let, odkar so fašistične svinčenke prebile srca štirih mladih idealnln slovenskih fantov. Junaška kri je napojila izmučeno kraško zemljo in postala seme, iz katerega je vzklilo na tisoče in tisoče neustrašnih borcev za narodne in demokratske pravice. Ob 25-letnici bazoviške žalolgre se Slovenci klanjamo spominu naših junakov ter jim zagotavljamo, da v našem svetem boju ne bomo odnehali prej, dokler ne bodo uresničeni svetli ideali prar vice in svobode, za katere so dali mlada življenja. K. ŠIROK KAKO JE BILO TEBI, MARIJA PRI SRCU TAKRAT Kako jo. bilo tebi, Marija, pri srcu takrat. ko je bil tvoj sin Jezus s krvjo oblit, ko je bil tvoj sin Jezus na križ pribit in si pod križem stala in bridko se jokala, — kako je bilo tebi, Marija, pri srcu takrat? Kako je bilo pri srcu takrat štirim ženam, štirim ženam, štirim materam: muteri Miloševi, materi Bidovčevi, materi Marušičevi, materi Valenčičevi, t ki so cule obsodbo: jutri bo tvoj sin s krvjo oblit, jutri ob zori bo tvoj sin ubit! — ? In so bdele vso noč in vso 'noč jim je v srcu kljuvalo: Ob zori, ob zori bo tvoj sin ubit! Zdaj je še živ tvoj sin, še živ in še mlad, še nedavno bil poln je vere, ljubezni in nad, a kmalu . .. čez uro ... ta hip bo s svinčenkami prebit in mrtev bo ležal ob tleh. Kako je bilo, Marija, pri srcu takrat tebi in štirim ženam, štirim ljubečim materam? Kako naj se sosedje pomirijo? Nadaljevanje s 1. strani NOVICE PRVE IZKAZNICE Tržaška kvestura je izstavila že nekaj stotin obmejnih izkaznic ter jih poslala v potrdilo jugoslovanskim oblastvom. Včeraj so. jih Jugoslovani vrnili prvih 25, Koprski radio javlja, da je na poti prva stotina. Z današnjim dnem začenja torej svobodni prehod čez mejo. BLIŽA SE PREIZKUŠNJA Skorajšnje Adenauerjevo potovanje v Moskvo stoji že danes v središču mednarodnega zanimanja. Šele sedaj se bo izkazalo — pravijo na zapadu — kaj Rusi pravzaprav hočejo in kaj tiči za njihovo »politiko vljudnih smehljajev«. Od zedinjenja Nemčije je namreč odvisno, ali je mogoče pomirjenje med vahodom in zapadom. Če se Adenauer v tej zadevi ne sporazume s Kremljem, se zruši steber, na katerem sloni vsa stavba bodočih mednarodnih sporazumov. Za sedaj so Rusi privolili v to, da se o zedinjenju Nemčije razgovarjajo, a niso vzeli nase nobenih obveznosti. /Adenauerja bodo vsekakor sprejeli zelo svečano in mu priredili prisrčne pojedine, da bi nanj vplivali. Mož je pa že sedaj prosil Ruse, naj bodo zmerni: rekel je, da ima gre za Slovence, pa ne! Tako ravnanje mora v našem narodu porušiti zaupanje v državo. Odkar obstaja svet, so ljudje izkazovali zvestobo in spoštovanje samo državam, ki so bile do vseh enako — pravične. Kar delajo pri nas oblastva, ni torej naperjeno samo zoper Slovence, temveč tudi proti najvišjim in trajnim koristim Italije. Njihova odgovornost je tem večja, če pomislimo, da je na taki podlagi dandanes tudi resničen sporazum med sosednimi narodi nemogoč. Prijateljsko ozračje, ki ga je ustvaril dogovor v Vidmu, proži k sreči možnost, da se storjene napake lahko še popravijo. Zato naj se takoj ustavijo izgoni, rešijo ugodno vse opcijsike prošnlje ter spoštuje tudi v korist Slovencem zakon o zopetni pridobitvi državljanstva iz leta 1912. Samo na ta način bo delo neobhodno potrebnega pomirjenja, začeto v Vidmu, obrodilo svoj zgodovinski uspeh in namen. že 79 let in da hoče bili najkasneje točno ob 10, uri in 30 minut zvečer v — postelji! STAVKA ZDRAVNIKOV V Avstriji je stavkalo dva dni 13.000 zdravnikov. Stavka je izbruhnila zaradi u-radništva bolniških blagajn, kateremu očitajo, da zida razkošne palače za svo[;e urade ter porabi prispevke delavcev in nameščencev večinoma zase, bolnike pa zanemarja. Daje jim šibka zdravila, slabo plačuje zdravnike ter bolnišnicam ne nakazuje dovolj, da bi pošteno skrbele za bolnike. Bolnišnice so zaradi tega zašle v dolgove, ki naj bi jih sedaj krili država in dežela, to se pravi davkoplačevalci, med katere spadajo spet zavarovanci. Ti naj bi torej dvakrat plačevali in bili .pri tem še zanemarjeni. Vsa avstrijska javnost drži z zdravniki. REPUBLIKA URANA V osrčju črne Afrike leži pokrajina Sinko-lohovve, obdana okrog in okrog z bodečo žico. Tu so najbogatejši rudniki dragocene uranove rude na svetu. Nad 50 odstotkov je tu pridobivajo. Dežela je v posesti Belgije, toda vsa ruda gre po pogodbi v Ameriko, ki nujno potrebuje uran za pridobivanje a-tomske sile. S to pogodbo je Belgija močno okrepila svoje finance, vendar se v belgijskem parlamentu že delj časa kregajo, ali bi ne kazalo prodajati uran tudi drugim državam. Nekateri predlagajo, naj se ves okraj proglasi za samostojno republiko. ZAGREBŠKI VELESEJEM Otvorili ga bodo jutri že petdesetič. Udeleži se ga 21 držav, med njimi prvič Romunija in Vzhodna Nemčija. Posebno močno je zastopana Italija. Na velesejem pride bržkone tudi minister za proračun Vanoni. MORSKI PES Prejšnji teden se je blizu Reke pripetila strašna nesreča. Mati dveh otrok, doma iz Nemčije, je zaplavala izven zagrajenega prostora v morje. Nenadoma švigne h 'kopalki velik morski pes in jo zgrabi za nogo. Preplašena otroka sta z grozo gledala, ka-1 ko je pošast požirala ubogo mater. VAŽEN SKLEP V Kremlju so sklenili, da skličejo za dan 14. februarja 20. občni zbor komunistične stranke Sovjetske zveze. Pod Stalinom, ni bil sklican kar 13 let ter se je sestal šele leta 1952. Na zboru bodo razpravljali o dveh važnih stvareh: o odnosu komunističnih strank med sabo in ali naj bodo vse še vedno tako odvisne od Kremlja in o novi mednarodni politiki Hruščeva in Bulganina. VINO IN ŽIVINA Dne 3. septembra bodo otvorili v Ljub-lij a n i dve mednarodni razstavi: ena je posvečena vinu, druga plemenski živiui. Svoja izbrana vina bodo razstavile poleg Jugoslavije Francija, Avstrija, Italija, Sovjetska zveza, Nemčija in druge dežele. Ljubitelji žlahtne kapljice bodo prišli na svoj račun. Po ogledu tudi živinske razstave se bodo mnogi veselo gugali proli domu. navdušeni za bratstvo med narodi. PONIŽNE PETORČKE Pred 21 leti se je ves svet začudil, ko se je v revni družini v Kanadi rodilo 5 lepih deklic hkratu. Od vsepovsod so se stekali darovi in mnogo so zaslužile tudi z reklamo po časopisju. Sedaj ob polnoletnosti so v posesti skotro 100 milijonov lir. Zaradi njih lepote so jih vabili k filmu, a so odklonile. Živeti žele v skromnem zatišju. SV. M. MAGDALENA SPODNJA V listu smo že poročali, kako se kmetije in delavci pri Sv. M. Magdaleni Spodnji kreipko bore za zemljo, ki jih redi ali pa jim znatno pomaga pri današnji gospodarski bedi. Naši ljudje se nikakor ne morejo sprijazniti z mislijo, da jim bodo zemljo razlastili in na njej sezidali novo naselje. Odločen nastop kmetov in protesti kmečkih organizacij so prav gotovo znatno pripomogli, da je 22. avgusta izšel Palaimarov odlok, ki določa, da ni treba tamkajšnjih zemljišč smatrati za kmetijska, temveč za stavbna. Novi odlok je zelo važen, kajti sedaj ne bo Ustanova za industrijsko pristanišče smela več posestnikom ponujati tako smešnih cen kol doslej. Nekateri posestniki so prejšnji teden dobili pismeno obvesrtilo, v katerem jim Ustanova za industrijsko pristanišče javlja, da njihova zemljišča ne spadajo v tako zvano »rezidemcialno« področje, kjer naj bi zgradili naselje, in da so njihotve parcele prišle le po pomoti v Uradni list z dne 15. julija. Kljub vsemu vlada pri prizadetih kmetih splošno razburjenje, ki ne ho odleglo, dokler oblastva ne aprevidiijo, da raznarodovalna politika ne služi pomirjen ju in prijateljstvu med tu živečima narodoma. REPENTABOR Preteklo sobote je na seji našega občinskega sveta župan poročal o nedavnem obisku generalnega komisarja dr. Palamare. Z visokim gostom so občinski odborniki med drugim razpravljali tudi o gospodarskih načrtih, Dr. Palamara je izjavil, da bo za javna dela naša občina prejela najbrž okrog 16 milijonov lir. Svetovalci so nato razpravljali o raznih gospodarskih in upravnih vprašanjih. Sklenili so, da bo smel vsak kmetovalec uporabljati čistilnik za žito, katerega je občina pred nedavnim kuipila, in da bo za to plačal le majhno odškodnino. Važen se nam zdi dogovor, ki ga je naša občina sklenila s tržaško, in sicer o' odlaganju smeti pri Fernetičih. Iz Trsta bodo odslej vozili smeti v ono zloglasno jamo le toliko časa, doklei je ne napolnijo. Bil 'je že skrajni čas, da se naredi 'konec tej nesnagi, ki je vzbudila že toliko protestov. Na Fernetičih bo občina kupila lastno zemljišče, kjer danes stoji avtobusna čakalnica. Lastniku bodo ponudili 300 lir za kv. m. šoli na Repen.tabru so dali ime kraškega pesnika Srečka Kosovela. S sklepom občinskega sveta se vsi prebivalci strinjamo in ga pozdravljamo. Želeti bi bilo, da bi tudi ostale občinske uprave sledile temu zgledu. Prav tako bodo po vseh križiščih in vaseh v kratem postavili dvojezične krajevne napise. Tako je prav! NABREŽINA Pretekli teden smo spremili k večnemu počitku domačina Antona Pertota, po domače Gospodiča. Pokojnik je oče mladega, a že v mednarodni javnosti znanega kiparja Čela Pertota, ki sedaj živi v Stockholmu na Švedskem. Uglednemu vaščanu naj bo lahka kraška zemlja. V totrek so se vrnile deklice, ki so mesec dni bile na počitnicah v Karniji. Kot že več let je tudi letos kolonijo pripravila in vodila naša občinska uprava; stroške pa je kril urad za socialno skrbstvo v Trstu. Z življenjem v koloniji so bile deklice kakor prej dečki zelo zadovoljne. JEZERO Silno' smo radovedni, ali bodo oblastva v Trstu odobrila predlog naše občine, naj sc napelje vodovod v našo vasico. Kako nam je zdrava pitna voda potrebna, občutimo predvsem v. današnjih vročili dneh, ko že dalj časa ni bilo dežja. Mislimo, da bi oblastva morala ugoditi naši veliki želji in odobriti potrebno vsoto denarja za vodovod, saj beremo in slišimo, kako država troši denar za vse mogoče druge stvari, ki morda niso tolike življenjske važnosti. Vsekakor upamo, da bomo v kratkem zvedeli, pri čem smo. Želimo pa, da bi nas to pot ne razočarali. OBLETNICA MUČENIŠKE SMRTI Odbor za proslavo bazoviških žrtev priredi v nedeljo, 4. septembra ob 15.30, na strelišču v Bazovici spominsko proslavo za svobodo Slovencev padlih junakov Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča. Na sporeda so: govor, petje in polaganje vencev. Vabljeni so vsi Slovenci! PLAVJE Naš naročnik iz Plavij nam je poslal dopis, iz katerega vidimo, kako je, odkar je osirotelo KoprŠčino prevzel škof Vovk, tam zopet zaživelo cerkveno življenje. Ljubljanski škof in apostolski administrator v Kopru msgr. Vovk se je prejšnji mesec mudil več dni v koprskem okraju. Dan po sv. Nazarju je opravil kanonično vizitam j o v stolnici in v drugih cerkvah v Kopru. Nato pa je, začenši od italijanskih župnij v Izoli, Piranu in Sečovljah, obiskal do 10. avgusta še vsako posamezno župnijo, kjer je birmoval. 'Cerkvenega kneza sta spremljala škofijski delegat in dekan — namestnik dr. Mu sizza ter krkavški dekan g. Pegan. Msgr. Vovka so verniki povsod sprejeli z velikim in iskrenim veseljem, poslušali njegovo besedo ter se od njega težko ločili. Škofovo preprosto in ljubeznivo ravnanje je osvojilo srca vseiga vernega ljudstva, ki sedaj nestrpno pričakuje, da bi ga ponovno videlo v svoji sredi. IZPITI mA TRGOVSKI AKADEMIJI Popravni izpiti na Državni trgovski akademiji v Trstu se pričnejo v torek, 6. septembra ob 8.30, uspo-i sobljenostni izpiti) pa 19. septembra ob 8.30. 1. septembra se pričnejo vpisovanja za šolsko leto 1955/59 In trajajo do 25. septembra. Prošnje sprejemal tajništvo zavoda pri Sv. Ivanu (Piazzale Gio-berti 4) vsak dan od 9. do' 12. ure. Tu se dobijo tudi potrebnai pojasnila'. VAŽNO OPOZORILO Naše ljudi s podeželja obveščamo, da so prošnje za obmejne prepustnice lahko oddajajo tudi na policijskih komisariatih v Devinu, na Opčinah, v Miljah in v Barkov-Ijah. Prošnje so lahko napisane tudi v slovenščini. Tržaška kvestura sporoča, da bo navadna prepustnica stala 35 lir, enoletna 40 in izredna 5 lir. Nobena ustanova ali potovalni urad nima pravice, da sprejema prošnje in nato pri oblastvih posreduje, da se prosilcem izda prepustnica. Prosilci se torej morajo sami zglasiti na kvesturi pli na različnih komisariatih. Navodila za izdajanje obmejnih listin Goriška kvestura ie v soboto zvečer razglasila navodila za izdajanje listin, potrebnih za prehod meje. listine so naslednje: ai) običajna prepustnica; b) izkaznica in dovoljenje, ki jo lahko dobe kmetovalci; c) posebna ali izredna prepustnica in d) dovoljenje za navadni prehod. Ker ostanejo vsa' dovoljenja, ki so jih uporabljali kmetovalci do danes, še v veljavi do 31. dec, 1953, se bomo v tej številki omejili le na druge prepustnice in dovoljenja. KDO LAHKO DOBI PREPUSTNICO? Prepustnica je dvojna: običajna ali taka, ki jo lahko dobe le nekatere osebe. Splošno prepustnico dobi vsaka oseba s stalnim bivališčem, v 10 kilometrskem pasu. Velja za štiri mesece in za štirikratno potovanje v enem mesecu. Prepustnica se lahko obnavlja. Število potovanj v mesecu se lahko tudi poveča in sicer po prosilčevih potrebah, ki jih je navedel v prošnji. Ta mora vsebovati tele podatke: priimek in ime, ime ožeta in matere, čas in kraj rojstva, državljanstvo, stalno bivališče, poklic ter , druge glavne podatke osebne izkaznice (občina, št. in datum osebne Izkaznice); nadalje kraj prehoda meie, občina ali' občine v Jugoslaviji, za katere se prepustnica zahteva. Napisati je treba tudi imena otrok izpod 12 let, ki potujejo s prosilcem. Tale prepustnica se lahko rabi le skupno z osebno izkaznico. Zato pazi vedno na njeno veljavnost; osebna izkaznica velja, kakor je znano, tri leta od dneva, ko je bila izdana. Goriški meščani vlagajo prošnje pri goriški kvesturi^ prebivalci izven Gorice pa pri podeželskih županstvih. S seboj Je treba vzeti tudi osebno izkaznico; vsaka' prošnja se naslovi na kvesturo. Izdajanje prepustnice je brezplačno, plačati pa, moraš za listino 35 lir. Prepustnico izdaja gorišika kvestura v sobi št. 23 vsak delovni dan od 9.—12. ure, PREPUSTNICA LE ZA NEKATEREI OSEBE Za celo leto In zai neomejeno število potovanj dobe lahko prepustnico zdravniki, živinozdravniki', babice, šoferji prevoznih podjetij in bolnic in sploh zdravstvenih ustanov ter tudi delavci In nameščenr ci, ki so v stalnih delovnih odnosih v 10 km pasu na ozemlju Jugoslavije. Q vlaganju in' podatkih teh prošenj ter o uradu, ki jih rešuje, velja Isto kot za splošno prepustnico. Prosilec mora še navesti razloge potovanja, dodali listino, ki potrjuje njegov poklic in potrebo potovanj.. Ker mora tale prepustnica imeti tudi prosllčevo sliko, prosilec ni ravno dolžan imeti pri sebi osebne izkaznice. Listina za, to prepustnico stane 40 lir. KDO IMA PRAVICO DO IZREDNE PREPUSTNICE? V primerih izredne sile in iz utemeljenih razlogov se osebam s 'Stalnim bivališčem v 10 km' pasu izda izredna ali posebna prepustnica. S to listino lahko ostaneš na obmejnem področju v Jugoslaviji (Nadaljevanje na S. strani) iz Duhovna oporoka Aniona Gerbca Pretragična smrt župnika Antona Gerbca je globoko presunila vso slovensko javnost, zlasti pa njegove sodelavce v božjem vinogradu. To smo videli pri msgr. Novaku, ki so se mu besede kar težko trgale iz grla, ko se je poslavljal od pokojnika. Preprosto je orisal tmijevo življenjsko pot umrlega sobrata. In vsa cerkev je zadrhtela ob podobi trpina, ki ga je življenje tako' izčistilo, da ga lahko postavimo za vzor človeka-krist-jana vsem Slovencem. Saj ni .gol slučaj, da je pokojnik prav na dan svoje smrti prinesel v Gorico razlago evangelija prejšnje nedelije, ki vsebuje morda za krščanstvo najbolj globokoumno iu življenjsko resnično priliko1 o usmiljenem Samarijanu. Pokojnikova razlaga zares zasluži, da jo vsak Slovenec globoko in vsestransko premisli ter po njej uravna ne le svoje mišljenje in čustvovanje, marveč tudi vse svoje javno delovanje. To od nas zahteva bolestna prehodna doba. Iz omenjene razlage žarko sije poduhovljena in po božji Dobroti krepko doživljena plemenitost človekovega krščanskega duha. Potrebno bi bilo, da se Slovenci ob pretresljivi Gerbčevi smrti globoko zamislimo, streznemo in vsaj nekoliko ozdravimo! Od plemenitega slovenskega duhovnika se je poslovil tudi občinski odbornik g. Andrej Pipan iz Gabriij. Njegov poslovilni govor zasluži, da ga vsaj v glavnem dobesedno sporočimo slovenski javnosti: »Kako žalostno pojo naši farni zvonovi v slovo utrujenemu popotniku. Tudi naša zemlja, ki bo trpinu poslednje domovanje, je izmučena, a že prekipeva od usmiljenja in ljubezni: odpira svoje naročje in Vas, g. župnik, vabi k počitku. Želim, gospod župnik, da bi se ljubezen, ki ste jo zasejali med nas, bohotno razcve-lela, da bi se bratska strpnost med ljudmi uveljavila, kakor ste jo Vi učili, da bi nikdar ne spoznali sovražnosti in maščevalnosti. kakor je niste Vi nikdar poznali. Želim, da bi spoznali in zmogli tudi mi prenašati krivice, kakor ste jih Vi prenašali. Ostanite nam svetal kažipot skozi težave in zavratno-sli življenja, da bo vsakdo izmed nas lahko skromno rekel: »Gletj, ohranil sem se človek!« Izšli ste iz skromne, a trdne kraške družine in si izbrali poklic, ki Vas je vodil od samozalajevanja do odrekanja. Po potrebi službe ste spoznali vso našo zemljo in še lej) kos tujine. Pred 40 leti ste župnikovati v zadnji slovenski vasi ob narodnostni meji, danes Vam je nasilna smrt prekinila župni-kovanje v najzapadnejiši vasi ob Vipavi in Soči. Koliko gonja je bilo v tem času! Prva svetovna vojna Vas je pregnala na otoke Sredozemskega morja, druga Vas je podila po obmejnih hribih. Med obema vojnama ni bilo za Vas na naši zemlji pokojnega količka in med drugo svetovno vojno so že bile nemške puške pripravljene in ubrane, da Vam zapoje mrtvaško pesem. Vi sle nosili vdano svoj križ med svoijim ljudstvom. Blagor jim. ki trpe krivico in preganjanje’« Deset let ste preživeli med nami, k: smo \ am bili često krivični. Vi ste pa kot dober pastir potrpežljivo zbirali svojo čredo. Tu med nami ste v puščo zataknili svojo popotno palico, ki je ozelenela, in mi jo bomo gojili, da bo zrasla v drevo. Za ?lovo Vam izrekam poslednjo željo Vaših faranov, prav vseh brez razlike, upajoč, da se uresniči: Naj bi Vaš naslednik nadaljeval med nami začrtano delo, da Vam bo zemlja lahka. Naj Vam zemlja izkaže vso ono ljubezen, ki Vam je življenje ni naklonilo. Naj Vam bo naša rodna zemlja pravičnejša od ljudi. Pra. vični Rog pa naj milostno sodi Van in nas!« JAZBINCEMI V zadniji številki smo pomotoma poročali, da so blagoslovili tamkajšnjo cerkvico. V resnici se je pa blagoslovil le temeljni kamen. Pomoto sta zagrešila dva poročevalca, ki sta v svoji preživi domišljiji videla že dograjeno cerkvico. Ne vemo, kaj ju je pičilo, morda sta se hotela pošaliti ali pa razveseliti javnost z vestjo. Ker poročila to pot žal nismo prejeli od stalnih dopisnikov iz Šte-verjana, se je pač dogodila pomota. Nekateri so se hudomušno ter škodoželjno smejali, drugi pa želijo, da se cerkvica zares čimprej zgradi v veliko duhovno ter narodno korist vernikov. IZ PODGORE Čujemo1, da je Državno združenje družin padlih v vojni razglasilo svojim članom, da se lahko udeleži natečaja za trafiko št. 48 v Podgori. Prošnje je treba vložiti do 27, septembra. Tudi to pot smo radovedni, kdo bo dobil trafiko, domačin ali tujec. JAMLJE »Končno so se le zganili!« Tako smo vzkliknili Jameljci, ko smo zvedeli, da je prefekturo i odbor odobril predlog doberdob-skega občinskega sveta, naj se v Jamljah zgradi samostojno šolsko poslopje. Odobrili so denarni znesek 15 milijonov lir. Sedaj o-pravičeno upamo, da bodo naši otroci imeli v doglednem času primeren in prijeten šolski dom. Tako se vsalj ena izmed mnogih naših potreb približuje uresničitvi. Ko smo slišali, da bosta dobila zdravo pitno vodo Zdravščina in Sv. Martin na Krasu, se je v nas i vso silo zopet enkrat vzbudila želja po vodovodu. Upamo, da bodo »blastva upoštevala to veliko potrebo našega ljudstva. Socialna doba, v kaiteri živimo, ne trpi, da bi sc taka vprašanja dolgo časa zanemarjala. IZ DOBERDOBA Čujemo, da je prefektura pred kratkim odobrila delovišče, ki naj bi popravilo cesto ob našem jezeru. Sicer se ta pot vedno in zopet krpa, a se kljub temu ne more dolgo vzdržati v dobrem stanju. VODOVOD V SV. MARTINU NA KRASU Preko Zagraja bo v kratkem dobil zdravo pitno vodo Sv. Martin na Krasu. Delo bo stalo več milijonov. Gradili pa bodo na državne stroške. Vsi Kraševci iz srca privo- ščimo to največjo zemeljsko dobrino svojim sodeželanom Furlanom s Sv. Martina. Sedaj pijejo tam še deževnico, ki se zbira v zasebnih in javnih vodnjakih. Na našem Krasu pa je še cela vrsta vasi in vasic, ki se motajo zadovoljiti z deževnico, -tako zlasti Vrh in Jainlje. Zato pričakuijemo, da se bodo državna oblastva spomnila tudi teh slovenskih kraških vasi in jim čimprej preskrbe dobre vode. Ni večjega zla v državi, kot je dvojna mera. TRGOVINSKA ZBORNICA IN OBMEJNI PROMET Goriška trgovinska zbornica je pretekli teden najprej izrazila veliko zadovoljstvo nad podpisom italijansko-jugoslovanskega dogovora o obmejnem prometu. Dr. Caponu je brzojavno čestitala k odličnemu uspehu, ki ga je dosegel kot načelnik italijanskega zastopstva pri pogajanjih v Vidmu. Obenem je ponovno dvignila svoj glas, da Ije treba dati bloku pri Rdeči hiši dostojno lice in tam čimprej zgraditi poslopja za carinske in policijske urade. Ker pojde preko Rdeče hiše živahen avtomobilski promet, je treba čimprej obnoviti tudi železniški promet med južno in svetogorsko postpjo v Jugoslaviji. VZNEMIRJENJE V GORIŠKIH VODILNIH KROGIH Vest, da je pristojni urad v Rimu ugodil zahtevi Tržačanov, naj se zgradi železniška proga Zagrad—Sv. Ivan ob Nadiži, ije močno vznemirila goriške gospodarske kroge. Dela naj bi stala 2 milijardi. Spor med Trstom in Gorico traja že eno leto. Z novo progo bi na času pridobili le šest minut. Goričani so se sicer trudili, da bi preprečili gradnjo novega predela železnice, a, kako« kaže, brez uspeha. Med goriškimi Italijani vlada veliko razočaranje. Tudi goriški Slovenci so mnenja, da bi vlada z ozirom na obnavljajoči se trgovinski promet z Jugoslavijo ne smela Gorice zapostavljati. Saj je njen gospodarski položaj že tako pretežak. Navodila za izdajanje obmejnih lislin (nadaljevanje s 4. strani) (in obratno) 10 dni. Daje se pa le enkrat in se ne obnavlja. Tudi lastnik te prepustnice potrebuje osebno Izkaznico. Z njo je dovoljen le en prehod meje in njen lasitnik se mora vrniti po isti prehodni točki. Izdajajo jo pa sporazumno obmejni policijski organi in ne kvestura. Za Goričane jo izdaja obmejni policijski urad, ki ima svoj sedež na glavnem kolodvoru. To prepustnico dobiš v naslednjih primerih: smrt ali težka bolezen sorodnikov do 3. stopnje, pri Sevanje, sodndjski pozivi in razni sodnij siki posli, civilni in kazenski ter drugi podobni primeri. Te razloge je treba v prošnji navesti in utemeljiti s primernimi dokazili. DOVOLJENJA ZA NAVADEN PREHOD (attra versamento) Osebe s stalnim bivališčem na italijanskem ali jugoslovanskem področju, ki želijo le skraišati pot s tem, da gredo čez sosedni pas, dobe lahko posebno dovoljenje a» tak prehod. Tu gre za osebe, ki imajo na drugi strani svoje posestvo, ali morajo iti na delo ali na svoje upravno središče, kakor tudi osebje, ki je zaposleno pri avtomobilskih podjetjih alj pni prevozu blaga. V prošnji mora prosilec navesti vse osebne podatke, točke prehoda, razloge prehoda ter pot, katere se mora nosilec dovoljenja držati. To dovoljenje nosi lastnikovo sliko, zanje pa- ie vendar potrebna tudi osebna izkaznica. Tudi to dovoljenje izdaja kvestura. Cena listdne ni še znana. Teh navodil se bodo držale tudi druge kvesture^ zato veljajo naša pojaisnila za vse prebivalce v Itali;i in na Tržaškem. (ftemefrliu tfloveni§a - lluitulbhn d&lina ŠEMPETER SLOVENOV Naša javnost je 'Z veseljem sprejela sporazum jugoslovansko-italijanske mešane komisije v osebnem in blagovnem prometu v 10 km širokem obmejnem pasu. Radovedni smo, kako se bo prevažni dogovor sedaj dejansko izvajal. Naša vas pričakuje od njega mnogo koristi. ------------- V naši dolini je, kjer ni bilo .toče, letos obilo sadja, zlasti oliv, breskev in jabolk. Kaj pa ti obilica sadja pomaga, ko ga ni mogoče prodati pa primerni ceni! Za naj-Iepše breskve ponujaijo komaj 20 lir za kg. Češnje so povečini segnile na drevesih, ker ni bilo kupcev; srečen je bil, kdor jih je prodal po 10 lir kg. Isto se bo zgodilo tudi s slivami. Vse naše sadje bi se lahko proda lo v Kobariškem kotu, na Bovškem in Tolminskem, kjer nimajo sadja, nam pa bi prijal njihov odlični semenski krompir. Kakor slišimo, niso naši šovinistični gorečniki prav nič zadovoljni 9 sporazumom, ker odstranjuje napetost * med obmejnimi prebivalci, katera ti »patrioti« z velikim naporom in le s težavo vzdržujejo ter umetno gojijo. Izkušnja nas uči, da bodo znani člani tajnega »komitata« na vse načine ovirali dejansko izvajanje prekoristnega meddržavnega dogovora. Nesreča. Huda nesreča bi se 20. avgusta kmalu dogodila ravnatelju naših srednjih šol, profesorju Ciru Romanu. Na cesti med Vidmom in Čedadom ije s svojim vozilom trčil ob drug avta, ki je drvel v nasprotni smeri. Avtomobila sta se razbila, a ravnatelj je k sreči ostal skoro nepoškodovan. Cerkveno slavje. Predpreteklo nedeljo so v Briscah imeli velik »semjan«. Ta dan je prišel tudi novi župnik g. Peter Černoj. Še nikoli nismo videli tako natrpane cerkve in doživeli tako veličastne evharistične procesije kakor letos. Vsekakor je to bil značilen odgovor »patriotom«, ki so skušali preprečiti prihod tako zaželenega župnika domačina. G. Černoja, ki je lansko leto praznoval 40-letnico mašništva, je bil že dve leti na počitku v rorstni vasi Kras pod Landar-jem. Iz srca mu želimo obilo uspehov na novem mestu. Pogreb. Vsi domači duhovniki naših dolin so se udeležili pogreba matere Jožefa Kramarja, župnika v Premarjaku pri Čedadu. Pogreb je bil 23. avgusta. Njim so se pridružili o'koli'/ki furlanski duhovniki in premarijaški farani. Pokojnica je s prid* nostjo in z delom zredila 14 otrok, ki so razpršeni po vsem svetu, in Bog jo je nagradil s tem, da je mogla preživeti starost in umreti pri sinu duhovniku. Naj iji bo lahka laška zemlja, a ljubi Bog naj ji poplača njeno delo in trpljenje z nebesi, za katera se je pripravljala z nepretrgana molitvijo. Preostalim, zlasti pa preč. g. Kramarju naše sožalje. ŽABNICE Iz srca pozdravljamo dopis v Novem listu, kjer dopisnik govori o duhovni škodi, ki jo BELiGR AKLETi GRA V POSLEDNJIH TRESLJAJIH Odkar je Karlota šla v Evropo, se je Maks čutil osamelega. V preljšnjih letih je rad i-skal samoto pod visokimi borovci nad Grlja-nom ali na daljnih valovih morja. Zdaj so pa sami prilizovalci in izdajalci okrog njega. Tropska mrzlica stresa cesarja. Kar dobi 18. oktobra brzojav, da se je Karlota v spremstvu zdravnikov pripeljala v Miramar. Nastanili so jo v gradiču. Cesar hoče pojasnil in pokli. če svojega zdravnika dr. Bascha: »Kdo je ta dr. Riedl, ki je spremil Njeno Veličanstvo v našo rezidenco Miramar?« »Ta je ravnatelj dunajske norišnice,« odgovori zdravnik, ki ni vedel, čemu taka vprašanja. Maksimilijan je zvedel dovolj. Sam, zapuščen od vsega sveta se je zrušil na tla. Brž ko se je zavedel, je dal ukaz za odhod v O-rizabo in od tam v luko na avstrijsko korveto. Ko je pa p. Fischer, vodja konservativcev, zvedel za cesarjjev sklep, je zbral pristaše, ki so se zbali za oblast. Sklenili so napeti vse sile, da pridržijo cesarja, svojo lutko, doma. V Orizabi so mu pripravili slovesen sprejem. Nagnali so revne Indijance iz koč, da so me-tali cvetje na cesarja, ki je na belcu prijahal v mesto. Tak sprejem je vplival na mehko cesarjevo dušo. Drugo je opravil Fischer. Z diplomatsko spretnostjo je odstranil vse resne cesarjeve svetovalce, med njimi Herzfelda. V vlado so se vrinili sami 'konservativci in nasprotniki Francozov. Maks je bil kar zadovoljen, ker Bazaina in njegovih ukazov ni bil več voljan trpeti. Vmešal se je še angleški poslanik, ki je na sijajnih lovih v prekrasni okolici Orizaba metal opazke, da bi cesarjev odhod pomenil »beg«. Zadnjo pobudo že tako- omahljivemu in čast ižell; ne mu vladarju sta dala domača generala Miramon in Marquez. V konservativnih vladah sta že prej imela prvo besedo. Ko pa je Maks začel iskati zvez z liberalci, ju je odposlal kot diplomata v Evropo. Zdaj sta se vrnila in svetovala cesarju, naj skliče ministre in državni svet, kateri naj odloči o njegovem odstopu. Od vse vlade in sveta se je zbralo komaj triindvajset oseb in še od teh /jih je enajst glasovalo, naj cesar odstopi. Toda ostalih dvanajst je znalo- Maksimilijana tako omrežiti, da je izdal proglas, da »se žrtvuje zaradi ljubega naroda«. Na povratku v prestolnico mu pride naproti general Marquez s tisoč možmi, godbo in zastavami. To je vplivalo na cesarja! Pametnih svaril ni več poslušal. Še isti dan zaprosi francoski maršal Bazaine za avdijenco: »Veličanstvo, od cesarja Napoleona je prišel ukaz, da francoske čete vkrcam. Umakni, te se tudi Vi v zadnji minuti,« miu izjavi brez ovinkov. bodo zaradi vzpenjače utrpele Sv. Višarje. Čudimo se le, da je ravno Novi list prvi opozoril na to nevarnost, medtem ko izrazito verski listi k temu molče! Ali se pristojni cerkveni krogi za to vprašanje nič ne briga jo? Ali jim ni prav nič mar, da ostanejo Višarje to, kar so, namreč božja pot, ne pa. da se božja pot spremeni le v lepo izletniško točko ter v mednarodno zbirališče lahkomiselnih žensk ter gizdalinov. Ali se ti gospodje ne zavedaljo, da hočejo gospodarski krogi izrabiti božjo pot v svoje namene? Nočemo sicer kratiti svobode gospodarskega u-dejstvovanja, vendar bi se to vprašanje dalo rešiti tako, da bi bilo zadoščeno, bodisi raznim špekulantom, bodisi zahtevam športa in turizma; značaj višarske božje poti pa bi o-stal neokrnjen. Vzpenjača naj bi šla iz Žabnic do višarske planine, ki je primerna za smučanje, medtem ko višarski vrhovi niso za to primerni, ker so za povprečne zimske športnike pre-strmi in nevarni. Proga bi sicer bila daljša, a bi prihranili veliko stroškov, ker bi ne bilo treba sekati toliko gozda. Zabniški servitutni upravičenci pa bi utrpeli manj škode. Taka vzpenjača bi bolj služila Žabničanom, saj spadajo Sv. Višarje pod Žabnice, ki so za večji tujski pro-met že opremljene, ne da bi bilo treba drugod postavljati dragih naprav. Morda bi se prav te naprave izkazale kot zelo slabo vložen kapital. Ker niso še dokončno določili proge zn vzpenjačo — zadnje čase merijo celo iz Zalj-zere — lahko pristojni krogi, zlasti cerkveni, še vplivajo na graditelje, da zgrade žičnico tako, kakor smo zgoraj povedali. »Maršal, Previdnost me je poslala sem in tu bom ostal,« so bile njegove zadnje besede. To je bil začetek konca. Dne 5. februarja 1867 se začne 26.000 mož francoske armade in večji del belgijske in avstrijske legije u-mikati iz Mehike. Cesar je »kozi zavese svojo palače gledal odhod in vzkliknil: »Zda[j se čutim svobodnega.« Začne organizirati domača vojsko pod generali Mendezom, Mejijo, Marquezom in Miram onom. Na papirju so res imeli 30.000 inož, v resnici pa le nekaj sto zanesljivih. ZADNJI BOJ ZA ČAST IN ŽIVLJENJE Juarezovi vojaki so medtem že prodrli v bližino mesta Mexico. Toda pri Zacatecasu je Miramon r. drznim kon/jeniškim napadom razpršil republikance in komaj da je Juarez sam ušel iz obroča. Maksimilijanovi prazni upi so' zrasli do neba. Na Dunaj piše ponosno, da mu zadostuje samo njegov meč. Le nekaj tednov! Kajti juarist Escohedo je porazil Miramona in dal ustreliti celo njegovega brata. General se je moral z razbitimi bataljoni umakniti v utajeni Qu«retaro. Dvorna klika je tudi cesarja pregovorila, naj gre v utrjeni Queretaro in se sam postavi na čelo zveste domače vojske. Tako prilizovanje je bilo všeč romantični cesarjevi duši. Na tiho je pa tudi de jansko računal, da se bo laže pogodil s Juarezom, če ho imel še kaj čet o-koli sebe. Sredi februarja (je cesar odkorakal iz Mehike na čelu 1500 mož proti Queretaru. Žalostno je bilo v njegovem srcu, ko se je spomnil na slovesni vhod in na Karloto. (Nadaljevanje v prihodnji številki) IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA I festival v Pulju Pretekli mesec je bil v prelepem starodavner puljskem amfiteatru’ 2. jugoslovanski filmski festival. Od 9. do 18. julija so vsak večer stekla po platnu najnovejša domača in tuja filmska dela. Večer za večerom je puljska arena drhtela od navdušenih klicev in grobnega molka, od krikov groze in posmehljivega žvižganja kake 12-tisočglave množice. Od vsepovsod je bilo slišati najrazličnejša mnenja o dosedanji jugoslovanski filmski u-stvarjalnosti ter o umetniških sposobnostih domačih filmskih igralcev, režiserjev in tehnikov. Puljski festivali nimajo namena postati filmske revije v velikem mednarodnem merilu, temveč skušajo predvsem dati pregled vsakoletnih uspehov jugoslovanske kinematografije. Zato je naravno, da so tudi na letošnjem festivalu tekmovali zgolj domači celovečerni in dokumentarni filmi, medtem ko so nekaj tujih prikazali bolj kot zanimivosti. Od domačih sta bila na sporedu slovenski filmski omnibus Tri zgodbe (Igorja Pretnarja Na valovih Mure, Janeta Kavčiča Slovo Andreja Vitužnika in Franceta Kosmača Kaplji pod brezo) ter najnovejši slovenski akcijski film Trenutki odločitve, delo režiserja Františka Capa. Od srbskih filmskih del so predvajali film Onadva, ki ga je režiral Žorž Skrlgin, romantizirano zgodbo Anikini časi, izdelano pod - umetniškim vodstvom Vladimirja Pogačiča, ter prvdi jugoslovanski »western« Ešalon dr. M., ki ga je pripravil režiser Živorad Mitrovič. Hrvati so poslali na festival filmsko poetizirano povest Deklica in hrast, delo režiserja Kreša Golika, mladinski zabavni film Milijoni na otoku, ki ga je režiral Branko Bauer, ter filmsko komedijo Jubilej gospoda Ikla, izdelano pod umetniškim vodstvom režiserja Va-troslava Mimice. Novost letošnjega festivala je predstavljal prvi makedonski igrani film Volčja noč, ki ga je umetniško izoblikoval Slovenec France Štiglic. Poleg teh popolnoma domačih filmov sta bila prikazana še dva koprodukcijska, in sicer znamenita Krvava pot, ki je skupno delo jugoslovanskih in norveških režiserjev (Novakavič-Bergstroem) in igralcev ter jugoslovansko-grški film Dve jagodi grozdja izpod režije Srba Puriše Djordjevdča. Vzporedno z domačimi so na festivalu predvajali tudi nekaj tujih del: francoska filma Zlodjevki (Les Diaboliques) in Ne drezaj v plen (Touchez pas au grisby) ter ameriški deli Trije novčiči v vodnjaku (Three coins in the fountain) in Slab dan v Black Rocku (Bad day in Black Rock). Prikazali so tudi 29 dokumentarnih filmov. Med temi so se najbolj uveljavili duhovita reportaža režiserja Babaje En dan živ ljenja na Reki, makedonski kulturni film Ritem in zvok, poljudnoznanstveni deli V senci magije in Strup pod kamnom, čisti dokumentarni film Povest o jezeru ter odlična barvna risanka Rdeča kapica. OCENITEV FILMOV Ob koncu festivala je posebno razsodišče razdelilo nagrade »Arena«. Te so prejeli: za najboljšo režijo — František Cap (Trenutki odločitve), za filmsko zgodbo — Slavko Janevski (Volčja noč), za moško vlogo — Stane Sever (Trenutki odločitve), za fotografijo — Fran Vodopivec (Deklica in hrast), za glasbo — Bojan Adamič (Onadva), za žensko vlogo — Tamara Markovič (Deklica in hrast), za stransko vlogo — Stane Potokar (Trenutki odločitve), za koproducijski film — režiser Radoš Novakovič (Krvava pot), za najboljši dokumentarni film — Anton Babaja (En dan življenja na Reki). Poleg nagrad »Arena« pa so bila še častna odlikovanja, ki so jih določili filmski kritiki. Ta so dobili naslednji filmski delavci: za najboljšo režijo — Igor Pretnar (Na valovih Mure), za filmsko zgodbo — Mirko Božič (Deklica in hrast), za moško vlogo — Stane Potokar (Trenutki odločitve), za fotografijo — Fran Vodopivec (Deklica in hrast), za glasbo — Blaž Arnič (Koplji pod brezo), za scenografijo — Vladimir Tadej (Jubilej gospoda Ikla), za dokumentarni film — Edvard Bogdanič in Gojko Sipovac (Povest o jezeru), za filmsko reportažo — Drago Gervais in Ante Babaja (En dan na Reki). Kaj pa občinstvo — kako je sprejelo predvajana dela? Med gledalci je bil nedvomno najugodneje sprejet zadnji slovenski film Trenutki odlo- čitve. Njegovi ustvarjalci (Cap, Stane Sever, Stane Potokar, Bojan Adamič) so odnesli kar štiri nagrade. Film je zelo spretno izdelan. Obravnava košček ilegalne delavnosti v zasedeni Ljubljani. Dogodki se v njem razvijajo naglo in živahno. Kljub temu je pa delo psihološko poglobljeno, ker skuša prikazati tudi notranjo vrednost ljudi v najodločilnejših trenutkih življenja. V filmu nastopajo nadarjeni igralci, ki z živim pogovornim jezikom znajo ustvariti ustrezno vzdušje. (Mimogrede povedano: film so pred kratkim vrteli na mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah. Delo je bilo zelo ugodno sprejeto pri občinstvu in kritikih.) Drugi film, ki je žel skoraj toliko priznanja kolikor Trenutki odločitve, je bila Krvava pot. Njegova umetniška vrednost je brez dvoma nadpovprečna. Od ostalih filmov so bili občinstvu všeč zlasti Deklica in hrast, Anikini časi, Tri zgodbe in Onadva, medtem ko so Milijoni na otoku razočarali. Najslabše se je na festivalu odrezal grško-jugoslovanski film Dve jagodi grozdja. Delo ne pove ničesar, ker je njegova vsebina brez prave vzročne in medsebojne zveze. Kaj pa so tujci menili o našem filmu? Filmski festival je pripeljal v Pulj tudi več tujih gostov, ki so pozorno zasledovali filme in se nato o njih tudi izrekli. Naj navedemo le mnenja nekaj najuglednejših tujih filmskih osebnosti. Slaviti francoski igralec Jean Pierre Aumont je dejal, da ni daleč dan, ko bodo jugoslovanski filmi nastopili na svetovnem trgu. K temu bodo pripomogli zlasti odlični igralci, za katere lahko vsakdo Jugoslovane zavida. Znani zahodnoevropski filmski publicist Alexandre Alexandre je pa izrekel zadovoljstvo, ker se jugoslovanska kinematografija izogiblje obrabljenih zgodb, teži k tehnični izpopolnitvi in ima mnogo nadarjenih delavcev, ki iščejo vedno novih možnosti filmskega izražanja. Avstrijska filmska ocenjevalka Paula Elges je pohvalila neverjetno silo jugoslovanskih filmskih ustvarjalcev ter poudarila, da jugoslovanski igralci po kakovosti presegajo ostale filmske delavce. VREDNOST NAŠIH FILMSKIH DEL Predvajane filme lahko razdelimo po njihovi vsebini v tri vrste: v filme o narodnoosvobodil- nem boju (Onadva, Ešalon dr. M., Krvava pot, Trenutki odločitve, Volčja noč), v filme, izdelane po domačih klasičnih književnih delih (Anikini časi. Tri zgodbe) ter v filme z raznovrstno, večinoma sodobno vsebino, kot so Milijoni na otoku, Jubilej gospoda Ikla, Deklica in hrast ter Dve jagodi grozdja. Preseneča nas visoko število filmov o narodnoosvobodilnem boju. Večina tujih gostov na festivalu (in verjetno tudi gledalcev) je to zvrst filmov odklonila, češ da ne more razumeti, da nekateri krogi niso še do danes mogli vojne izživeti. Drugi spet menijo, da ta deda še vedno greše s črnobelim risanjem značajev, čeprav je treba priznati, da nekatera izmed njih (Trenutki odločitve) popravljajo napako s psihološko poglobitvijo zgodbe in likov. Razveseljiva je filmska obdelava klasičnih del iz jugoslovanskih književnosti. Anikini časi so pokazali, da se srbski filmski umetniki zanesljivo bližajo svojemu narodnemu epskemu filmskemu izrazu. Od tretje skupine filmov je brez dvoma najlepši Deklica in hrast. Delo so prikazali tudi na nedavnem berlinskem festivalu. O ijern so se izrekli, da je popolnoma izvirno, zelo zanimivo in novost. Na puljskem festivalu je film za mnoge gledalce pomenil pravo doživetje, saj je tako pristen, ljudski in lep, da se lahko stavlja za zgled in napotek ostalim ustvarjalcem. Med jugoslovanskimi narodi živi na stotine podobnih izvirnih pripovedi, ki čar kajo na svoje nadarjene oblikovalce. Na splošno je letošnji puljski festival pokazal, da je jugoslovanska kinematografija ustvarila na koncu preteklega in v začetku letošnjega leta dela, ki prijetno presenečajo (Deklica in hrast, Tri zgodbe, Trenutki odločitve, Krvava pot, En dan življenja na Reki), pa tudi filme, ki razočarajo (Dve jagodi grozdja, Milijoni na otoku in nekateri dokumentarni filmi). Nadalje je puljski festival spet dokazal, da imajo Jugoslovani dobre Igralce in snemalce. Lahko tudi upaj o,; da bodo v kratkem dobili dobre režiserje. Manjkajo jim;, pa dobri, spretni in jedrnati pisci filmskih zgodb. lin končno je puljski festival pokazal, da ima slovenska kinematografija vodilno vlogo v državi, saj je od osemnajstih podeljenih nagrad odpadlo se-ciem glavnih na slovenske filmske delavce. In .to dejstvo nas navdaja s ponosom in z upanjem, da se bomo Slovnci v najkrajšem času lahko enakovredno pomerili z narodi, ki Imajo bogato in dolgo filmsko tradicijo. < l ■ I * - ZA KATOLIŠKO UMETNOST Papeška komisija za sveto umetnost -e tudi letes sklicala v Casilino pri) Cornui V. kongres. Osrednje vprašanje na kongresu je »Sodobna umetnost in Cerkev«. OTROK IN DELO Vsi otroci se zelo radi igrajo. Vendar mora igra počasi prehajat; v resno delo. Igra je v prvih le:ih otrokovega življenja le najboljša priprava: na poznejše delo. Pri igri se otrok uči opazovanja, samostojnosti, Iznajdljivosti, premagovanja, odpovedi itd. Zato je gotovo, da se na poznejše življenje najlepše pripravi otroki, ki se je v mladosti veliko, živahno in lepo igral.. Kakor je otroku ljuba igra, tako mu moraš o pravem času priljubiti delo. Otroke, bodo starši v prvih šolskih letih najlepše navajali k delu in spoštovanju do dela, če bodo sami z veseljem odhajali na delo In se veseli vračali. Med tem naj otroku budijo veselje do dela z ljubeznivo besedo, n. pr.: »Napravi mi to veselje«, »Bogec te bo vesel«, »Ne bodi lenuh, to je grdo« itd. Pozneje pa bo treba otroka pridobiti z obširnejšo razlago. 1. Otroku je treba dopovedati, da je za človeka sramotno, če se ne preživlja sam in da živi na račun drugih. Sv. pismo pravi: »Kdor noče delati', naj ne je!« Otrok se bo vzgojil v dobrega in de« lavnega človeka le če bo že v zgodnji mladosti storil kaj za svoj vsakdanji kruh bodisi v družini, bodisi z vestnim spolnjevanjem svojih dolžnosti v šoli. 2. Otroku moramo razložiti, da delo ni le velikega pomena za posameznika. Delo koristi družini1, narodu in vsemu človeštvu. V družini naj otrok pomaga bolnikom. Delati dobro bližnjemu, pomeni) pripravljati srečo samemu Sebi. Kdor hoče pozneje koristiti skupnosti, ta mora najprej pomagati očetu, materi, bratom in sestram. Opozori otroka, da veliki dobrotniki naroda in človeštva niso bili le Usti, ki so bili zelo nadarjeni, ampak predvsem oni, ki so se z delom žrtvovali za bližnjega že od zgodnje mladosti. Kdor kot lenuh preživlja svojo mladost,, se bo nekoč prav gotovo poslavljal s sveta kot berač. 3. Delavnost je za mladega človeka tudi vir veselja, ker ga varuje lahkomiselnosti. Nasprotno pa dolgočasje nujno privede lenuha v razne nerodnosti, napake in grehe. Otroku pojasni, da so le delavni ljudje v družbi spoštovani. Oče in mati naj se zavedata tudi tega: kjer bi ne zadostovala beseda ali zgled, mora otrokovo delavnost nujno doseči strogost),, četudi je otrok še majhen, zlasti pa še, če je že večji in ne hodi več v šolo. Otrok po sedmem letu mora biti vedno zaposlen! Starši zelio greše tudi v tem, ker puščajo otroke zjutraj čez miero poležavati in med dnevom pohajkovati okoli, češ da »je še majhen«, »da še ne zmore«, »naj uživa mladost« itd. S takimi besedami starši varajo sami sebe in otroke. Proč torej s pretirano obzirnostjo pri vzgoji! Maio vee krepke, krščanske vzgoje v naše družine! Vendar naj starši, ko nalagajo otroku delov pazijo, da bo delo primerno njegovi starosti. Naj mati ne zahtevaj česar otrok ne zna! Zahteval pa naj, pri najmanjših delih vestnost in natančnost. Nikdar naj mu tudi ne nalaga pretežkih del nit| telesne niti duševne narave in to zato, da se mu delo ne pristudl. Družina in narod bosta mjnogo imela od, mladine; ki se zgodaj privadi na delo, sama škoda in sramota pa izhajata iz onih družin, kjer mladi-rod pase lenobo po krivdi staršev in igra vedno le vlogo »elegantnih« gospodičen in gospodičev. GOSPODARSTVO VRTNAR V SEPTEMBRU September sega že v jesen, jeseni pa spravljamo pridellke. Vrtnar jih tudi spravlja, a marsikaj v tem mesecu tudi še vseje, in sicer: vrtni korenček, predvsem sorto »zgodnji i/ Nanta«, ki nam bo dal pridelek od novembra do' maja. Imenovana sorta dobro prenaša mraz, kljub temu pa priporočamo le dobre sončne lege. Na vsak kv. meter vseje-m# po pol grama semena, katerega pokrijemo s slabim centimetrom zemlje. I/k a lil bo približno’ po dveh tednih. Poleg korenčka sejemo radič: solatnik za rezanje bolj na gosto, za vrtanje konec zime pa bolj na redko-. Nada!(je sejemo motovilec, ki bo goden od novembra do marca. Če sedaj sejemo peteršilj, ga bomo lahko želi skozi celo drugo leto. Sedaj tudi sejemo por, ki bo goden v maju ali juniju. Umljivo je, da lahko še vedno sejemo mesečne redkvice; za setev zimske črne redkve pa je sedaj že skrajni čas. Največ pa ta mesec sejemo špinače: za kv. meter rabimo 5 gramov semena, to je okoli 500 zrn, katera pokrijemo z 2 cm debelo plastjo zemlje. V 5 ali 6 dneh seme izkali. Izmed solat sejemo ta mesec navadno solato za rezanje, solatico ter zimske solate za presajanje: marca nam bo -ta dala glavice. Primerni sorti zimske solate sta »Nansen« in »kraljica maljnika«. Sedaj je najugodnejši čas za setev zgodnjega zelja — vrzotinov, in sicer sort »ekspresa, 'ki je špičast, »etampesa z bolj koničasto glavico, »volovsko srce« (Jersey) z bolj topo glavo, »brunšvik« z o-kroglo. Sejemo pa lahko tudi ohrovt, in sicer zgodnji ulmski ali zgodnji »Asti«. Sejemo tudi čebulo, predvsem belo majsko: v gramu je 250 semen, ki izkalijo v 10 do 15 dneh. Poleg tega .pa moramo ta mesec tudi presajati: mogoče še glavnato solato, prav gotovo pa še razne endivije, zadnje broklje in še kaj. Proti koncu meseca lahko sadimo zgodnji, rožnati česen in pa afriško čebulo. Afriška čebula ima v zemlji stroke (kot čebula stro-karica (šaljotka), samo da so pri afriški debelejši. Poleg teh pa požene steblo, vrhu katerega zarodi več 'drobnih čebulic, ki služijo za nadaljnje razmnoževanje. Okius ima kot navadna čebula. Umljivo je, da je potrebno tudi ta mesec še vedno zalivati, trebiti plevel, pleti in o-pravljati navadna vrtnarska dela. TUDI KRIZANTEME MORAMO ŠKROPITI I Če hočeš imeti lepo razvite krizanteme (vahtnice), moraš paziti, da imajo zdravo listje, katero pa rada napada plesen. Listje sato prezgodaj porumeni in odpade. To preprečiš, če krizanteme škropiš. Poškropi jih takoj in enkrat še konec meseca. Škropivo napraviš iz vode in prahu »Caffaro«. Za vsak liter rabiš 10 gramov prahu Caffaro, katerega kar .premešaš v vodi. Ni treba, da dodaš apno ali kaj drugega. KROMPIR GNIJE! Po deževnih poletjih in če je plesen napadla krompirjevico, je vedno tako: mnogo krompirja segnije. Zato pa naj vsi skrbno paziflo, da vse go-fnolje (preberejo, a v shrambe spravijo le zdrav krompir, 'ki pa naj pride v shrambo tudi primerno suh, osušen pod kako lopo. Komaj izkopanega krompirja ne smemo držati v debelih iplasteh, ker se ugreje; toplota pa pospešuje razvoj gnilobe. Kmetovalcem svetujemo, naj potrosijo ne-ka(j apnenega prahu, kjer mislijo hraniti krompir, in z apnenim prahom tudi popra -šijo posamezne plasti gomoljev. Če je plast krompirja debela, potem naj bodo postavljene sredi plasti navpično votle in na straneh preluknjane lesene ali 'kovinaste cevi, skozi katere bo uhajala toplota iz kupa in bo skozi nje imel mrzli zrak dostop do notranjosti. Tako se bodo gomolji največ časa vzdržali zdravi. POZOR NA MLADE TRTE! Mnogo zavisi od tega, kako ravnamo z mladimi trtami v prvih dveh letih. Če jih zanemarjamo', jih lahko< tudi uničimo. Predvsem moramo paziti, da ne raste okoli trt plevel, kar se rado zgodi v bolu mokrih letih, kot je letošnje. Ker mladim trtam navadno obilno pognojimo, krade plevel tudi hrano trtnim koreninicam. Torej proč s plevelom! Ker so mlade trte — posebno r prvem letu — nekoliko bolj obsute, moramo paziti, da bi ne iz žlahtnega dela — cepiča — pognale korenine. V tem primeru bi trta sedaj res nekoliko bujneje rasti a, a v naslednjih letih bi trtna uš uničila korenine iz žlahtne- V ortni pregled —j KOLESARSTVO Italij anako športno javnost so ta teden zlasti zanimali izidi kolesarskega svetovnega prvenstva, ki je blllo v Frascatiiu pri Rimu. Vsi so bili prepričani, da bodo Italijani vsaj v tem športu dosegli pra-i vo zmagoslavje. To se je res zgodilo prvi dan, saj' so si italijanski diletant je delili kar tri prva mesta. Zmagovalec je bil mladil Sante Ranucct, za njim Grassi, ki Ima isti čas) in nato Bruni. Žani«* miiivo je, da' je topot nastopila tudi Jugoslavija, ki v tem športu še nikdar ni imela vidne; šili uspehov Petrovič je zasedel 15. mesto in se je s tem kar dobro predstavil širši mednarodni športni javnosti. Drugi dan prvenstva je še bolj zanimal vse lju-bilelje kolesarstva, saj so se pomerili najboljši sve-tovnoznani profesiomištl. Favorit je bil letošnji zmagovalec Tour de France-a Louisom Bobet, nato Coppt in Magni. A glej šmenta, že v 10, krogu Magniju zmanjka sape, Coppl in Bdbet pa imata le 1? minut zamude in sta kmalu nato prisiljena odstopiti. Zmagal je 35-letni Belgijec Ockers, ki je prevozil progo v 8 urah 43’ 29” a povprečno brzi-no 33,595 km. Najboljši Italijan je dosegel šele 4. mesto (Nencini), drugi pa 7. mesto (Fornara). S tem je Copptjeva zvezda ugasnila za vedno. Njegovi navijači so baje točili grenke solze. VHSLASKO PRVENSTVO Vsi so pričakovali, da si bodo osvojili pokal Rusi. To se je tudi zgodilo. Zmagali so s tremi; čoln$, medtem ko so Poljaki, Švicarji, Argentinci in Romuni prišli prvi na cilj vsak z enim čolnom. Jugoslovani so z double scullom dosegli 3. mesto, i9 četvercem brez krmarja pa 4. mesto. Italija je imela to pot še večjo smolo in je dosegla le 4. mesto z dvojko brez krmarja. TENIS Dosedanji posestniki Davisovega pokala, Ameri-i .ani, so doživeli tak poraz, kot ga ne pomnijo več od 1935. Proti Avstralcem se niso nič bolje odrezali kot Italijani Izgubili so s 5:0. Hoad in Rose-wal' pa sta s tem pokazala, da sta najboljša teni"-škia igralca na svetu. iga lesa. Trta bi izbirala, ker bi je korenine [ divjaka oz. podlage ne mogle preredki. O-'Stale bi šibke, če bi Irta živela s koreninami ■ iz žlahtnega dela. Zato moramo prerezati in odstraniti vse korenine, ki bi pognale iz ce-I pica. Zelo važno pa je, da les mladih trt pravilno dozori. Dozori pa le les, ki ima zdrave liste in ijih peronospora ne uniči. ZatO' pa je potrebno, da mlade trte večkrat z modro galico ali z asporjem poškropimo. Tudi septern" bra jih moramo škropiti in morda tudi v začetku oktobra. KAPAR SAN JOSE V EVROPI Kaparji so sadjarstvu hujši sovražniki kot listne uši. Slednje sicer drevo ošibijo, a po. tem izginejo, medtem ko kaparji ne izginejo z drevesa, dotkier ga popolnoma ne uničijo. Med kaparji pa ije najbolj škodljiv kapar Sar Jose, ki mu tudi pravijo kalifornijska uš (Aspidiotus pemiciosus). Ta škodljivec se je pojavil v Evropi komaj pred 25 leti (1930), povzročil pa je že ogromno škodo. Samo v Sloveniji, posebno na štajerskem, je uničil nekaj stotisoč jablan. Danes je razširjen v Španiji in na Portugalskem, v Franeiji in v Švici, v Italiji in Jugoslaviji, v AvBtriji in Nemčiji. Prav gotovo je razšrjen tudi na Češkem, Ogrskem, v Romuniji in drugod za železno zaveso, a o tem nimamo poročil. Za uničevanje tega škodljivca veljajo tudi mednarodni dogovori, a kaj, ko se jih vse prizadete države ne držijo! PLAVANJE Pred nedavnim je Angelo Romano postavil italtj. državni rekord na' 100 m prosto, in isiter v času 57’* 2. Sedaj pa je postavil tudi rekord na 200m in to za 3” 1, a čaiaom 2’ 06” 5. Prejšnji Čas je bil 2’ 09” 6. Nekateri se celo življenje vadijo, da jim mogoče uspe postaviti 1 rekord. Angelo je v 1 mesecu postavil kar diva državna' rekorda. Pred nedavnim so iblle plavalne tekme med Amei riko in Japonsko. V teh tekmah je Japonec Atsuskt Tani positavil japonski državni rekord na' lOp m prosto v času 56” 4. Na 200 m prosto je tudi zmagal Japonec, in to Hiroshi Suzkii s časom 2’ 08” 3. Kot vidimo iz teh Izidov, se bo mladi' Romano Angelo moral na 100 m še precej truditi, da bo lahko premagal Japonca Na dvesto metrov je pa njegov čas naravnost sijajen. NOGOMET V nedeljo jie bilo odigrano drugo kolo za jug. drž. prvenstvo. To pot je držfuvnt prvak Hajduk ugriznil v kislo jabolko. Izgubil je z Zagrebom s 3:1. Gol za Hajduka je zabil naš stari znanec Vuka*. Zara-di tega poraza je sedaj na 4. mestu/ v lestvici. Pred njim je Partizan (4 točke), Dinamo (3) in Crvena zvezda' (3). Ostati rezultati v 2. kolu so: Crvena zvezda-Velež 1:1; BSP-Radnički 2:2; Partizan-Budučnost 3:2; Vojvodima-Dlnamo 0:0; Proleter-Zelezničar 1:0; Sarajevo-Spartak 7:1. Kot se zdi, se je Sarajevo hudo maščeval za prejšnji poraz 6:0 s Hajdukom. SAH Medconsk! turnir v Goeteborgu se nadaljuje. Po devetem kolti je stanje naslednje: Bronsteln 6,5 (1), Panno 5,5 (1), Szabo 5 (1), Ilivlcki), Fuderer 5 (—)j| Keres 4,5 (—), Filip, Rabar 4,5, nato Pach-mann, Pilniik 4 (1) in ostaili. Fuderer se je tako pomaknil na 5. mesita Rabar se je pa uvrstil na 8. Po teh izidih imata oba jug. predstavnik? uppr nje| da postaneta na tem turnirju velemojstra. Zadnjič ismo poročali, da bo v Trstu igral mednarodni mojster Karaklajič simultanko tudi v prostorih društva Ivan Cankar. Tu je dosegel1 še bolH ši uspeh kot v kavarni Milano. Zmagal je 19 partij, 2 izgubil in 1 remiziral. Zmago st je tudi tpkr»t zagotovil odlični trž. šaihiist Cene Baša 1° pa mlad* dijak slov. višje gimnazije Lakovič. Bašev uspeh j® toliko pomembnejši, ker je zmagal le v kavarni Milano, Tudi v simultanki pomenita dve zaporedni zmagi precejšen uslpeh. O. B. ZA NASE NAJMLAJSE MAAAAAAAAA/ Coprrifhf, lWf. br E J far Aiee Bnrr»u(th», Inc. AH rijht* re**nrrd Tarzan se :e težko prerit skozi odprtino. Lezel je dalje. Bil je na ploščadi. Nad seboj je videl ozek pas neba in globoko pod seboj vodo. Tarzan je prispel na istaro obzidje in je na drugi strani videl novo odprtino. »Opar!« je pomislil Tarzan, »Opar, začarano mesto pozabljene preteklosti! Mesto strahote ln smrti, lepote in zverinstva — mesto pravljičnega bogastva!« Pri tem se je nehote ozrl na kas rumene kovine, ki ga je bil prinesel s seboj. Bilo je suho zlato. TjatezoiH, d&ufufo /WYV> VAAAAAA/ /VVWYVWVVWWSfVWVVWVVWWVVVVV\VYVVVVYVYWVVWVVVVYWVYWS/YVY\^V^AA^\A