r ••: ’ <£/ , i FIZKULTURni TED MK k« i- 'r. JvV-'. H; Leto III. IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE Štev. 4 MESEČNA NAROČNINA 12 DIN IZHAJA VSAK PONEDELJEK NEDELJSKI DOGODKI: Državno prvenstvo v hockeyu na ledu Prvenstvo Slovenije v umetnem drsanju y FIZKULTURA MORA POSTATI LAST VSEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Svečana otvoritev prvega kongresa FizkuSturne zveze Jugoslavije v Beogradu ob navzočnosti delegatov isah federalnih republik in fizkulturnih organizacij A.hanl e, Bolgarije, Romunije in Madžarske Beograd, 26. jan. Danes dopoldne je bil v dvorani pravne fakultete svečano otvorjen prvi kongres Fiz-kulturne zveze Jugoslavije. V slavnostno okrašeni dvorani se je zbralo nad 350 delegatov iz vseh tede- llato Dugonjič, predsednik FISAJ-a ralnih republik, prisostvovali pa so tudi odposlanei fizkulturnih organizacij Julijske krajine, Bolgarije, Albanije, Romunije in Madžarske. Kongres je otvoril z daljšim govorom predsednik Fizkulturne zveze Jugoslavije FISAJ-a Kato Du-Konjič. V svojem otvoritvenem govoru je podčrtal poseben pomen prvega kongresa jugoslovanskih fizkultumikov. Poudaril je, da je ta kongres še prav posebno važen za nadaljnji razvoj naše fizkulture, ker bo še bolj učvrstil in razširil temelje naših fizkulturnih organizacij. Že v preteklem letu je fiz-kulturno gibanje v novi Jugoslaviji doseglo lepe uspehe, ki se zrcalijo med drugi« tudi v tem, da sodeluje v našem fizkulturnem gibanju na stotiseie mladincev in mladine. Zato mera ta kongres dati kor je bilo to nekoč, marveč je zajelo najširše sloje vsega delovnega ljudstva. Toda potrebno je da se fi/kultumo gibanje še bolj poglobi Sh da bo zajelo še večje množice delovnega ljudstva ter se razširilo do poslednje vasi. Delo kongresa spremlja danes v duhu ne samo na stotisoče, marveč na milijone nila-dnie. Zato mora ta kongres dati uspehe, da bodo odgovarjali namenu in pomenu, ki ga ima fizkultur-no gibanje v novi Jugoslaviji. Prvi kongres Fizkulturne zveze Jugoslavije ui, kot je bilo to nekoč v pred-apriiski Jugoslaviji, stvar posa- meznikov, ki so hoteli s športom zadostiti samo svojini posebnim koristim, marveč je to danes stvar izredne važnosti, ker je stvar vsega ljudstva. Svoj govor je zaključil s pozdravom vsem delegatom, zlasti pa gostom iz prijateljskih držav. Z viharnim navdušenjem so zborovalci sprejeli predlog, da se odpošlje pozdravna brzojavka maršalu Titu. Sogiasno je bilo nato izvoljeno naslednje delovno predsedstvo kongresa: Vinko Š v o b kot zastopnik Jugoslovanske armade, kapetan Katko V il i č i č, sekretar FISAH-a, Slobodan P o s 1 i 1 č i č, kot zastopnik FISAS-a, Bogdan Maksime-v i č, kot zastopnik Fizkulturne zveze Bosne in Hercegovine, Sima Dimitrij e vna kot zastopnica Fizkulturne zveze Makedonije, Niko Vukasovič kot zastopnik Fizkulturne zveze Črne gore, Zoran Polič kot zastopnik Fizkulturne zveze Slovenije, Stevan Bogdanovič kot zastopnik sindikatov ter predsednik FISAJ-a Kato Dugonjič in glavni sekretar FISAJ-a Miroslav K r e a č i č. Nato so pozdravili kongres zastopniki množičnih organizacij in posamezni delegati. Navdušeno pozdravljen je spregovoril med drugimi tudi zastopnik Jugoslovanske armade Vinko Š v o b, ki je poudaril, da bo kongres pregledal dosedanje uspehe in bratstva in edinstva jugoslovanskih narodov in izraz povezanosti delavcev, kmetov in delovne inteligence. Zastopnik sindikatov tov. Josip C a z i je v svojem govoru poudaril, da danes fizkultura ni več samo last izbranih posameznikov, marveč vsega delovnega ljudstva in zato je tudi sodelovanje delavskega razreda vedno večje. Maršal Tito je izrecno poudaril, da mora postati prav fizkultura novo orožje delavskega razreda, ki mu bo omogočilo, da bo izvršil velike naloge gospodarske petletke. Zato je potrebno, da se delovne množice še bolj udejstvujejo v fizkulturi. Pozdrave fizkultumikov iz Julijske krajine je sporočil kongresu tov. Danilo Turk, ki je orisal fiz-kulturno udejstvovanje v Julijski krajini, ki se je manifestiralo zlasti na zletu v Trstu, na katerem je sodelovalo nad 8500 fizkultumikov. Primorski fizkulturniki so obenem odločni borci proti fašizmu in pričakujejo, da jih bodo v tej borbi podprli tudi vsi fizkulturniki Jugo-(Nadaljevanje na 3. strani.) Uspehi fizkiiltiirc v FLR Jugoslaviji v letu 1946 Novi pogoji v FLRJ so omogočili, da so bili doseženi na vseh poljih fizkulture in športa znatni uspehi pri dvigu množičnosti flzkulturnega gibanja. Prvi kongres Fizkulturne zveze Jugoslavije se je sestal z naslednjimi rezultati na fizkulturnem polju: V FLRJ je registriranih 749 fizkultur-nih društev in 1271 fizkulturnih aktivov, ki imajo 2J1.9G2 registriranih fizkultur-nikov. medtem ko je skupno število fiz-kult(irniko> znatno večje. V tekmah za fizkultur ni znak »Za republiko naprej« ki je osnova novega fizkulturnega gibanja, sodeluje 92.027 tekmovaleev. Na fizkulturnih manifestacijah je sodelovalo samo v minulem letu na stotisoče fir.kul-turnikov Tako se je udeležilo pomladanskega crossn 2GG.SOO fizkultumikov, na jesenskem crossu »Zmaga ljudstva« pa je teklo 17:1.727 in v Vitovi štafeti 34.575 fiz-kulturnikov. Pomembni so tudi rezultati, ki so jih •losegle posamezne ljudske republike- Tako obstoja sedaj v LR Makedoniji, kjer je bilo pred vojno le malo flzkulturnl-kov 35 fizkulturnih društev in KO fiz-kulturnih aktivov, ki zajemajo okrog 21.000 oiganizh anih fizkultumikov V tekmovanju ».a fizkiilturni znak ZREN sodeluje 3140 tizkulturnikov. Pomladanskega in jesenskega erossa in Titove štafete se je udeležilo okrog 23.(MIO flzkultur-nikov. V Rosni In Hercegovini je registriranih 85 fizkulturnih društev In 40 akti- vov, ki so zajeli okrog 30 000 fizkultumikov. Na pomladanskem crossu je sodelovalo 20 000. na .jesenskem crossu 25.000 In v Titovi štafeti 6300 fizkultumikov. V Črtil gori je 18 fizkjiltumili društev In 9 aktivov r. okrog 20.000 fizkulturniki Na pomladanskem crossu je sodelovalo okrog 15.000, na jesenskem crossu 7000. a v Titovi štafeti HftO fizkultumikov V LR Srbiji je registriranih 300 fizkul-turnih društev ;n 1060 fizkulturnih aktivov, ki so zajeli okrog 90.060 fizkultumikov. Za fizkiilturni znak ZREN tekmuje 46.S47 fizkultumikov. Na jesenskem in pomladanskem crossu je sodelovalo 200 tisoč fizkultumikov, a Titovo štafeto je nosilo 12.000 fizkultumikov. V LR Sloveniji znaša število fizkul-turnih društev 184. V njih je včlanjenih okrog 35.000 fizkultumikov Za ZREN jih tekmuje 10.263 V jesenskem crossu je sodelovalo 15-000, na pomladanskem crossu 24 800, a Titovo štafeto je nosilo 6500 fiz-kultnmikov. V okviru fizkulturnega dne je sodelovalo pri tekmah 28.500, a v vseljudskem peteroboju je tekmovalo 12 000 fizkultumikov. V LR Hrvatskl je 127 fizkulturnih društev in 131 aktivov, ki so zajeli okrog 40.962 fizkultumikov. 25 471 tekmovalcev tekmuje za fizkiilturni znak ZREN. N>» pomladanskem crossu j0 sodelovalo 40 tisoč, na jesenskem crossu 32.727, a v Titovi štafeti 7475 fizkultumikov. V okviru fizkulturnega dne je tekmovalo 31097 fizkultumikov. sprejel sklepe, ki bodo velikega pomena za bodoči razvoj fizkulture. Podčrtal je velik napredek fizkul-turnega gibanja v Jugoslovanski armadi ter v dokaz med drugim navedel, da je nastopilo pri spomladanskem krosu Jugoslovanske armade nad sto tisoč borcev, na jesenskem krosu pa še mnogo več. Na fizkulturnem zletu Jugoslovanske armade je nastopilo 3G4)0 izbranih borcev in oficirjev. Fizkulturniki Jugoslovanske armade so z velikim uspehom nastopili tudi na mednarodnih tekmah. Izrazil je svoje prepričanje, da bo fizkultur-no gibanje postalo v prihodnjem letu v Jugoslovanski armadi še bolj • razgibano, kar je velikega pomena za splošno fizkulturno gibanje, kajti borci, ki bodo demobilizirani, bodo započeto delo na področju fizkulture nadaljevali tudi v civilnem življenju. Nato je spregovoril predsednik Komiteja za fizkulture vlade FLRJ Slavko Komar. V svojem govoru, ki je izzval cesto navdušeno pritrjevanje, je podčrtal pomen fizkulturnega gibanja za jačanje zdravja ter delovne in vojaške sposobnosti. Naše ljudske oblasti so pokazale vse razumevanje in dale ogromna sredstva za pospeševanje fizkulture. V letu 1946. je bilo izdanih v ta namen nad 40 milijonov dinarjev, za leto 1947 pa je določenih 200 milijonov. Osnovane bodo tudi različne fizkulturne zadruge ter ustanovljeni dve tovarni za izdelavo fizkulturnih potrebščin. — Uredilo se bo tudi vprašanje lastništva fizkulturnih objektov. Uvedena bo enotna uprava, da se tudi Miroslav Kreačič, glavni sekretar na ta način omogoči čim večje pospeševanje fizkulturnega gibanja. Izdelan bo tudi dve- do petletni fiz-kulturni načrt, tako da se bo tudi fizkultura razvijala načrtno. Ob koncu je poudaril, da je fizkulturni kongres istočasno manifestacija j Ob kongresu X nedeljo 26. t. m. se je začel v Beogradu prvi kongres Bizkulturne zveze Jugoslavije. Kongresu prisostvuje 356 delegatov fizkuiturnih zvez posameznih federalnih republik, predstavniki oblasti, množičnih in drugih organizacij, zastopniki Jugoslovanske armade in mnogih demokratičnih držav. Kongres je pomemben dogodek v našem fizkulturnem življenju, kakršnih v preteklosti nismo poznali. Nima namreč samo manifestativnega značaja, kjer bi le registrirali dosedanje uspehe, ki so vsekakor veliki, ampak je težišče kongresa predvsem na njegovem delovnem programu. Delegati Kongresa so razporejeni po komisijah, ki bodo na osnovi dosedanjih izkušenj in referatov vodilnih fuuk. cionarjev naše fizkulturne organizacije uskladili predloge fizkuiturnih zvez posameznih republik in jih formulirali v dokončne sklepe, ki bodo vsestransko pripomogli k nadaljnjemu razvoju fizkulturnega pokreta. Fizkulturna zveza Slovenije se je za kongres že nekaj časa pripravljala. GO FZS je na temelju izkušenj, ki so jih pokazale skupščine nižjih fizkuiturnih organizacij, pripravil svojo redno skupščino. 9 komisij, ki so delale na skupščini zve>ze, je pripravilo popravke in dopolnilne predloge za nadaljnje propagandno, organizacijsko, strokovno, gospodarsko, sodniško in drugo delo. Tudi po skupščini je GO FZS sprejel nekatere sklepe, kar bo moglo koristiti skupnemu delu na kongresu. Skupščina in GO FZS sta že pred dobrim tednom poslala v organizacijsko, strokovno, gospodarsko in komisijo za ZKEN v Beograd pet svojih delegatov, ki so nesli s seboj pravila, pravilnike, poslovnike in drug stro-, kovni material, da bodo plodovi našega dela doprinesli svoj delež h končnemu skupnemu smotru. Nedvomno je šla slovenska delegacija k polaganju obračuna svojega dela v mirogočem z lahkim srcem. Na kongres prihaja z zavestjo, da je bila v Sloveniji dosežena enotnost v odnosi med športniki in telovadci in da je uskladeno delo v splošni vadbi in vadbi športnih panog. S svojimi izkušnjami bomo prispevali k utrditvi enotnosti in medsebojnemu sodelovanju — k dosledni izpolnitvi osnovne točke našega političnega programa. K polaganju obračuna svojega dela pa smo odšli tudi s težkim srcem. Tov. Slavko Komar je že pred časom opozoril na vzgojno stran in novi duh fizkulturnega udejstvovanja. Ugotoviti moramo, da smo vsemu temu posvečali premalo pažnje, da smo premalo storili, da bi odpravili napake, ki imajo lahko težke posledice. Naš nogomet, pa tudi nekatere druge panoge ponekod in včasih močno spominjajo še na dobo, v kateri so si izbranci lastili pravico nad športom. Kongres bo potrdil sklep naše skupščine o prelomu med starim načinom dela in novim. Naša strokovna vzgoja mora biti v skladu z novimi potrebami. Osvojiti moramo ZKEN in druga osnovna tekmovanja, jih uvesti v fizkuiturni pokret in tako usmeriti našo fizkulturo v množičnost, ki je do danes še nismo dosegli v zadostni meri. Zapustiti moramo stare načine vzgoje in se pridružiti pokre-tu fizkulturnikov v drugih republikah. če nočemo zaostajati in zaostati. Prekiniti moramo s partikularizmom in zaverovanostjo v našo tradicijo, katere vsebina ne odgovarja novemu času. Preizkušati moramo nove načine. nove elemente, jih izboljševati in sploh ravnati tako, kakor to vidimo pri delu in uspehih v drugih panogah našega javnega življenja. V dneh kongresa, ko se s složnim delom ustvarja široka pot naši fiz-kutturi, bi bilo najprimerneje, da se vsi fizkuiturni odbori, društva, aktivi tn posamezniki zavedo, da nas bo tudi v fizkulturi samo načrtno delo vodilo do nadaljnjih uspehov. Korist bomo imeli samo od smotrnega udejstvo- vanja v fizkulturi, kar je ena izmed sklepe kongresa vestno izpolnjevali, številnih nalog, ki jih bo rešil kon- Vsako delo, ki ga bomo izvršili, bo greš. Zato pozdravljamo skupščino pripomoglo k novim uspehom in k naše vrhovne telesnovzgojne organi- dokončni izgradnji naše fizkulture. zacje z zagotovilom, da bomo vse Vinko Knol Začel se je prvi kongres FISAJ-a Nadaljevanje s 1. strani slavije in da se bo borba proti fašizmu razširila tudi v druge države. Pozdrave antifašističnih italijanskih fizkulturnikov je sporočil Italijan Carlo E o m a n i. Toplo pozdravljen je spregovoril nato zastopnik fizkuiturnih organizacij Albanije Kristo Papajani. Čestital je jugoslovanskim fizkul-turnikom k doseženim uspehom ter se zahvalil za veliko pomoč, ki jo nudijo jugoslovanski narodi in zlasti tudi fizkulturniki albanskemu narodu. Albansko ljudstvo je imelo priliko videti borbenost in kakovost jugoslovanskih fizkulturnikov na Balkanskih igrah v Tirani, ki so nudile priliko, da je albansko ljudstvo spoznalo važnost fizkulture. Omenjajoč sodelovanje med albanskimi in jugoslovanskimi fizkulturniki je poudaril, da je prav fizkultura eno izmed važnih sredstev, ki poglabljajo solidarnost balkanskih narodov, kakor fizkultura krepi tudi bratstvo in edinstvo jugoslovanskih narodov. Tudi zastopnik bolgarskih fizkuiturnih organizacij Ivan P i a n e t -s k i je v svojem govoru podčrtal važnost fizkulture ter naglasil, da je prav širok razmah fizkulture v Jugoslaviji vplival tudi na fizkul-turno gibanje v Bolgariji. Po zgledu Jugoslavije so se začeli tudi v Bolgariji uvajati množični krosi in podobne množične fizkulturne prireditve. Izražajoč priznanje uspehom, ki jih je doseglo fizkulturno gibanje v Jugoslaviji, kar se zrcali tudi v številni udeležbi na raznih prireditvah, je poudaril, da sloni ta uspeh na velikem navdušenju jugoslovanske mladine in na enotni organizaciji fizkulturega gibanja, predvsem pa na dejstvu, da ima Jugoslavija resnično ljudsko oblast. Zavedajoč se ogromnega pomena teh dejstev, gradi tudi bolgarsko fizkulturno gibanje svojo organizacijo na istih temeljih. S tem je bila svečano otvoritev kongresa zaključena. Jutri se bo pričel delovni del kongresa. Nadaljnji spored kongresa Na plenarni seji kongresa 27. januarja bo predsednik Centralnega odbora Fizkulturne zveze Jugoslavije Kato Dugonjič govoril o razvoju fizkulturnega gibanja v FLRJ. Nato bo podal generalni sekretar Centralnega odbora Fizkulturne zveze Jugoslavije Miroslav Kreačič poročilo Centralnega odbora o dosedanjem delu in o bodočih nalogah. V torek 28. januarja bo podal na kongresu referat minister za finance vlade LR Slovenije in predsednik Glavnega odbora Fizkulturne zveze Slovenije Zoran Polič »O izgradnji fizkuiturnih kadrov kot eni najvažnejših nalog našega fizkulturnega gibanja«, sekretar Glavnega odbora Fizkulturne zveze Srbije Slobodan Bosiljčič bo govoril »O tekmovanju za fizkuiturni znak«, član sekreta-rijata Centralnega odbora Fizkulturne zveze Jugoslavije Branko Polič pa »O dnevu fizkulturnikov v letu 1947.« Na seji plenuma kongresa 29. januarja bo prečital sekretar Glavnega odbora Fizkulturne zveze Hrvat-ske kapetan Katko Viličič referat »O zboljšanju kakovosti našega športa«. Nato bo pričela poslovati komisija za izdelavo statuta in pravilnika Fizkulturne zveze Jugoslavije; razen tega bodo pričele z delom komisije za materialna in finančna vprašanja, za predvojaško vzgojo, za izdelavo načrta proslave dneva fizkulturnikov, za izdelavo koledarja — delovnega programa v letu 1947 m za napredek športov. Istega dne bo konferenca za flz-kultumo propagando in tisk ter konferenca fizkuiturnih zdravnikov. V četrtek, 30. januarja bodo komisije nadaljevale z delom. Na seji plenuma kongresa bodo posamezne komisije podale svoja poročila. Zadnjega dne kongresa 31. januarja, bo komisija nadaljevala z referati. Ob koncu zasedanja kongresa bo dana razrešenica staremu in izvoljen bo nov Centralni odbor Fizkulturne zveze Jugoslavije. Med kongresom so predvideni obiski delegatov v kinu »Beograd«, kjer bo prikazanih več športnih filmov, dalje v Narodnem gledališču in državnem institutu za fizkulturo In šport. S smučmi na partizanska bojišča Kakor so za vse naše ljudstvo mesta težkih partizanskih borb sveta, tako tudi smučarji, planinci in drugi fizkulturniki ne bomo nikoli pozabili na žarišče svobode, za katero so s ponosom dajali življenja tudi številni fizkulturniki in smučarji. Prebivalci prostranih snežišč in pašnikov Doiom.tov, Kamniških planin, Karavank, Pohorja in Gorjancev so bili soudeleženci junaških dejanj naših smučar jev-partiza nov. V začetku januarja 1942 je 'Kisla iz Ljubljane smučarska patro-la, v kateri so bili znani športni in alpinski smučarji. Borci te tako imenovane »leteče« smučarske pa-trole so vsi do zadnjega žrtvovali svoje življenje za osvoboditev. Med heroji pohorskega bataljona, ki so 7. januarja popadali do zadnjega moža, je bilo mnogo štajerskih smučarjev. V velikih bojih v Dražgošah na Gorenjskem od 10. do 11. januarja 1942 so gorenjski smučarji prizadeli težke Izgube nemškim okupatorjem. Sadovi teh žrtev so bili kmalu vidni. Sredi najhujših borb za ©svobojenje januarja 1945. leta so partizani - smučarji Izvedli prve smučarske tekme na osvobojenem ozemlju v Cerknem. Smučarji iz najbolj oddaljenih brigad ao prišli tekmovat naravnost s položajev. Okrog Cerknega so peli mitraljezi in zamolklo pokali bacači, toda naših borcev-smučarjev vse to ni motilo. S smučmi so se pripravljali za nove borbe — za nove uspehe. Smuči so služile našemu Ijnd stvu v borbi za svobodo, a danes v miru, naj mu služijo za krepitev zdravja In za lažje izpolnjevanje njegovih nalog pri obnovi. V spomin na junaška partizanska dejanja je smučarski odbor Fizkulturne zveze Slovenije določil 2. februar za partizansko smučarsko nedeljo. Da se čim bolj oddolžimo žrtvam naših partizanov in predanosti ljudstvu v krajih velikih borb, naj vsa društva in aktivi s pomočjo sindikalnih organizacij, AFž ter krajevnih odborov LMS organizirajo smučarske izlete na bližnja partizanska bojišča, katera pa naj ne bodo oddaljena več kot 8 kilometrov. Društva in organizacije naj se med seboj predhodno dogovore o odhodu na spominski kraj iz raznih smeri in da bodo prišli smučarji istočasno na cilj. V krajih, kjer so enote JA ali KNOJ-a, naj napravijo pohod sporazumno z njimi. Pohod naj ne bo tekmovanje, temveč množična manifestacija smučanja, našega fizkulturnega gibanja in spominski dan. V nedeljo zvečer bodo društva priredila akademije s predavanji o važnosti smučanja, o njegovem pomenu za zdravje in razvijanju delovnih in obrambnih sposobnosti. Dolžnost vsakega fiz-kulturnika, mladinca in mladinke je, da se zaveda pomena tega izleta, katerega namen je obisk naših slavnih partizanskih krajev in da sodeluje pri manifestaciji Prve partizanske smučarske nedelje. FZS, smučarski odbor ZAVRNITEV PRITOŽBE Sekretarijat FZS je na svoji seji 18. I. 1947. zavrnil pritožbo nogometnega sodnika Franja Orla iz Maribora v zvezi z njegovim kaznovanjem kot neutemeljeno in je veljavna kazen, ki je bila objavljena v 1. številki »Poleta. Sekretarijat FZS. Z otvoritve razstave fotoamaterjev v Ljubljani. Od leve na desno stoje: dr. Ferdo Kozak, pretiš. Ljudske skupščine Slovenije, minister Zoran Polič, predsednik FZS, sekretar fotoamaterjev Karlo Kocjančič Naročajte se na POLET! V Ribnici so tekmovali v smučanju za ZREN Načrt dela za ZREN Na anketnem sestanku dne 22. januarja 1947 je bil izdelan naslednji načrt dela za ZREN: 1. Republiški center ZREN-a Je sklenil, da se mora poleg že prijavljenih tekmovalcev za ZREN doseči v Sloveniji še 15.000 novih prijav-Ijencev, kar bi razdelili na posamezna okrožja in sicer: Mariborsko okrožje 2.500 Celjsko okrožje 3.500 Kranjsko okrožje 2.500 Ljubljansko okrožje 3.000 Novomeško okrožje 2.000 Ajdovščina okrožje 1.500 Skupno 15.000 2. Vsi tekmovalci naj se z redno Vadbo pripravljajo na tekmovanje in pravočasno v terminih izpolnjujejo norme. 3. Referenti za ZREN vseh FD in FA naj izdelajo načrt o celotnem kompleksu tekmovanja v letu 1947. In ga predlože okrožnim centrom do 1. marca t. 1. 4. Vsa FD in FA naj takoj postavijo tekmovalne komisije za ZREN v panogah, ki jih lahko sami izvedejo. V krajih, kjer ni za to sposobnih ljudi, naj vsaj 4 mesece pred potekom roka zaprosijo za potovalne komisije. Imenovane komisije naj javijo okrožnim centrom do 5. H. 1947. 5. Vsa PD in FA naj v svrho zdravniških pregledov pošljejo do 5. II. t. 1. podatke o zdravnikih na teritoriju njihovega društva, oz. ja- vijo ime že obstoječega zdravstvenega referenta v društvu. 6. Vsa FD in FA se obvezujejo, da bodo pri splošni vadbi pripravljala tekmovalce na tekme in izvršila vsa tekmovanja v času okvirnega republiškega koledarja. 7. Vsa FD In FA naj na predpisanih obrazcih (št. 2 in 3) ta&oj pošljejo pravilno izpolnjena poročila o izvršenih tekmah okrožnim centrom ZREN-a. 8. Kongresu FISAJ-a se predlaga, da se zaradi pomanjkanja izpitnih komisij za izpraševanje v grupi 1/1 in 2 odobri nov način izpolnjevanja norm in sicer z dostavkom v prilogi: normo izpolni tekmovalec, če na javnem predavanju v okviru množične organizacije samostojno obravnava temo v mejah predvidenih nalog jn o tem predloži potrdilo. 9. Vsa FD in FA naj si takoj oskrbe potrebne naprave za izvedbo tekmovanja. 10. V vseh okrožnih centrih ZREN-a naj se vršijo enkrat mesečno delovni posveti za vse referente ZREN-a po vseh linijah kot LMS, sindikalni, JA itd. OBJAVA Vsi referenti in posamezniki ljubljanskega okrožja za ZREN naj dvignejo za svoje prijavljence 1. roka »Knjižice rezultatov tekmovanja«. Cena je 3 din. Knjižico mora imeti vsak tekmovalec. Okrožni center ZREN. TOČEN SPORED TEKEM ZA ZREN DO 31. JULIJA 1947 I. skupina: točka 4 — točka 6 — II. skupina. točka 3 — III. skupina: točka 3 — točka 4 — V. skupina: točka 4 — točka 5 — točka 6 — IVI. skupina: točka 1 — točka 3 — točka 4 — točka 5 — točka 10 — VII. skupina: točka 1 — točka 3^— -točka 6 — točka 7 — JANUAR: osnovna telesna vzgoja, smučanje, drsanje, smuški tek, drsanje, akrobatika, vaje na orodju, hockey na ledu, visoka gred, smuški skoki, smuški liki, smuk, vaje na orodju, plezanje po vrvi, vzdigovanje bremen, boksanje, rokoborba, FEBRUAR: Ker ima vsak tekmovalec ZREN-a pravico do 2 popravnih izpitov, naj se v mesecu februarju razpišejo še v drugo in tretje posebna tekmovanja v smučanju in smuških skokih ter drsanju. Istočasno s prijavljene! prvega roka morajo tudi prijavljene! drugega roka (decembrskega) izvesti v celoti tekmovanja v zimskih športnih panogah,^ kajti njihova tekmovalna doba poteče koncem novembra, ko ni možno tekmovati v smučanju in drsanju. MAREC IN APRIL: I. skupina: točka 1 — namen lizkulture v FLRJ, točka 2 — higijena telesnih vaj, točka 3 — delo pri obnovi, V. skupina: točka 7 — sabljanje. Poleg navedenega naj bo težišče vsega tekmovanja v mesecu marcu in aprilu na tekmah iz splošne vadbe in težke atletike, kar je podrobno razvidno iz sporeda tekem za mesec janu- ar. V tej dobi naj bodo vsa omenjena tekmovanja razpisana že v drugo ali celo v tretje, ker ima vsak tekmovalec pravico do dveh popravnih izpitov iz vsake panoge. Tudi prijavljene! decembrskega roka naj se vključijo v teh mesecih v ta tekmovanja. MAJ: I. skupina: točka 3 — delo pri obnovi, točka 7 — pohod (tudi tekmovalci drugega roka), II. skupina: točka 4 — kolo, V. skupina: točka 7 — sabljanje (razpis meddruštvenih tekem), III. skupina: točka 5 — turizem ali izlet peš, fečka 6 — (jahanje po ravnem, točka 9 — kolo, točka 10— športne igre, VI. skupina: točka 6 — vodstvo motornih vozil, točka 8 — jadranje po zraku, JUNIJ IN JULIJ: I. skupina: točka 3 — delo pri obnovi, točka 5 — znanje v plavanju (tudi tekmovalci 2. roka), točka 8 — tek čez ovire, točka 9 — vztrajnostni tek, točka 10 — streljanje, II. skupina: točka 1 — hitrostni tek, točka 2 — plavanje, točka 4 —kolo (tudi 2. in 3. popravek), V nedeljo 19. t. m. so fizhulturni-ki v Ribnici na Dolenjskem priredili smučarsko tekmovanje za ZREN, ki je nadvse dobro uspelo, že zjutraj so se zbrati tekmovalci, ki so nato v sprevodu korakal] skozi trg. Približno polovica jih je imela smuči, ostali pa so bili brez njih. To pa še ne pomeni, da je tekmovala samo tista polovica, ki je imela smuči. Ko so se po sprevodu, ki je imel velik propagandni uspeh, začele tekme v smučanju za vse vrste znakov, so tekmovali najprej tisti, ki so imeli smuči, ko pa so oni prispeli na cilj, so st odvezali stremena in posodili smuči tovarišem in tovariši-cam, kt so biti brez njih. Na ta način se je tekmovanja udeležilo točno 100 pionirjev, pionirk, mladincev, mladink ter elanov In članic. Naj-zanimivejše pa je to, da so vsi od prvega do zadnjega izpolnili norme za znak, za katerega so se prijavili. Pri tekmovanju, ki ga je priredilo fizkulturno društvo Ribnica, so poleg njenih članov sodelovali tudi člani sindikatov, LMS in sred-nješolsKa mladina. Komisijo za tekmovanje so sestavljali sami člani prireditelja, kar je tudi iep uspeh in dokaz, da je tudi na Dolenjskem krnčno prebit led in da lahko pričakujemo v bližnji bodočnosti lepe uspehe. Za bodočnost imajo v načrtu izvedbo vseh tekmovanj za ZREN \ smučarskih disciplinah. Tako so fizkulturniki v Ribnici zopet v praksi pokazali, kako si morajo fizkulturniki v primeru pomanjkanja fizkulturnih potrebščin In naprav medsebojno pomagati in ne samo se opravičevati, da jim prireditve zaradi pomanjkanja orodja ni mogoče izvesti! Prvo tekmovanje v drsanju za fizkuiturni znak ZREN Marljivi fizkuiturni aktiv klasične gimnazije v Ljubljani je priredil v soboto 25. t. m. prvo tekmovanje v drsanju za »Zren«. šolska mladina se je zbrala na mestnem ribniku v Ti- voliju, kjer se je Izvedlo tekmovanje iz II. gr. t. 3, t. j. hitrostno drsanje na 100 m. Rezultati tekmovanja so naslednji: 1. Velikonja Marjan (Vl.b) 12,9; 2. Povh Bogdan (V. b) 13,5; 3. Velikonja Tine (VI. b) 14,3; 4. Kante Boris (VI. c) 14,9; 5. Šuliric Viljem (V. a) 15 sekund. Led na ribniku ni bil prvovrsten, kar je bilo vzrok, da vsi tekmovalci niso izpolnili predpisanih norm. Tekmovanje so samostojno organizirali in izvedli učitelji telesne vzgoje na klasični gimnaziji. Korče Danilo. Smučarske tekme za ZREN v Trbovljah Dne 12. januarja je priredil FD Rudar na Sv. Katarini pri Trbovljah smučarska tekmovanja za Slane na 10 km, za mladince na 3 km in za mladinke na 2 km, id so veljala tudi za ZREN. Nastopilo je vsega skupaj 28 tekmovalcev in tekmovalk. Vreme za tekmovanje je bilo ugodno, pa tudi organizacija tekmovanja je bila na višini. Vsi tekmovalci so izpolnili predpisane norme, najbolj pa se je izkazal od tekmovalcev Pokorn Franc, ki je v izredno dobrem finišu dosegel letos najboljši čas v Trbovljah. Rezultati najboljših so bili: Člani (10 km): 1. Pokorn Franc 42:55 min. 2- Majdič Cveto 47:50, 3. Drolc Janez 48:37. 4. Plevčak Jože 49:44. Mladinci (3 km): 1. Rozman Gvido 19:00 min., 2. Kovač Drago 19:30, 3. Pokorn Janez 19:58. Mladinke (2 km): 1. Forle Marjanca 13:20 min., 2. Okorn Vera 14.00, 3 Bern Kamila 15:57, 4. Brleč Silva 16:38. Obveščamo naše naročnike, da je številka našena novega čekovnega računa: 6e-S|$4-5»2l Namesto v smučanju lahko tekmujemo za ZREN v veslanju, plavanju, kolesarjenju ali pohodu »OOCOOOCXX)OOOOOOOOOOOOOOOOOOC> ŠPORTNO EV TELOVADNO ORODJE za vse fizkulturne panoge vam nudi FIZKULTURNI MAGACIN LJUBLJANA, MESTNI TRG 10 Zvezni center ZREN-a je po odobritvi Komiteja za Rzkulturo pri vladi FLRJ in Centralnega odbora Fizkulturne zveze Jugoslavije in v zvezi s predlogom o nadomestitvi grmiča rij n iz I. skupine nalog, izrekel naslednjo odločbo: 1. V krajih, kjer sploh ni snega ali traja samo nekaj dni, se smučanje iz L skupine nalog lahko nadomesti z veslanjem, jahanjem, plavanjem, kolesarjenjem ali pohodom po neravnem terenu, kar je odvisno od terenskih in ostalih možnosti in po priloženih normah. a) veslanje: izpit se vrši posa- mezno in sicer v čolnu z dvemi vesli. Dolž.ina čolna 3,5 do 5,5 m, brez jambora in jader. Izpit naj se vrši na mirnem morju in ne ob modnem vetru in na velikih valovih. Veslač mora veslati sam, stoječ z obrazom proti cilju ali sedeč z obrazom proti krmi, prostovoljno menjajoč položaj in način veslanja. Polovico proge preide veslač v eni smeri, nato se obrne za 180° in se vrača po isti progi nazaj, tako da sta start in cilj na istem mestu. Čas se meri od trenutka ko tekmovalec zapusti startno mesto in do trenutka, ko preide ciljno črto. Norme so naslednje: MOŠKI. Za mladinski znak (1 km) = 11 minut 32 sekund, bronasti znak (1 km): 10:00 min. (za skupino B), 10:30 min (C), 11:30 min (D); srebrni znak (2 km): 20 minut (B), 21 minut (C), 22 minut (D); zlati znak (3 km): 30 min. (B), 32 min. (C), 34 min. (D). ŽENSKE- Mladinski znak (1 km): 13:30 minut, bronasti znak (1 km) 12 minul (B), 12:30 (C). 13:30 (D), srebrni znak (1 km) 11 minut (B), 11:30 min (C), 12:30 (D); zlati znak (1 km): 10 minut (B), 10:30 (C), 11:30 (D). b) jahanje: III. skupina, naloga štev. 6: dolžina steze se skrajša za SO0/#. Norme bodo objavljene naknadno c) plavanje: III. skupina, naloga št. 2: norme ostanejo iste. d) kolesarjenje: III. skupina, na- loga št. 9: znižane norme bodo objavljene naknadno. Dolžino steze in norme bo odredil republikanski center Bosne in Hercegovine. 2- Hoja po snegu: v krajih, kjer iz kakršnega koli razloga smučanje še ni razvito in kjer se niso odgovarjajoči pogoji za množični razvoj tega športa, se lahko smučanje nadomesti v zimski sezoni 1946/47 s hojo po snegu in sicer v tekmovanju za mladinski, bronasti in srebrni znak s sledečimi normami: MOŠKI: mladinski znak (5 km): 1 ura. bronasti znak (10 km): 1:55 ura (B), 2 uri (C). 2:05 uri (D); srebrni znak (10 km): 1:50 (B), 1:55 (C), 2 uri (D); zlati znak (10 km): 1:40 (B). 1:45 (C), 1:50 (D). ŽENSKE: Mladinski znak (3 km): 1 ura; bron. znak (5 km) 1:15 (B), 1:20 (C), 1:25 (D), srebrni znak (5 km) 1:10 (B).' 1:15 (C), 1:20 (D); zlati znak (5 km) 1:05 (B), 1:10 (C), in 1:15 (D). 3. Tekmovanje na primitivnih smučeh: fizkuiturni kom, ki tekmujejo za ZREN na primitivnih smtiček domačega izdelka in poleg tega nimajo pravilnih vezi in smučarskih čevljev, se lahko skrajša v zimski sezoni tekmovalna proga iz L skupine nalog za 10%, če tekmujejo za mladinski, bronasti ali srebrni znak. GO FISAJ-a. Na cMsku pri naših bodočih vaditeljih Ena največjih nalog-, ki jo je uspelo izvesti Fiv,kulturni zvezi Slovenije, je oživotvor-jenje Zavoda za flzkuitnro v Ljubljani, ki je začel delovati v jeseni leta 1946. To željo smo imeli fiz.Uul-turniki v Sloveniji že nekdaj, le da si je v predvojnih razmerah skoraj niti nismo upali izraziti, ker smo v naprej vedeli, da ne nemo našli iri merodajnih čimteljih potrebnega razumevanja. Ta doba je sedaj za nami in stopili smo na pot znanstvenega športnega delovanja, ki je ne samo edino pravilno, ampak tudi edino sredstvo za dosego velikih uspehov, ki jih čez nekaj let res lahko piičakujemo in nc samo želimo. Zavod za fizkul. turo pa je tudi najboljše sredstvo za omasovljenje iizkiiltu-re v Sloveniji, *aj bo Iz njega izšlo vsako leto več fizkultur-nih učiteljev in vaditeljev, ki bodo propagirali fizkulturno gibanje med ljudstvom in fiz-kulturnike tuni res strokovno vodili! vodniki že pri društvih, pri mladini vezali nuditi pomoč fizkulturnim ta pionirjih. društvom in večkrat tedensko cbisku- Tudj ostala kulturno prosvetna in Mo telovadbo pri fizkulturnih dru-politična vzgoja je vključena v dnev- Stvih, kjer delujejo kot vodniki vrst. ni red, tako da so stalno povezani V vsem njihovem delovanju je vi-z dnevnimi dogodki. Skupno obisku- d6"11 sedaj, po nekaj mesecih, pre-jejo tudi razna strokovna predavanja cejšen napredek. Koaec februarja ta tekme. Samo življenje v internatu pa je slika trdne povezanosti in tovarištva, discipline pa tudi vedrosti in veselja. POTREBEN NAM JE KADER . FIZKULTURNIH STROKOVNJAKOV že od jesenskih dni odmevajo v sva z delom. Jaz sem izpraševal go- pojdejo na 14 dnevni smučarski tečaj, da se nauče še osnov smučanja . UČE SE 27 PREDMETOV Za zaključek navajamo še njihovih 27 predmetov, ki se jih uče, in njihove predavatelje. Prvo mesto zavzemata anatomija in fiziologija, kateri poučuje dr. Milan Cunder. Nato Zavod ima namen, da činvprej higiena, ki jo poučuje dr. Ivan Bo- usposobi kader flzkulturnih strokov- nač, prva pomoč pri športnih nezgo- njakov in organizatorjev za delo v dah (dr. Brecelj Bogdan), biomeha- množičnih organizacijah (OF, sindi- nika (dr. Milan Cunder), psihologija katih, LMS), šolah, flzkulturnih dru. (dr. I. Schmiedt), metodika (Vazzaz štvih, aktivih itd. V tem letu si Jelica), zgodovina fizkulture (Serpan poslopju telovadnega doma na Ta- jence o raznih podrobnostih njiho- morajo pridobiti osnovno in teore- Edi), vadisča in orodje (inž. Bloudek boru glasovi korakov, pogovorov in vega študija, medtem pa je moj to- Učno znanje, ki jih bo usposobilo za Stanko in Pavšič), državljanska petja, ki pričajo, da je v poslopju v-ariš posnemal zanimive momente z takojšnje delo na terenu in jim vzgoja, in organizacija fizkulture velika družba mladine. Slučajni pri- njihovega praktičnega dela učenja, bo osnova za n-adaljno samoizobraz- (Knol Vinko), propaganda fizkulture šlec bi morda sklepal, da je tu na Iz njihovega pripovedovanja sem iz- bo pri študiju. Tako ne bomo dobili (Kuret Dušan), ruščina (Jovanovič delu kak tečaj, ki Do verjetno čez vedel, da je njihovo življenje v šoli, absolventov, ki bodo samo natrpani Rada), prakUčni nastopi (Kabaj Jo- kak teden ali dva minil in bo nato v internatu in izven njega zelo pe- s teoreUčnim znanjem, v praktičnem žica in Drago Ulaga), splošna vadba zopet zavladala tišina. Toda to te- stro in delavno , delu pa se ne bi znašli. Zato je vse (Bergant Janez, Ulaga, Kabajeva), kanje in živahno pogovarjanje traja ........................ že nekaj mesecv in so se ga prebivalci že skoraj tako privadili, da ga niti več ne slišijo. ši'e kdor bi se podrobneje zanimal, kaj počne ta množica mladincev in mladink, bi zvedel, da so to gojenci Zavoda za fizkulturo v Ljubljani, naši bodoči fizkulturni vaditelji jn organizatorji. ZAČETEK JE BIL STORJEN Nekega meglenega jesenskega dne so prvi gojenci in gojenke, ki jih je bilo komaj kakih deset, začeli polagati praktične izpite. Z njimi vred so bili pesimistično razpoloženi tudi njihovi bodoči učitelji, kajti število slušateljev res ni bilo veliko. Poleg tega še tista megla in mraz nista vplivala preveč vzpodbujajoče. Iz uprave Zavoda so sicer prihajale vesti, da se je prijavilo dostj več slušateljev kot jih polaga praktične izpite, da pa so iz tega ali onega razloga zadržani, To pa je bila tudi edina tolažba, poleg zavesU, da je začetek vedno težak ta da takoj v začetku ne moremo videti strehe zgradbe, ki ji šele kopljemo temelje. Nekaj časa smo čakali, da s« bo še od kje pojavil kak gojenec ali gojenka, nato pa smo začeli z izpiti. Najprej skok v višino, potem, met kiogie in končno tek. Kljub precej- (ja se šolsko delo in ostalo življenje e njemu mrazu, ki je onemogočal do- razvije točno po določenem dnevnem bre uspehe, je bilo razvidno, da >>ma- redu, se že sedaj pripravlja na poz-teriai« ni slab in da bodo verjetno nejše važne naloge, obenem pa se vsi vsi opravili praktični del izpita z vzgajajo k disciplini in redu. Ves do- SLIKE Z ZAVODA ZA FIZKULTURO V »-JUBLJANI. Levo zgoraj: tovarišica Sošič Anica iz Herpelj v Slovenskem Primorju, se je takoj po osvoboditvi začela zanimati za fizkulturo, sedaj pa želi postati vaditeljica; v sredi zgoraj: gojenci in gojenke pazljivo poslušajo pred avanje; na desni zgoraj: med uro pouka v boksanju; levo spodaj: pri splošni vadbi; v sredi: vaja na gredi; na desni: vsako soboto je vadba v teku na prostem. KAKO ŽIVE IN KAKO SE UČE delo usmerjeno predvsem v praktič- vaje na orodju (Gregorka, Vazza- Dežurni ki skrbi vsak dan z-, tn Do de,° in z ozirom na prilike, v ka- zov-a, Longyka), lahka atletika (Ula. ’ 1 i - K a , (eriir se bodo znašli na terenu (po- ga, Kabajeva), borilne vaje (Danilo manjkanje telovadnih prostorov, Erbežnik), igre (Papež Nuša), od- orodja, organizacij itd.). Poseben po- bojka (Erbežnik, Kabajeva), košarka udarek je na politični vzgoji, pred- (Erbežnik, Kabajeva), ljudski plesi vojaški vzgoji, praktičnih urah in na (Šuštar Marija), nogomet (žitnik sms v; t£sR s rr“ sst- to, da so polagoma začeli od vseh hove duševne in telesne lastnosti, ob-koncev in krajev prihajati gojenci in enem pa se metodično in tehnično ■«. .... ™*** zadovoljivo število. Gojenci in gojen- tika, športne igre, orodna telovadba, ke so iz Ljubljane, Maribora, Celja, plezanje, smučanje, narodni plesi, Ptuja, Trbovelj, Novega mesta, Rib- masaža in predvojaška vzgoja so niče, Kočevja, Hrastnika, Mežice, šo. praktični predmeti, poleg njih pa je štanja, Bleda, Jesenic, Radovljice in ge dosti teoretičnih, kot anatomija, se v okviru tekmovalnega načrta ob- bro osnovno znanje, škofje Loke, poleg tega pa tudi iz fiziologija, prva pomoč, higiena, me. Slovenskega Primorja, in sicer iz (odika in zgodovina fizkulture, orga-Kobarida, Tržiča, Tolmina in Her- nlzacija in propaganda, ruščina in Večinoma so se že prej bavili drž. vzgoja, ki jim omogočajo, da se s fizkulturo in zato niso prišli brez gim bolj vsestransko izpopolnjujejo osnovnega znanja. Poučevanje je za- v svojem bodočem poklicu. Delo je slušatelji v raznih razredih ljubljan- Kabajeva), predvojaške vaje (Žitnik skih šol pri telovadnih urah in se Vinko), streljanje (Cestnik Pero), tako tudi spoznavajo s prilikami, v čitanje kart (Kump Robert), masaža iterih se danes uči fizkultura. V drugem semestru bodo priredili Kot vidimo, je med predavatelji gojenci in gojenke več nastopov, ki vrsta fizkulturnih strokovnjakov in jih bodo sami pripravili. Da se za drugih prvovrstnih moči, ki bodo da- praktično delo še bolj usposobijo, so li našim bodočim vaditeljem res do- li tekmovalnega načrta ' Sabljanje je šport, ki razvija telo In duha Sabljaški šport se je razvil v Slo. ijena kot taloa, mnogi pa so padli kot _____ _ veniji do večjega obsega med prvo in borci. Za pozitivnost nadaljnje šolo radi tega vsaj v praktičnem delu laž- naporno in zahteva^ zdravega vse- drugo svetovno vojno. Uspehi Sloven. in njen uspešen razvoj pa nam jamči, je, nikakor pa ne v teoretičnem, kjer stransko telesno in duševno razvitega cev na mednarodnih turnirjih in pr- jo imena partizanov: Peagov Marjan, se poučujejo predmeti, o katerih go- človeka, obenem pa izgrajenega m venstvih so bili veliki. Omenimo naj večkratni prvak, Koršič Marjan, Ku. jenci razen redkih izjem niso dosti naprednega državljana nove Ju"o- na kratko zmago nad Brazilijo, leta kec Bojana, nadalje imena aktivistov- vedeli elavije. ° 1936. prehod v H. kolo na olimpiadi, ilegalcev Cvetko Rudolf, Brago Man- leta 1937. uspešni nastop na svetor. deljc, dr. inž. Marion, dr. Koršič, Pre-Tako tudi ne preneha njihovo delo nem prvenstvu v Parizu, takoj nato želj Marjana, inž. Ferlan, po šolskih urah, katerih število je uspeh na svetovnem akademskem Sabljanje je šport, ki razvija telo povprečno 7 na dan, ter se nadaljuje prvenstvu, kjer smo osvojili 6. mesto, in duha, kleše jeklene značaje ter v raznih treningih in pripravah za 1938 leta smo zmagali nad Italijo v vzgaja predvojaško vzgojo mladine. ENO POPOLDNE V ZAVODU ZA FIZKULTURO V LJUBLJANI že dolgo sem se pripravljal, da obiščem naše bodoče fizkulturne vadi- telje pri njihovem delu v telovadnici akademije tekmovanja z drugimi ak- Portorožu, sodelovali potem na sve- Pričel se je drugi tečaj v prostorih ta v predavalnici. Končno je bila od- tivi in društvi ter vestnem predela- tovnem prvenstvu v Pieštanih ter na Narodnega doma v Ljubljani. Vod-točitev tako trdna, da sem pregovoril vanju šolske snovi. Osnovani so štu- mednarodnem turnirju istega leta v stvo tečaja je v izkušenih rokah še našega fotoreporterja in skupaj dijski krožki kot nova oblika učenja, Jugoslaviji. olimpijskega prvaka tov. Cvetka Ru- sva prejšnji torek vstopila v telo- ki se dobro obnesejo, saj ravno tukaj Izbruh druge svetovne vojne je pre- dolfa, diplomiranega učitelja sabija-vadnico na Taboru, kjer je profesor lahko boljši ta sposobnejši pomagajo Rinil polet mladega sabljaškega po. nja. Začetniške vrste vodi tov. inž. aga pravkar imel uro splošne drugim, katerim dela učenje večje kreta. Okupacija je silno razredčila Verčko in se je treba njemu javiti vadbe. Razložila sva mu svoje želje, preglavice. V političnem delu se iz- vrste naših sabljačev. Prvaki štepie vsak torek ah petek ob 19. v prostaki jim je prav rad ustregel, in začela popolnjujejo tako, da pomagajo kot Mirko in Hanžič Ferdo sta bila ustre- rih bivšega Udarnika. Pregled lahke atletike 1946 v Slovenili (Nadaljevanje iz !• štev.) V skokih v pretekli sezoni nismo zabeležili tako velikega napredka kot v tekih. Ne velja pa to za tovarišice, ki so od prejšnje sezone tudi v skokih tako v kvalitetnem kot v kvantitativnem pogledu napravile velik korak naprej- Dočim je pri moških opaziti, da je dober samo najboljši skakalec, ki prav za prav nima resne konkurence, je pri ženskah stanje ravno nasprotno. Posebno na vrhu tabel je izenačenost tako velika, da odločajo samo centimetri. To je najboljši dokaz, da lahko v prihodnji sezoni pričakujemo od njih še znatno boljše uspehe, kar za lali-koatiete ne moremo trditi in bo treba z intenzivnim delom na terenu dobiti čim več novih tekmovalcev, da ,se dvigne splošni nivo uspehov. Vzrok v Uršič (O), 5,—G. 11,40 Praček (GJ) in Kočan (Me), 7. 11,29 Stavbe (O), 8. 11,18 Medja (GJ), 9. 11.15 Metelko (Me), 10. 11,01 Polič (SG). O troskoku se ne da dosti govoriti. Edina troskokaša Nabernik in Žgatin sta se kmalu poškodovala tu nista mogla več tekmovati. V tej disciplini je nazadovanje največje. SKOK OB PALICI 1. 335 Prlbošek (U), 2. 330 Špan (S). 3. 300 Špindler (U), 4.-6. 290 Kosec (S), Stavbe (O) in Huderin (R), 5. 271 Lah (ŽeM), 8.-9. 251 Eferi (S) jn Rak (O). 10. 250 Jenko (C). Tudi v tej disciplini ne beležimo skoraj nobenega napredka. Pribošek je sicer izboljšal svoj rezultat iz leta 1945 za 5 cm, dobili smo novega nadarjenega skakalca Špana in deloma neuspeha naših skakalcev moramo Špindlerja, v ostalem pa ni opaziti iskati v prvi vrsti v majhnem številu prav nobenega napredka. Zabeležene nastopajočih, nato v nezanimanju za rezultate ima samo 15 tekmovalcev skoke iu tvolj slučajni gojitvi skokov, in še od teli jih je sedem na račun Večina skakalcev se sploh ni posebno deseteroboja pripravljala za tekme v skokih in so 28 In da je Deržkova, ki je bila naj. boljša 1. 1945 v pretekli sezoni šele na 13. mestu. Največ izgledov za bo. dočnost imajo Celjanke Majcenova, Gradišarjeva in Posinekova, ki so v uspehi le p!od nadarjenosti. Končno je vzrok tudi nepoznanje teiinične izvedbe skokov, pri čemer tekmovalci niso sami krivi ampak je krivo pomanjkanje vaditelja, ki bi jih pri vadbi popravljal. Isto velja v neki meri tudi za lahkoatbddnje, le da imajo one radi nizkega nivoja predvojne ženske lahke atletike v Jugoslaviji za postavljanje dobnb rezultatov lažje stališče, ker lahko postavijo dober rezultat, če so le dovolj nadarjene. Zato tudi ti uspehi, čeprav za naše prilike zolo dobri, z mednarodnega stališča niso dosti vredni. Iz vsega tega'lahko napravimo zaključek. da manjka našim lahkoalle-tom v prvi vrsti čim več novih tekmovalcev. polog tega pa strokovno vndshlr. našim lahkoatletinjam pa primanjkuje predvsem strokovno vodstvo, čeprav 'utli v pogledu množičnosti še ni doseženo pravo število. Deseterice- najboljših v posameznih disciplinah skokov so naslednje: LAHKO ATLETI SKOK V DALJINO 1. 663 Špan (S), 2. 647 Podlogar (E). 3. 637 trepinšok (O), 4. 617 Jereb (S), 5. 614 Žgatin (O) 6.-7. 609 ZTn-šek (ŽeM) in Medja (GJ), 8. 604 Be-d°ntič (Razlag, Breuice) 9. 595 Kola-riž (ŽeM) 10.—41. 590 Gunde (NM) in Kravanja (€erkni#a). Rezultat Špana, najboljšega na tabeli. je z ozirom na njegove povprečne uspehe nekoliko previsok, čeprav ima vse možnosti, da ga pod gotovimi pogoji doseže. Podlogar in CrepinSek bi morala predvsem izboljšati svoj slog, ker prej ne smeta pričakovati izboljšanja. Od »stalili skakalcev ima veliko izgledov P' denTč iz Brežic, ker je očividno nadarjen, poleg tega pa tudi Zrimšek in Kravanja- 37 na tabeli ima rezultat 5.07 m (Topovšek, Gonijlsko). SKOK V VIŠINO 1. 181 Žgatin (O), 2. 171 Kolarič (ŽeM), 3.—7. 465 Špan (S), Špindler (U), Slanina (f). Kravanja (Cerknica) in Marek (ŽvM), 8,—15. 160 Jereb (S). Novak (NM). Kokol (L), Ličar (R), Pribošek (.{'), Stavbe (O). Zimšek (ŽeM) in Vončina (Ko). Tipični skakalec v višino je razen Slanine in Mareka, ki sta že »o!d bovsn , le Žvabu, kateremu pa tudi manjka s!r»k«v»*i vaditelj, da ne hi delal pregrsedi napak, navadno že pred tekni vanje«, ko se ne zna pravdno ogir!: in pedobno, ker sicer ne Iio megel še izfetAjšaM svojih uspehov. Ol staliti jp zel* dober Kolarič, čeprav to n njiesvav disciplina, na-rtnlip še S|»'n drsališče FD Triglava pod Ce-Uinovim graacm v Ljubljani prizorišče naj večjih borb v hoclieyu na ledu za natj.ov državnega prvaka v letu 1947. Za ta naslov so se borili prvak Hrvatske zagrebška Mladost, prvak Slovenije domači Triglav, prvak Srbije Crvena zvezda iz Beograda in pa-vak Vetivodtne Spar tak iz Subotice. Kakor je bilo pričakovati, se je odločilna borba za naslov državnega prvaka vodila med ljubljanskim Tri-glavcm in Mladostjo iz Zagreba, ki je že po prvih tekmah imela največ izg ledov, da osvoji prvenstvo. In res je Zagrebčanom v boljši igri uspelo zasluženo premagati našega zastop-nlea< ki je bil dosedanji di-žavni pr-vtlc. Nov državni prvak je zmagal v vseh ti eh tekmah, posebno v prvih dveh z visokim rezultatom, ne da bi prejel kak gol. Po končaiem prvenstvu je naš dopisnik zaprosil sodnika tov. kapeta-. na Luceta Žitnika (FISAJ) za njegovo mnenje o tekmah za letošnje državno prvenstvo v hockeyu, ki mu je podal naslednjo izjavo: O hockeyu v naši državi lahko rečem, da je dosegel predvojno raven, če je morda ni celo prekoračil. Toda mednarodne ravni v hockeyu na ledu tako dolgo ne bomo dosegli, dokler ne bomo imeli umetnih drsališč. Takrat bo trajala hockeyska sezona tudi pri nats najmanj 4 do 5 mesecev, kar bo. 'našim igralcem omogočilo daljši treninig, več domačih in mednarodnih tekem in seveda večji napredek in več uspehov. Sedaj traja sezona hockeya na ledu pri nas največ diva meseca, v Beogradu pa niti toliko, kar je več kakor prema- lo. Prvi mesec porabijo našu hockeyi-sti za to, da dosežejo tisto znanje in uvežbanost, ki so ju imeli prejšnje leto, in samo en mesec jim o« tam e na razpolago za napredek in izpopolnjevanje v igri. V tako kratki sezoni pa nimajo niti časa za večje število tako medsebojnih kakor mednarodnih srečanj, v kateaih bi si nabrali vsako leto več izkušenj. O posameznih društvih pa lahko reči m namebnje: Novi državni prvak FD Mladost iz Zagreba je dosegel ogromen napredek z ozirom na svojo predvojno igro. Njihov prvi napad v sestavu inž. Tomič, Miočka m inž. Stipelič predstavlja stvarno povprečen napad najboljših mednarodnih moštev, dočim drug« napad nekoliko zaostaja za njim. Branilca Mladosti sta dobra in sta bila najboljša na prvenstvu. Tudi vratar zagrebškega moštva je bil eden najboljših. Za moštvo Mladosti kot celoto je karakteristična zelo dobra povezana in skupna igra. Pri moštvu Triglava se opaža, da si igralci pomagajo z dosedanjimi izkušnjami in igrajo nasprotno od igralcev Mladosti bolj individualno; kar pa jim seveda prinaša manj uspehov. Velika razlika je med starejšimi igralci v prvem napadu in novejšimi v drugem napdu, kar je napaka društva, da si ni znalo pravočasno še pred vojno vzgojiti mlajšega naraščaja. Moštvu se pozna, dat za časa vojne ni igralo, zaradi česar mu manjkata boljša vigmnost in kondicija. Z oziircm na odločilno tekmo med obema omenjenima društvoma lahko rečem, da je bila Mladost v prvi, posebno pa v drugi tretjini igre precej v premoči, dočim sta bila nasprotnika v tretjem delu igre enakopravna. Z ozirem na celotno igro pa je Mladost popolnoma zaslužila naslov državnega prvaka, U&r je kot celota bila najboljše moštvo na prvenstvu. Pri moštvih Crvene zvezde in Spar-taka je pozdraviti, da gojite to športno panogo, ker so klmateke prilike pri njih mnogo slabše kot v Zagrebu in Ljubljani. Njihova osnovna pomanjkljiv otst je ta, da so njih igralci Moštvo novega državnega prvaka v hockeyu FD Mladost (Zagreb) slabi drsalci. Pohvalno za obe moštvi (posebno za Crveno zvezdo) je, da sta se borili do poslednjega momenta, čeprav sta z Mladostjo m Trjglar vem izgubili tekmi s tako visokimi rezultati. Razmerje moči obeh moštev napram Mladost« in Triglavu v glavnem odgovarja dosežen m rezultatom. Ne oziraje se na rezultat 4:3, S katerim je Crvena zvezda pred kratkim premagala Spartaka v Beogradu, lahko rečem, dn sta bili obe moštvi na prvenstvu veliko boijši kot v omenjena tekmi, ker sla nabral; že v prvih tekmah nekaj izku- šenj in znanja. Medsebojno sta enakovredni, kar je pokazal tudi neodločen rezultat med njma v tekmi za tretje in četrto mesto. S tem je tov-kapetan Žitnik končal svojo izjavo-Program tekem na državnem prvenstvu je bil naslednji: prid včerajšnjim, ob 19.; Mladost : Spartak, ob 20.15: Triglav : Crvena zvezda; včeraj, ob 19.: Triglav : Spartak, ob 20.15: Mladost : Crvena zvezda. danes, ob 10.: Mladost : Triglav, ob 11.15; Spartek : Crvena zvezda. Rezultati posameznih tekem državnega prvonetva v iiockeyu: Mladost ; Spartak 16:0 (5:0, 4:0, 7:0) Triglav ; Crvena zvezda 8:0 (3:0, 3:0, 2:0) Triglav Spartak 12:1 (4:0, 4:0, 4:1) Mladost : Crvena zvezda 11:0 (1:0, 4:0, 6:0) Mladost : Triglav 4:0 (1:0, 3:0, 0:0) Spartak ; Crvena zvezda 1:1 (0:0, 0:1, 1:0) Lestvica državnega prvenstva v hockeyu: Mladost 3 3 0 0 31 :0 6 Triglav 3 2 0 1 20:5 4 Spartak 3 0 1 2 2 : 29 1 Crvena zvezda 3 0 1 2 1 :20 1 prvega dne prven-nastopili v naskd- Pred začetkom prve tekme v pe- nik, nato pa se je začelo državno pr-tek zvečer je v imenu Fizkultume venstvo. V naslednjem podajamo po-zvze Jugoslavije na drsališču zbrana drobno poročilo o posameznih tek-moštva pozdravil kapetan Luče Žit- mah. Mladost: Spartak 16:0 (5:0, 4:0, 7:0) hockeyyu v začetni dobi neprecenljivi odliki, ki se jima bodo sčasoma pridružili še znanje in uspehi. Mladost je pokazala v vsakem pogledu zadovoljivo igro. Prav posebno je ugnjal prvi nepad, čigar napadalna trojica je z ozirom na svojo skupno igro že prvi večer pokazala, da je nedvomno nad boljša v državi. Njene smotrne kombinacije in precizno podajanje so v največji meri pripomogle Mladosti do »ako visokega rezultata. Igra je bila kljub podrejenosti Spartaka precej živahna. Napad Mladosti .je venomer ogražal vrata svojega nasprotnika in Subotičani so svojemu vratarju lahko hvaležni, da niso s še višjo razlito golov izgubili tekmo, ki sta jo na splošno zadovoljstvo vodila ljubljanski sodnik Vodišek in kap. Žitnik od FISAJ-a. V prvi tekmi stva sta moštvi njih postavah: Mladost: Weiner—Donoval, BirsiIj —inž. Tomič, Miočka, inž. Stipetič (prvi napad), Mirti, David, Hočevar (drugi napad), Marič (rezerva); Spartak; Priboj—Szegir, Šokčič— Ladockj II., Kmeta, Jonas (prvi napad), Ladockj I., Vidicki, Lasalo (drugi napad), Poljak (rezerva). Že takoj v začetku je bilo videti, da bodo Subotičani igrali podrejeno vlogo. Nekateri med njimi so napravili vtis, kakor da še mrso docela sigurni na drsalkah. Zdi se tudi, da vsi še ne poznajo dobro hock>eyskih pravil, v skupnj igri še niso doma. Zato so bile njihove napadalne akcije domala že v kali zatrte. Moštvo pa se je odlikovalo po svoji požrtyo-valnosti in borbenosti, kar sta tudi v Triglav : Crvena zvezda 8:0 (3:0, 3:0, 2:0) V drugi tekmi prvega večera sta se pomerila prvak Slovenije Triglav in prvak Srbije Crvena zvezda. Razmerje sil je bilo podobno ornemu iz prve igre, vendar se je zdelo, da so Beograjčani bolj doma na ledu kakor njihovi sosedje iz Subotice. Tudi pri njih je bilo videti, da se bore še z začetniškimi težkočomi. Ne glede na kratek obstoj hockeydke družine, so precej vplivale na formo moštva tudi slabe vremenske razmere, ki so jih imeli v tej sezoni v Beogradu. Upoštevajoč te okotoosti je Crvena zvezda postavila nasprotnika, ki je dostojno zastopal mladi hock>eyski šport v borbi z dosedanjim prvakom te fizkultume panoge v državi. Triglavani so predivedli lepo igro, Z b&toovitimi napadi_ so pogosto prehajati pred vrata svojih nasprotnMcdv’ in ustvarili nešteto zrelih pozicij za zadetek. Z netočnim dodajanjem pa so zapravili mnogo priložnosti za gol. Aljančič, dr. Gogala »n Eržen spadajo med najjboljše napadalce, veni dar zaradi nepovetzane igre ne do sezajo takih uspehov. Icli bi jih drto gače lahko dosegli. V prav dobri for> mi je bil Pavletič. Namesto poškodovanega Pogačnika je igral desnega branilca izkušeni Lomlbar, ki se je spretno uveljavil na novem mestu. Tudi igra med Triglavom in Crv©' no zvezdo je bila vseskozi zanimiva, čeprav so se Beograjčani v glavnem omejevali na obrambo. Za Crveno zvezdo so igrali: Miletič, Rajič, Jovanovič M., Miljkovič, Karanovič, Jovanovič B„ Stevčie, Ivanovič, Mihailovič; v moštvu Triglava so nastopih; Gorše, Lombar, Pavletič, Aljančič, Eržen, dr. Gogala, Mlakar, Betetto, Ogrizek. Tekmo ste sodila: Vodišek (Ljubljana) in Va.lušruk (Zagreb). Tekmam prvega dne je prisctstvovalo okoli 1000 gledalcev. Triglav: Spartak 12:1 (4:0, 4:0, 4:1,) V prvi tekmi drugdga dne državnega prvenstva v hod.ceyu na ledu ee je zgodilo majhno presenečenje, Spartaku g© je posrečilo doseči čat-sten gol v tekmi s Triglavom. Moštvi sta n asi opili v natsledhjih postavah! Spartak: Priboj, Szego, Vidicki, Laockj I., K m e (z, Poljak, Laszlo, La* dock; II., Sokčič; Triglav: isto kot v tekmi proti Cr-veni zvezdi. Tekmo sia sodila prav dobro Zitn.fe in Vačušnik. Tekma je bila mnogo lepša kakor ona med Spairtakrm in Mladostjo, ker so Siiibotičaini pok amil mnogo več znanja kakor v prvem srečanju. Vendar so še vedno igrali preveč defenzivno. Gole so dosegli Aljančič in Eržen po 5, Pavletič in dr.' Gogala pa po enega. Goi za Spartak je bil avtogol Eržena tik pred koncem tekme. Mladost: Crvena zvezda 11:0 (1:0, 4:0, 6:0) Tudi včerajšnje drugo srečanje je bilo zanimivo. Hockeysko moštvo Crvene zvezde je v prvi treti ini igre tako dobro branilo Svoja vrata, da se je Zagrebčanom šele tik pred zaključkom prve tretjine posrečilo spraviti ploščico v mrežo, V nadaljnjem poteku tekme pa je prišla ver» Uka rutina Zagrebčanov vedno bolj do veljave. Mladost je nastopila v isti POštavJ kot v tekmi proti Spartaku. Crvena zvezda pa je zaradi poškodbe enega svojih najboljših igralcev Rajiča v, tekmi s Triglavom nastopila v naslednji postavi: Miletič, Miljkovič, Jovanovič M., Jovanovič B., Karanovič, Ivanovič, Stevčič, Mihajlovič. Gole so dosegli: inž. Stipetič 4, Miočka 3 ter inž. Turnič in Donoval po 2. Tekmo sta &**iia prav dobro Vodišek in Žitnik. Tudti drugi dan jo tekmam prisostvovalo okoli 1000 gledalcev. Mladost:Triglav 4:0 (1:0, 3:0, 0:0) V današnji prvi ia adločiln; tekmi za naslov državnega prvaka v ho-ckeyu sta obe moštvi nastopili V istih postavah kot v prejšnjih tekmah. Takoj v začetku je Mladost prešla v napade, toda dolgo časa ni mogla doseči vodilnega, gola. V sicer odličnem napadalnem triu se je danes posebno odlikoval inž. Tomič, ki je končno po uspeli soloakciji dosegel Stran 7 prvi gol. V drugi tretjini je Mladost že bolj prevladovala in je razpoloženi inž. Tomič kar trikrat zapovrstjo poslal ploščico v mrežo Triglava. Skupna Igra zagrebškega prvega napada in njegove lepe kombinacije so pretile, da bo Triglav danes doživel visok poraz. Toda v tretjem delu igre so Ljubljančani zaigrali podobno kot v prejšnjih časih in je bila igra: v tem delu tekme enakovredna. Ljubljančani so imeli priliko doseči vsaj častni god, toda dobra igra zagrebške obrambe Je povzročila, da je Mladost osvojila prvenstvo brez omadeževanih vrat. Tekmo sta prav dobro sodila žitnik in Valušnik. Prvenstva Slovenije v umetnem m «» Hocfcoysko moštvo »Triglava«, ki je z Izjemo Pogačnika (četrti od desne proti levi) zastopalo Slovenijo na državnem prvenstvu Spartak: Crvena zvezda 1:1 (0:0, 0:1,1:0) V zadnji tekmi državnega prven- je Crvena zvezda prva prišla v vodstva v hockeyu je Spartak nastopil stvo in sicer po Ivanoviču, šele na- Ir TVTkfifonrl +.rvl-_____X. x _ . •. w , V teti postavi kot v tekmi proti Triglavu, Crvena zvezda pa je razen Rajiča nastopila še brez Miljkoviča, ki je bil to se je razvila ogorčena borba, ker so Subotičant hoteli vsekakor osta- — —j---------, ti na tretjem mestu v lestvici, ki so poškodovan v včerajšnji ga imeli že pred to tekmo. Res jim 1~"" J je v. zadnjem delu igre popolnoma nepričakovano uspelo Izenačiti re-. zultat, ko je Poljak iz Spartakovega Ivanovič, Mihajlovlč, prostora poslal ploščico po zraku čez vse igralce Crvene zvezde mi-vratarja v beo- igri z Mladostjo; njena postava je bila takšna: Miletič, Karanovič, Jovanovič M Jovanovič B. Stevčič. Zaradi poškodbe omenjenih dveh mo presenečenega igralcev Crvene zvezde je imel Spar- grajska vrata. tak danes premoč v igri, česar pa Tekmo sta vodila Vodišek in Vani znal izraziti tudi z rezultatom, lušnik. Današnjim zaključnim tek-» njegovem moštvu sta se posebno mam, za katere je vladalo precej-odlikovala dvojčka Ladocki I. in II., šnje zanimanje, posebno za tekmo ki sta zelo mlada igralca in mnogo med Mladostjo in Triglavom, je pri-obetata. Čeprav je bil Spartak boljši, sostvovalo okoli 2000 gledalcev. Smučarske tekme novomeškega okrožja progi dosegel najboljši čas Dekleva, član fizkultumega aktiva Trošarine tz Ljubljane, ki je prevozil progo v 37.07 min. TEK na 5 km, mladinci od 14 do 18 let (8 tekmovalcev): 1. Zobec (gimnazija Kočevje) 31.06, 2. Benčina 31.07, 3. Mohar 31.41, 4. Kožar 32.04, 5. Krampelj (vsi Ribnica) 33.10, 6. Paradiž (Kočevje) 33.14, 7. Savnik (Novo mesto) 33.30. TEK na 3 km, mladinci (21 tekmovalcev): 1. Zorko 18.32, 2. Jer- man 19.29, 3. Filipčič (vsi Novo mesto) 19.33; mladinke (4 tekmovalke): 1. Kajfež (Kočevje) 33.56, 2. Jordan 34.39, 3. Divjak 37.17, 4. Devetak (vse Ribnica) 38.17 min. Smučarske tekme v Blejski Dobravi V nedeljo 19. t. m. je FD Blejska Dobrava priredila smučarsko tekmovanje za mladince in pionirje. Tekmovanje je bilo dobro organizirano in se ga je udeležilo tudi večje število članov. Mladina je s tem tekmovanjem pokazala veliko zanimanje za zimski šport. Pripravljajo pa se tudi, da bodo izvedli smučarsko tekmovanje za ZREN. Edina ovira za popolnejšo izvedbo teh tekmovanj je pomanjkanje smuči. Člahi so tekmovali v veleslalomu na 1500 m dolgi progi z višinsko razliko 200 m. Prvi je bil Aleš Alojz v času 3:06 min, drugi Maček Janez 3:17, tretji Kalan Alojz 3:41 min. Mladinci so se na isti progi razvrstili takole; Hribar Jožef 4:12, 2. Bonderenko Ivo 6:56, 3. Bohinc Danijel 7:65. Mladinke so tekmovale v smuku, katerega proga je bila dolga 500 m, z naslednjim uspehom: 1. Podobnik Jolanda. 1:07, 2. Aleš Danica 1:12, 3. Terseglav Mihela 1:22. Pionirji so tekmovali v teku na 1500 m dolgi progi ter dosegli naslednje rezultate: 1. Maček Jožef 7:49, 2. Korošec Izidor 8:00, 3. Terseglav Janko 8:06. J. Podolnik Celje, 26. januarja. Danes je bilo na drsališču SFD Kladivar v Mestnem parku v Celju prvenstvo Slovenije v umetnem drsanju, ki se ga je udeležilo 15 tekmovalcev. Najprej s0 tekmovali v obveznih likih, potem pa v prostem drsanju. Dosegli so naslednje rezultate: Mladinci: 1. Lajovic Marko. Tehnično in stilno je dovršeno drsal ■ in se uvrstil med seniorje. Dosegel jc 101.8 točke in si osvojil naslov prvaka juniorjev za leto 1947. 2. Dolžan Jože (SFD Kladivar) 60.8 točke. Njegov prvi nastop je bil po splošnem prepričanju zelo uspešen. 3. Erbolj (FD Gregorčič, Jesenice) 55.6 točke. Mladinke: 1. Drašler Mara 91.3 točke. Prvakinja mladink za leto 1947. 2. Lukec Zdenka 85.3, 3. Zore Mojca 74.8, 4. Kavšek Tatjana 66.9, 5. Lorger Breda (vse Enot- nost) 58.66, 6. Rus Tatjana (Kladivar) 55.86, 7. Mlakar Ančka (Gregorčič) 31.4 točke. V skupin} seniorjev si je prvenstvo Slovenije ponovno osvojil Emanuel Thuma (FD Krim, Ljubljana). Med seniorkamt je postala prvakinja Silva Palmetova (FD Krim), ki je pokazala dovršen© drsalno tehniko. V parih sta osvojila prvenstvo Silva Palmetova in Jože Biber, ki sta Za svoj dobro naštudirani spored prejela mnogo priznanja. Sodili so inž. Bloudek Stanko, Kavšek Ivan in Presinger Riko. Na predvečer tekmovanja za prvenstvo Slovenije je bila na drsališču v Mestnem parku revija drsalcev, kjer so nastopajoči pokazali svoje znanje tako v umetniškem ka. kor tudi v tehničnem oziru. Obe prireditvi v Celju sta nudili občinstvu izreden užitek in sta prispevali k nadaljnjemu razvoju te lepe fizkul-turne discipline. Prvenstvo Hrvatske v drsanju Zagreb, 26. jan. Snoči in danes dopoldne je bilo v Zagrebu prvenstvo LR Hrvatske v umetnem drsanju na ledu. Prvaki so postali naslednji: Člani: Igro Budkov; članice: Biserka Oreškovič; mladinci: Ivo Hercog; mladinke: Oreškovič n.; pari mladincev: Krnjajič in Kulčar (vsi člani FD Mladost, Zagreb). Revija naših umetnih drsalcev Ribnica, 26. januarja. Danes so bile v Ribnici in njeni okolici smučarske tekme za prvenstvo novomeškega okrožja. Tekmovanje je obsegalo teke na 10, 5 in 3 km ter smuk in slalom. Proga za teke je Vodila v neposredni bližini Ribnice, na Tintovcu pri Bukovici pa so bita tekmovanja v smuku in slalomu. Smučarskega prvenstva novomeškega okrožja so se udeležili člani fiz-kulturnih društev iz Rajhenburga, Brežic, Kočevja, Novega mesta, Mirne In Ribnice. Tekmovanje je med prebivalci Ribnice in njene okolice vzbudilo veliko zanimanje in dalo novo vzpodbudo mladini tamo-šnjega okoliša. Snežne razmere niso bile najboljše, ker je ves dan močno snežilo in je zapadlo okoli 16 cm novega pršiča. Rezultati tek-tnovarija, so bili naslednji: SMUK (proga 350 m s 150 m višinske razlike), člani (10 tekmovalcev): 1. Peric 24 sek., 2. Tratnik 25, 3. Glonar 29, 4. Pogačnik (vsi Novo mesto), 5. Lebič (Brežice), 6. Zac kovšek (Rajhenburg), 7. Starman (Kočevje), 8. Balon (Brežice), 9. Kolenc (Mirna), 10. Sotler (Brežice); mladinci: (10 tekmovalcev, tri četrtine proge): 1. Colarič 16 sek., 2. Batestin (oba Novo mesto) 17 sek., 3. Podboj Janez (Ribnica) 17, 4. Murn (Kočevje) 18, 5. Debeljak (Ribnica) 18 sek. Zadnji tekmovalci v smuku so Imeli slabo progo ter so vozili že po ledu. SLALOM (proga 250 m, 10 vratič), član; (7 tekmovalcev); 1. Peric 1.13 min., 2. Glonar 1.16, 3. Pogačnik (vsi Novo mesto 1.18 min; mladinci (2 tekmovalca) 1. Colanč 1.14, 2. Batestin (oba Novo mesto) 1.20 min. TEK 10 km, člani (9 tekmovalcev, eden izven konkurence); 1. Starman (Kočevje) 39.42 min., 2. Divjak 44.53, 3. Klun (oba Ribnica) 46.47, 4. Adam (Novo mesto) 47.10, 5. Pakiž (Ribnica) 48.35, 6. Tratnik, 7. Glonar (oba Novo mesto), 8. Kolenc (Mirna), 9. Remih (Novo mesto). Izven konkurence je na tej V četrtek zvečer je čez 3500 Ljubljančanov prisostvovalo plesni reviji na ledu, katero je v razmeroma kratkem času zelo dobro organiziralo FD Krim. številno občinstvo ni presenetila toliko virtuozna dovršenost v izvajanju posameznih likov in skladno povezanega ter ubranega plesa v celoti kot velik napredek mladincev in mladink, ki so prvič nastopali. Uspeh je še večji, če upoštevamo, da pri nas ni umetnega ledu, ki bi omogočil sistematično vadbo. Toda naši drsalci so vadili posamezne figure in takt na parketu. Prva je zdrsela v velikih lokih po ledeni ploskvi komaj 12 letna Lorger Breda (Enotnost) v solo plesu, ki se je odlikoval posebno v taktu.’ Vsi prestopi In gtbl so bili izvedeni s prirodno eleganco. Za njo je navdušila občinstvo Kavšek Tatjana (Enotnost), ki je nekatere like Izvajala v izredni hitrosti. Tudi ona je prvič nastopila. Tretjo točko je izvedel par Biber-Palme (Krim). Oba sta se odlikovala v skladnem Izvajanju, tesno združena z glasbo, v mehkih in sproščenih gibih; piruete so bile učinkovite, a lastovke v globokih predklonih naprej in nazaj. Ob razigrani glasbi so Drašler Mara, Lu-l so Madžari, ki bodo na- ju niso več vadili in tekmovali, ker so vsi zavedni Slovenci vse svoje sile vložili v borbo za osvoboditev domo. Vine. Tak© je minilo polnih 7 let od zadnje vi hunske tekme v vajah na orodju, kar je imelo vsekakor svoje posledice v kvaliteti m številu tekmujočih. Po osvoboditvi so se v okviru nove tizkulturiie organizacije zbrali tudi naši orodni telovadci in telovadke in začeli s sistematično vadbo, kolikor jim je čas, ki so ga posvetili predvsem obacvi domovine, to dopuščal. Splošna izčrpanost, prestano trpljenje po zaporih in internacijah ni ostalo brez posledic za njihovo telesno zmogljivost. Prav za uspešno vadbo na orodju je potrebno dosti telesnih moči, vzdržljivosti, vztrajnosti, močne voije in trdega celoletnega dela, kar se v nekaj mesecih ne more nadoknaditi. Na prvih tekmah lansko leto smo to prav dobro opazili in ugotovili, da tekmovalcem manjka moči in da ni mlajšega kadra. To je povsem naraven pojav. Vzgoja dobrega vrhunskega tekmovalca zahteva resno delo nekaj let in naš mlajši kader zato ni mogel nadoknaditi že v enem letu vse zamujen«. Nastopali so tako predvsem oni, ki so se že pred vojno intenzivneje bavili s to fizkulturno panogo. Zbrali so pa okrog sebe mladino, da iz njenih vrst vzgoje nov tekmovalni kader, ki jih bo v nekaj letih lahko častno zamenjal. S pospešenim izboljšanjem življenj, skih razmer se je kvaliteta tekmovalcev vidno popravila. Od tekme do tek. me smo opazili njihov napredek in višek’ uspeha je bila vsekakor balka-niada v Sefiji meseca julija, kjer smo Jugoslovani osvojili celokupno in po-samezno prvenstvo moške in ženske vrste v vajah na orodju. Ugotovili smo pa, da tudi ostali balkanski narodi niso daleč za nami in da bo po. trebno vztrajno in resno dejo, če bo. mo hoteli svoje prvenstvo uspešno braniti na prihodnjih balkanskih igrah ali dragih mednarodnih srečanjih. Do njih sacer lani še ni prišlo, lahko se ea tega nadejamo letos, kar bo za ljubitelje vaj na orodju vsekakor velik in zanimiv dogodek. Uspeh na balkaniadi je našim tekmovalcem in tekmovalkam vlil novega poguma. Takoj po povratku so nadaljevali z vadbo in uspeh dela se je pokazal že na državnem prvenstvu v mesecu novembru. 21 tekmovalcev in 15 tekmovalk iz raznih krajev države se je zbralo v Ljubljani, da v težkih in napornih tekmah izmerijo svoje sile. Tako smo dobili prvič po osvoboditvi prvaka in prvakinjo v vajah na orodju. stopili kot gcstje, zelo dobri telovadci v vajah na orodju, Tudi ostali, poleg mladine in vrhunskih tekmovalcev, bodo imeli letos priložnost pomeriti med seboj svoje siie v vajah na orodju, in sicer v oktobru in novembru za člane in članice v X., XI. in III. razredu po lan- skoletnem razpisu FISAJ-a. Mnogo-kje bo pomanjkanje orodja, prostorov in vaditeljev oviralo množičen razvoj te panoge, vendar bo volja tistih, ki imajo veseije za to, premagala vse ovire. V tem letu moramo izpolniti obširen program, ki zahteva veliko dela in truda — tako od telovadcev kot od vaditeljev in organizatorjev, zato za-čnimo s pripravami takoj. Naj bo 1. ;ive(jbe 6 točk 1947. doba novih uspehov tudi v tej panogi fizkulture! Vazzaz Jelica. visoka. Zalet in oddaljenost odrivne deske sta poljubna. Temeljna postava pri 'začetku zaleta je stoja spetno, priro-čiti. Skok se šteje, če je tekmovalec z eno ali obema nogama stopil na desko. Pri ocenjevanju se upošteva: 1. nalet in odriv — 1 točka, 2. mesto prijema — 3 točke, 3. pravilnost, lepota in sigurnost skupaj 10 točk. _ Preskok se začne ocenjevati s prvim korakom, ki ga tekmovalec napravi. Vrat konja označuje prečna črta, potegnjena 30 cm od začetka konja. Od te črte proti sredini sla označeni Fizkulturna zveza Slovenije, pover- se oceni z ničlo. Ocenijo pa se ostali o8 -JT8 cnl, r0‘'‘* torej skupno jeništvo za vadbo na orodju, razpi- deli pravilno izvedene vaje. Posamez- j- • op Yxsake Cl e hr°ti sre- suje za leto 1947 federalno prvenstve- ni deli vaje pa morajo biti kljub temu v ,, , , ,,'’a oceno *a 1 točko, no tekmovanje mladincev in mladink gladko povezani, drugače se odbijejo iri.-i eC- smf, eka‘iatI ova- v vajah na orodju. Tekmujejo lahko točke za celotni dojem. ' lsa izveclba. RAZPIS PRVENSTVA MLADINCEV IN MLADINK V VAJAH NA ORODJU ZA LETO 1047 mladinci in mladinke, ki so rojeni v letih 1929 do 1933 (to je v starosti 14 do 18 let). Predtekmovanja naj izvedejo najprej aktivi in društva, potem okraji in okrožja kot predpriprave za federalno tekmo. Pri teh tekmah naj tekmujejo posamezniki ali tudi že vrste. Na federalno tekmovanje Fizkulturne Zveze Slovenije pa je dolžno poslati vsako okrožje samo eno vrsto, bodisi OPIS TEKMOVALNIH VAJ Mladinci: I. prosta vaja. Tekmuje se: a) v eni izmed obveznih prostih vaj, ki so predpisane za mladince v VI. SKOK V VIŠINO Z NALETOM 135 cm Skače se čez letvico (ne čez vrvico ali trak) in brez deske, vendar na poljuben način. Višina skoka se meri od tal do gornjega roba letvice in 1. 1947. Vaja se" določi ali izžreba sicf/ “a najnižjem mestu. pred tekmo, b) Z dodatkom sledeče vale: Iz ' društveno ali pa sestavljeno iz naj- Priročiti, dlani noter, takt I. 1. stoja boljših tekmovalcev posameznih druš- izstopno vstran z desno, odnožiti z tev v okrožju. ievo — odroeiti, dlani dol; Federalno tekmovanje bo predviclo- 2. stoja izstopno vstran z levo in ma 20. aprila 1947 v Mariboru. Pri SP- premet (uleknjeno) v levo stran federalnih tekmah tekmujejo samo (kplo) in sp. vrste in posamezniki iz teh vrst v sledečih panogah: MLADINCI: 1. prosta vaja, II. drog — doskočni, III. bradlja — doramenska, IV. krogi — doskočni na mestu, V. konj vzdolž — preskok. VI. skok v višino. MLADINKE: I. prosta vaja, II. gred — visoka, III. krogi v gugu, IV. bradlja — dvovišinska, V. koza na šir — preskok. VI. skok v višino. SPLOŠNE DOLOČBE Tekmovalna vrsta šteje 6 tekmovalcev ali tekmovalk, z enim ali dvema namestnikoma. Za oceno uspeha vrste se štejejo uspehi šestih najboljših, ostala dva sta namestnika. Praviloma mora imeti vrsta vodnika, ki naj ne tekmuje. V primeru, če vodnik tekmuje, je na čelu vrste, ostali tekmovalci pa so razvrščeni po velikosti. V splošnem veljajo doslej obi- Vsak tekmovalec ima pravico samo ~ „lcut-uc va|c. do 3 skokov. (Ne vsako višino 3 sko- temeljne postave: stoja' spetno, \fia,nfiboIi"i sk(?k' Pri katerenl ......... p* padla letvica na tla. Tekmovalec si izbere prvo višino sam, vendar je ne sme pozneje znižati. Ko tekmovalec zapusti z obema nogama tla, se to šteje za skok. Ce skoči ali preteče pod letvico, se mu to tudi šteje za izveden skok. 3. doskok na desno nogo in sp.; ^ 4. s 1/2 obratom v levo do predno-ženja z le\o — vzročiti, dl. naprej; takt II. 1. stoja izstopno naprej z levo in odrivom raznonožno stojo na rokah (nakazati) in sp.; 2. preval naprej v 3. vzjjon spetno — odročiti gor, dl. naprej; 4. stoja spetno, priročiti, dl. noter. Tekmovalec lahko dela vajo tudi v nasprotno stran. Ocenjuje se le izvedeno prosto vajo posameznika. Ocene za pravilnost izvedbe: ad a) — 3 točke, ad b) I. — 1.5 točke, ad c) II. 1.5 točke pravilnost skupaj 6 točk. H. DROG - DOSKOČNI Naskokoma vis s podprijemom: cm točk cm točk 135 10 130 8 134 9.6 125 6 133 9.2 120 4 132 8.8 115 2 131 8.4 110 0 Za vsak t točke. cm nižje se torej odbije (Nadaljevanje sledi.) ★ — 1.5 točke - . , , , 4. toč v vzpori spredaj cajna tekmovalna pravila, v kolikor D0(jmet 15 točke; niso v nasprotju s tem razpisom. Razpis mladinskega smučarskega prvenstva Republiško mladinsko smuško prvenstvo se bo izvedlo v dneh 8 in 9. februarja 1917 v Ljubljani, v slučaju slabih snežnih razmer pu v Bohinju, kar bo še naknadno pravočasno objavljeno z časopisju. V ceiolno mladinsko prvenstvo se vključuje tudi srednješolsko smuško prvenstvo, ka-a. predkoleb — zakoleb, V predko- teresa je razpisalo Ministrstvo Za pro-lebu prevlek sonožno med rokama STptr?,-^sT. r„n.,h,i5t in v zakolebu vis zadaj — 1.5 točke; ško prvenstvo naj društva’ kakorktudi^ 2. v predkolebu 1/1 obrat v levo Sameznikj pošljejo najkasneje do 3. f c- tevoročno v viš snreitai 7 nndnriin- b r 11 a r J a 1947 na Fizkulturno zvezo SIc-mrmi — 1 5 naclpnje- ve„ije Ljubljana. Tabor. Mladinci raj se ' 10 totke, prvenstva udeleže v čim večjem številu, 3. s predkolebom naupor vžklopno prijave pa morajo bili poslane pravočasno. Naknadne prijave se ne bodo sprejemale. ker v tem slučaju ne hi bUo mogoče nuditi vsem tekmovalcem prehrane OCENJEVANJE Vsaka vaja posamezne panoge se oceni od 0 do 10 točk, tako da posa- Vsi uspehi nag pa ne mcrejo zado- meznik lahko doseže največ 60 točk, voljiti, dokler vemo, da sedanjim tek- vrsta pa največ 360 točk. Vsak sod- movalcem ne bodo sledili v najbližji nik oceni zase izvedeno vajo do 10 bodočnosti številni novi, mladi in bolj. točk, pri čemer je dovoljena tudi upo_ si kadri. Prav tem, to je mladini, smo raba desetinke točke. Povprečje (ari- zato že v preteklem letu posvetili vso Unetična sredina) posameznih ocen je pozornost. Federalno mladinsko pr. končna ocena vaje. venstvo v novembra je v tem pogledu pokazalo dobre uspehe. Zagrizenost, ra skušati izvesti celo vajo tako, ka-s katero s« se mladi telovadci vrgli |i0r je predpisana. Od skupne ocene, na delo, nam je jamstvo, da lahko v popolno in vzorno izvedene vaje se prihodnjem letu pričakujemo še lepše računa: uspehe in množ:«eo razvoj. 1 za celotni dojem ih lepoto izved- Tudi letes bomo posvetili mladini be 4 točke, glavno pezer&est. Priprava in tekmO- 2. za pravilnost in dovršenost iz-vanja od najnižjih edinic navzgor do vedbe 6 točk — skupno 10 točk. federalnega mladinskega prvenstva v V celotnem dojmu ie obseženo: le-i našemi aprilu 1947 mora biti prikaz pota, glad kost, lahkota in ritmionost n'šega deta in naporov pri vzgoji bo. izvedbe, drža telesa, rok in nog, na. nazaj — pravilnost skupaj 6 točk. III BRADLJA - DORAMENSKA Iz stoje bočno znotraj bradlje: 1. naskokoma opora na lehteb — predkoleb — zakoleb — s' predkolebom vzpora — 1.5 točke; 2. z zakotebom stoja na ramenih — drža — 1.5 točke; 3 preval sklonjeno naprej do seda rnznožno pred rokama — 1 točka; v*« s™*« - fer? •sssrirssis*-(™, zakolebom od b očka čez obe Jestvini v levo (ali desno) — 2 točki pravilnost skupaj 6 točk. IV. KROGI - DOSKOČNI NA MESTU Naskokoma vis: ter stanovanja. Potne stroške za tekmovalce plačajo društva in sicer na podlaffi objav FZS — polovično vožnjo. Hrana in stanovanje bo preskrbljeno na mestu tekmovanja brezplačno DOPOLNILO K RAZPISU MLADINSKEGA SMUŠKEGA PRVENSTVA KI JE RIU) OBJAVLJENO V »MLADINI« 17. JANUARJA: V osnovna mladinska smuška tekmovanja, kj se izvajajo po fizkulturnih aktivih in društvih, se vključuje še: tek mladink od 14 do 18 let n a 2 km Tako bodo mladinska smuška tekmovanja obenem nudila mladincem in ml.din-kam priliko, da izpolnijo norme za ZltEN v smučanju. Za zmagovalce so razpisane naslednje nagrade: GO LMS bo podelil prvaku v teku na 3 km smuči za tek in plaketo, prvaku v skokih na 10 metriki skakalnici — s k alkalne smuči in plaketo, najboljšemu aklt-kot celoti 4 ■, jv- , . , i V11 k°t celoti pa prehoden pokal in pla- t. predkoleb. — zakoleb — s pred- koto. kotebom vis strmoglavo (telo togo. ne uleknienb) — 1 točka; ločegz novega, nnlssdega kadra. Tako >nio pestopema pribijali v tej pano: od množič**6sno “ 2 ‘fki; in odhod k orodju. 3 zakoleb - s »redko! e bom pro- . met (uiekmeno) ra/,nožno nazaj do /a pravilno izvedeno vajo se srna- sj0je na jje), _ 3 t0^);e; ‘ra ona vaja. ki jo ie tekmovalec na- pravilnost skupaj 6 točk. pravil točno po opisu. Vsaka vaja ;e . ■■ iziiellena na več delov, za pravilnost ' KOM \ ZDOL? (brez ročajev) izvedbe vsakega deta pa je določeno ~ PREbKOK' število točk. če tak del vaje ni p ra- Z zaletom razaiožka z oprijemom vilno izveden, ali ie sploh izpuščen, na vrat (spredaj). EZS bo podelila vsem prvoplas raii-m v ostalih di cipliuah hlaeo vetrni j pič krii- in plaketo, vsem drugppl^iranim pa kr.ji-t*o Rratra Ulage o smučanju in prav In k o ZRF.N-u n a j B o;, .g i: p ost a r s K Ov. i) i u’' r y o JUGOSLAVIJE je »Poštar jz Za jimVi. Pre jšn ji soboto ie bila svečano izr >'v*na prebodna zastava FD ‘Puštarj i v Z 1-Lrrel»u kot najboljšemn fizknlUir;i aiu društvu PTT J'pjosla'■ i ie V nov'* ilirskem tekmovanju rizJcnMurnili ilru Jev ie »Poštar dosegel najboljše uspehe- Kapetan Miloš Rutar: ZIMSKI ŠPORT V ZSSR 2e sam geografski položaj ZSSR nam pove, da ima tu razvoj zimskega športa ugodna tla. V novembru pritisne hud mraz in sneg pokrije ruske planjave. Po številnih drsališčih in smučiščih se prične novo življenje in tekmovanje. Sovjetska država gmotno zelo podpira razvoj zimskega športa, zavedajoč se njegove važnosti. Da nam bo jasnejši razvoj športa v Sovjetski zvezi, je potrebno, da se z nekaj besedami seznanimo z njegovo preteklostjo. V. Smirnov, prvak ZSSR v smučanju na 50 km V carski Rusiji šport in telovadba sploh nista bila razvita. Z njima so se bavili ozki krogi bogatih ljudi, sinovi kapitalistov, kulakov in nekaj oficirjev carske armade. Vsega je bilo v predrevolucijski Rusiji kakih 30.000 aktivnih športnikov, a sam šport je bil na zelo nizki stopnji, šport ni prodrl med množice, delavcu in kmetu ni bilo dovolje. no udejstvovati se na tem področju. Do leta 1900. sta bila samo dva manjša tečaja, v katerih so se vzgajali bodoči učitelji športa. Ko so angleški inženirji prinesli v Rusijo nogomet, je v letu 1909. napisal delavec Jevremov sledeče: »Ko smo prvič videli nogometno žogo, nas je igra zainteresirala. Na dvorišču naše tvornice smo postavili gole in pričeli z Igro. šef tvornice Grudev je ukazal podreti gole in nam prepovedal igrati nogomet. Odšli sm0 in postavili gole na periferiji Moskve, na Konjskem trgu. Pa tudi odtod so nas prepodili. Nato smo napravili nogometno igrišče za pokopališčem, a za prostor je bilo treba plačati velike vsote denarja. Ko je policija opazila veliko aktivnost našega športnega društva, ga je razgnala in mu prepovedala nadaljnje udjestvovanje.« Nova država je posvetila veliko pažnjo vzgoji mladine v duševnem in fizičnem pogledu. Kalinin, veliki učitelj mladine, je v svojem govoru maturantom moskovskih gimnazij dejal: »Najvažnejši so trije predmeti. Prvič — dobro znanje ruskega jezika, ki je važen faktor za razvoj vsakega državljana, drugič — matematika, ki disciplinira um človeka in ga uči, da logično misli, in tretjič — fizkultura! Drsanje na ledu. Drsalni šport je eden najstarejših v Sovjetski zvezi. Na drsalkah je staro in mlado in to v vseh severnih mestih Sovjetske zveze, kjer je led več mesecev ugoden za drsanje, število drsalcev sega v stotisoče, a število tekmovalcev v drsanju v tisoče. Februarja preteklega leta je bilo veliko tekmovanje v Oslu. Na progi 5000 metrov je v sijajni brzi-ni zmagal Petrov pred Švedom He. liangonom in Fincem Lainenom. Pri ženskah je Isto tako zmagala predstavnica Sovjetske zveze Valova. Eden največjih švedskih dnevnih listov je tedaj prinesel tole izjavo: »Sovjetski drsalci so pokazali ob svojem prvem nastopu v inozemstvu fantastično brzino in sijajno tehnično znanje.« Zelo je znan tudi v inozemstvu veteran ruskega drsalnega športa Mejnikov, ki je z največjim uspehom vstopil v 28. di’salno sezono. Umetno drsanje v Sovjetski zvezi ne dosega višje stopnje, ker ni tako popularno med množicami. Prav nasprotno pa je s hockeyem. To popularno igro na ledu, ki so jo prvi začeli holandski drsalci, a izpopolnili Kanadčani, v Sovjetski zvezi mnogo igrajo. Zanimivo je, da se v hockeju zelo udejstvujejo ženske. Ob lanskoletni otvoritveni sezoni sem imel priliko videti turnir hockeyskih moštev v Moskvi na stadionu Dinama. Zmagovalec v moški konkurenci je bil Dinamo, ki je v lepi in zanimivi igri zmagal nad zelo dobrim hockeyskim moštvom Spartaka, a v turnirju ženskih ekip so zmagale članice društva Burevestnik (t. j. udruženje trgovskih nameščencev). Najpopularnejša igralka hockeya v Sovjetski zvezi je brez dvoma zaslužni mojster športa in kapetan moštva Burevestnlka, tovarišica Prokofjeva, ki že več kot 15 let uspešno zastopa svoje društvo na vseh tekmah. Smučanje. Smučanje je vsekakor najpopularnejši množični šport v Sovjetski zvezi. Ker je evropski del Rusije manj hribovit in ker so tam večinoma ravnine, je doseglo največji razmah daljinsko smučanje, ki je prodrlo med vse sloje. Danes se bavijo s tem športom, lahko rečemo, milijoni. Prvak Sovjetske zveze na 50 km je Smirnov, najboljša smučarka na dolge proge pa je Zoja Boletova, ki je kot najboljša fizkulturnica moskovske delavske zveze in sindikatov vodila fizkulturnike tega udru- Zoja Boletova, najboljša sovjetska smučarka na dolgih progah ženja na veliki fizkulHirni paradi v Moskvi leta 1945. Sovjetski smučarji so dosegli velike podvige: 5 mladink je izvedlo iz glavnega mesta Mongolske sovjetske republike Ulan Ada, smučarski pohod v Moskvo. Prešle so 6065 km v 95 dneh. Grupa oficirjev Rdeče armade je v bojni opremi prešla na smučkah progo nad 8000 km. Vsak dan so prešli povprečno 95 km. Vsi udeleženci sličnih podvigov so bili odlikovani z visokimi odlikovanji Sovjetske zveze. Borci in oficirji Rdeče armade so v veliki Osvobodilni vojni napravili herojske podvige proti nemškemu osvajalcu. Armada, ki je operirala severno od Leningrada, je uničila 2 nemški pešadijski diviziji (n 2 polka finske divizije. V tej operaciji so smučarski odredi ocHačili zmago. Obkolili so sovražne enote, prodrli globoko za hrbet sovražnika, zasedli poti dovoza municije, hrane in umika, razrušili komunikacije in odločilno napadli sovražnika v hrbet. Ta nenadni, junaški in smeli podvig, je odločil uspeh te operacije. Danes so v okolici Leningrada smučarjem na razpolago skakalnice. Največja skakalnica je v Kras-nojarsku, kjer je smučar Kuderjašev postavil' zvezni rekord — 82 m. Po vsej Sovjetski zvezi so izredno popularni zimski krosi, v katerih množično sodeluje delavska, kmečka In šolska mladina. V letu 1941. je skupno v tem zimskem krosu sodelovalo 2,800.000 smučarjev. V Moskvi sem prisostvoval predavanju, ki ga je vodil glavni trener alpskih smučarjev, mojster športa Mauer. V svojem referatu je prikazal razvoj gorskega smučanja v Sovjetski zvezi. Prav v tem športu se odločno pozna premalo zveze m nastopov v inozemstvu Ker ni bile stika z ostalimi športniki v Evropi, so morali prenašati’ tehniko slaloma in spusta potom slik iz tujih strokovnih knjig. Ta šport je v SZ precej mlad in ga goje največ v okolici Leningrada in Moskve. Prve večje tekme za državno prvenstvo so bile v Krasnodarsku 1936. leta. Trener Mauer me je seznanil s prvakom v slalomu Pilatovim, s katerim sva skupaj smučala v bližini Moskve na leninskih gorah. (Dalje prihodnjič) Sveži veter (Po »Sovjetskem športu«). Iz mornarice so demobilizirali starešino 2. reda Vladimirja Tihonova. Tihonov, odličen športnik, prvak Severne mornarice v slalomu in teku na kratke proge, je bil po vrnitvi v rodno mesto Uzlo-vojo imenovan za predsednika mestnega fizkultur-nega komiteta. Njegovo prostorno stanovanje v naselbini železničarjev je bilo vsakodnevno napolnjeno z mladino. Tjakaj so prihajali tudi stari tovariši-športnilu, se spominjali preteklosti in delali načrte za bodočnost. Uzlovaja na moskovsko-doneški progi se je šele pred kratkim začela imenovati mesto. Veliko železniško križišče Ln premogovniki so pripomogli mlademu mestu k rasti in razvitku. Tu je mnogo mladine. Z vsem zaletom neukročene sile in z vojaško izvežbanostjo se je Vladimir Tihonov odločil, da začne delati z mladino. Tihonov se je spoznal z delom športnih aktivov »Lokomotiva« in »Rudar«. Zvečer je šel'v športno sobo, kjer je bilo pred vojno vedno tako živo. Tu je sedaj pri igranju gramofona plesalo nekaj parčkov fokstrot, a ob stenah je stala mladina in ee dolgočasila. — Predvsem je treba aktiv zopet postaviti na noge! — je odločil Tihonov. Piskal si je pomoč partijskih in komsomolskih organizacij ter vroče prijel za delo. In sekretar mestnega komiteta Komsomola Anatol Kafanov, ki je bil sam fizkul-turnik, mu je rekel: »Drži z nami tesno vez. Mi komsomolci lahko prevrnemo gore!« Tihonov je zbral aktiv. Tu je bil vodja fizkulturne šole Fedor Oblov, nogometaši Ivan Tarasov, Jevgenij Lapšin, Mihail Balašter. plavalci Aleksander Šubin in Viklor Cvetkov. Prišli so tudi mladi fizkulturniki — rudarji, železničarji in dijaki. — »Pogovorimo se o tem, kako bomo delali na novo,« — je začel Tihonov in pritegnil pozornost vseh, ki so se zbrali. Na kratko, vendar toplo so pripovedovali fizkulturniki o vsem. kar se je nabralo in pri tem iznašali delne predloge. Tihonov je spoznal, da je sedaj glavno vprašanje, kako začeti? Razumel je, da lahko razširi delo sekcije in nižjih kolektivov le, če se bo v tem živem in pomembnem delu oprl na množice in pritegnil k športu tisoče mladih ljudi. Predvsem ja bilo treba znova opremiti športno dvorano. Fizkulturniki so v garderobi popravil,! konja, postavili švedsko steno in ostalo. Našla so se tudi sredstva, da so kupili kaj za inventar. Življenje samo je pokazalo načrt, kaj je bilo treba pod vzeti za zimo. Pristopili .so k ureditvi drsališča na Sviridovskem produ. O pomoči se je Tihonov pomenil z načelnikom gasilcev. Enemu od aktivistov je naročil, naj se poveže z elektrarno radi napeljave eleklrike, drugi je poiskal v eni bližnjih hiš prostor za slačenje. Istočasno so fizkulturniki zbrali in spravili v red sanke in smuči. Stare nogometne čevlje so predelali v čevlje za hockey. V vsem tem so jim pomagali železniški mojstri. Ustanovili so smučarski center. Namazane in nasmolene smuči so čakale pripravljene prvega primernega zimskega dne. Viktor Cvetkov je prevzel delo smučarske sekcije, kapitana nogometnih komand Zaharov in Lapšin pa sta organizirala hockeyiste. Telovadno sekcijo je prevzel Dimitrij M.itrofanov- Takoj prvega dne se je v njo vpisalo 40 ljudi. Nova vprašanja se porajajo pred predsednikom mestnega fizkullurnega komiteta: kako preskrbeti kolektive s športnim inventarjem, naredili v pomoč sekcijam načrt za delo is ga kontrolirati. Večji del svojega časa preživi predsednik komi-teta med fizkulturniki. Vsi ga poznaj«, čakajo nanj in dele z njim svoje misli in načrte. Sveži veter je zavel v mestu Uzlovaja. Al. Svetov — K. Pučkov KDO BO SVETOVNI PRVAK V NOGOMETU Nogometno prvenstvo sveta bo šele leta 1940 v Braziliji. Kljub temu pa se že danes postavlja vprašanje favoritov za osvojitev tega naslova. Kot izgleda, bo stanje popolnoma drugačno kot je bilo na zadnjih dveh svetovnih prvenstvih, ker so favoriti po. polnoma druge države kot takrat. Skor-aj povsod po nogometnem svetu pripisujejo Sovjetski zvezi, ki je pred kratkim postala članica Mednarodne nogometne zveze, velike možnosti za osvojitev prvenstva. Do sedaj sicer še ni sestavila svoje reprezentance in bo ravno od srečnega sestava v veliki meri odvisen uspeh nastopa. Jedro reprezentance ZSSR bodo verjetno sestavljali igralci CDKA, poleg njih pa igralci Dinama iz Moskve, pokalnega zmagovalca Spartaka, igralci tbiliškega Dinama in morda tudi Torpeda iz Moskve. Stopnja sovjetskega nogometa bo postala posebno vidna letos, ko bodo sovjetska moštva igrala tekme v srednjeevropskih državah. JUGOSLAVIJA JE PRESENEČENJE Uspeh; jugoslovanskih nogometašev v pretekli sezon; pomenijo veliko presenečenje za nogometne strokovnjake po svetu. V pretekli sezoni je jugoslovanska reprezentanca dvakrat nadmočno premagala češkoslovaško in beležila tudi na balkanskih Igrah v Tirani lepe uspehe. Nadalje je še važna zmaga beograjske reprezentance nad Parizom 4:2 in še večji uspeh zmaga Beograda nad reprezentanco severne Francije 2:1, ki je še posebno dvignila sloves jugoslovanskega nogometa, če k temu dodamo še visoko zmago sindikalne reprezentance Jugoslavije nad francosko 15:0, je razvidno, da verjetno Jugoslavija na prihodnjem' svetovnem prvenstvu ne bo igrala podrejene vloge. TUDI ANGLIJA JE BILA LANI USPEŠNA Angleški nogometaši sicer niso več tako nadmočni kakor so bili nekoč, kljub temu pa še zmagujejo nad reprezentancami s celine. V 4 tekmah, ki so jih odigrali Angleži v pretekli sezoni, so zmagali v januarju nad Belgijo z 2:0 in se imajo Belgijci zafrivaliti le svoji obrambni trojici, da poraz ni bil katastrofalen. V maju so Angleži premagali Švicarje 4:1, njihov največji uspeh pa je bila zmaga 8:2 nad Holandsko v novembru mesecu. Izgubila je Anglija v pretekli sezoni samo eno tekmo in sicer proti Franciji 1:2. NAZADOVANJE Š VICAKSKEGA NOGOMETA Švica, ki je imela v letu 1945. v Evropi največje uspehe, je v pretekli sezoni od 5 mednarodnih tekem zmagala le v en; in še to zelo srečno. To je bila zmaga nad Avstrijo, ki se je glasila 1:0. Dvakratni svetovni prvak Italija, je tudi zelo padla v mednarodni vrednosti. Premagala je sicer Avstrijo 3:£!, toda v splošnem je vtis njene igre zelo slab. Od severnoevropskih držav je bila najuspešnejša Danska, nato Švedska, dočim sta Norveška in Finska precej slabi. O Madžarski je težko reči kaj določenega. Odigrali so dve mednarodni igri z Avstrijo. Na Dunaju so iz- gubili 2:3, doma pa zmagali 2:0. Poleg tega je reprezentanca Budimpešte igrala z reprezentanco Pariza 2:2. Omembe vredni sta tudi zmagi Portugalcev nad Francijo 2:1 In nad Irsko 3:0. češkoslovaška, k; je pred leti Igrala tako veliko vlogo v mednarodnem nogometu, je v preteklem letu doživljala poraz za porazom, kar gre predvsem na račun starega sistema igre, ki ni več dorasel modernejšim sistemom, deloma pa tudi slabim sestavam državne reprezentance. V AMERIKI JE NAJMOČNEJŠA ARGENTINA Urugua-y, ki je bil dvakrat olimpijski prvak in leta 1930 celo svetovni prvak, je popolnoma izgubil svojo nadmoč in igra v ameriškem nogometu precej podrejeno vlogo. Najmočnejša je Argentina, ki pa je le nekoliko boljša od Brazilije. Močne reprezentance imajo v Južni Ameriki še Peru, Paraguay in Bolivija. To bi bilo trenutno stanje v nogometu na svetu, ki se bo do prvenstva sveta verjetno še precej spremenilo. ŽE ČETRTI ČRNEC SVETOVNI PRVAK V BOKSANJU Vedno češče slišimo, da postajajo posebno v boksu črnopolti športniki svetovni prvaki. Absolutnemu prvaku sveta v boksanju Joe Louisu, Ike Williamsu in Bobu Montgomeryju, ki so vsi črnci in svetovni prvaki, se je sedaj pridružil še Ray Robinson, ki je pred kratkim v Madison Square Gardenu v New Torku v tekmi za prvenstvo sveta v \velter kategoriji premagal v 15 kolih Tom- * j Ike VVilliams myja Bella. Ray Robinson, ki Ima do sedaj za seboj 60 borb, je izgubil samo eno in sicer z Jakeom La Motto, ki pa je bil za 6 kg težji od njega. Te zmage dokazujejo velike sposobnosti črncev na športnem področju, ki jih Američani do neke mere sicer priznavajo, le ko jim je treba dati polno priznanje, tega nočejo storiti. Najboljši primer za to je podeljevanje 0’SuIlivanove nagrade najboljšemu športniku v ZDA vsako leto, ki je bila dosleg' dana le belopoltim športnikom. Naslov svetovnega prvaka v wel-ter kategoriji je pred kratkim brez borbe predal Marty Servo, ker je bil nevarno ranjen na nosu. Na borbo za naslov prvaka so zato pozvali Robinsona in Bella. V tekmi je bil Bell že v 11. kolu do — »7« na tleh. Sodniki v ringu in eden od ostalih sodnikov so odločili: 10 kol za Robinsona in 5 kol za Bella, tretji sodnik pa 8 kol za Robinsona in 6 za Bella, nekateri pa tudi neodločeno. Ray Robinson je še mlad, star je šele 23 let, velik pa 180 cm. Tommy Bell pa je star 25 let in je velik 170 cm. LESTVICA NAJBOLJŠIH EVROPSKIH BOKSARJEV Francoska športna lista Šport in L’Eqipe sta poizkusila sestaviti lestvico najboljših evropskih boksarjev težke kategorije, časopis Šport je sestavil lestvico, v kateri so upoštevani tudi boksarji poltežke kategorije kot Mills in Goffaux. Lestvica je naslednja: 1. Woodeock (Anglija), 2. Tandberg (švedska), 3. Andersson (švedska), 4. Mills (Anglija), 5. Olek (Francija), 6. Gof-faux (Belgija), 7. Nillsson (švedska), 8. Martin (Francija). Lestvica časopisa L’Eqipe pa je naslednja: 1. Woodcock (Anglija), 2. Tandberg (švedska), 3. Olek (Francija), 4. Spagnolo (Italija), 5. Andersson (švedska), 6. Nillsson (Švedska), 7. Martin (Francija), 8. Wilde (Anglija), 9. Ken Shaw (Anglija) in 10. Buonvino (Italija). i. p. „ti. avstralske reprezentance Norman Brookes (levo) izroča Da-vi-ov pokal kapetanu ameriške reprezentance \Valterju Patcu. Zadaj se zadovoljno smejejo: Parker, Kramer, Butler, Talbert in Schroeder Drobne BOLGARSKI IGRALCI KOŠARKE bodo v bližnjih dneh odpotovali na turnejo v Jugoslavijo, CSR, Madžarsko in Francijo, kjer bodo odigrali vrsto tekem, med drugim tudi proti državnim reprezentancam. Pozneje pa se bodo udeležili tudi prvenstva Evrope v Pragi in tekmovali na prvenstvu Balkana v Tirani. Kot je znano, so bili Bolgari lani balkanski prvaki v tej športni panogi. MEDNARODNE TEKME v umetnem drsanju, ki so bile pred kratkim v St. Moritzu, so se končale tako-le: V tekmovanju moških je zmagal Gerschwiller (Švica) z 269,7 točkami pred Apfelom (Juž. Afrika) z 244,90 točkami. Med ženskami je zmagala Američanka Merillova s 259,5 točkami pred Adamsovo (Anglija) z 252,1 točkami. V tekmovanju parov pa je zmagal belgijski par Baugniet-Laneyova z 11,2 točkami. HOCKEV: AMERIKA : ANGLIJA 6:1. V četrti hockeyski tekmi z Angleži so ameriški igralci zmagali z nepričakovano visokim rezultatom. Po dva gela sta dosegla Heavern in Verrier, po enega pa Rousseau in Grant za Američane in Thompson za Angleže. Od 4 do sedaj odigranih tekem* so Američani odločili v svojo korist 3, eno pa so igrali neodločeno. BELGIJEC JOE CORNELIS je premagal po točkah v londonskem Symour Hallu avstralskega boksarja Mickeya Francisa, ki je nastopil proti Cornelisu namesto Petra Kanca. TILDEN JE BIL OBSOJEN na 9 mesecev zapora zaradi zločina proti nravnosti. Sodnik je odločil, naj se da Tildena, bivšega svetovnega teniškega prvaka, pregledati po psihijatrih in je odbil njegovo prošnjo, da bi lahko ostal na svobodi. Tilden bo star drugi mesec 52 let. JANY JE BIL NAGRAJEN za svoje velike uspehe v preteklem letu od francoske plavalne zveze z zlatu uro in dvema kolajnama. PRVAKINJA ZDA v umetnem drsanju Ann Scottova bo prihodnje dni odpotovala z letalom v Evropo in bo po kratkem bivanju v Londonu tekmovala na prvenstvu Evrope v Davosu in na prvenstvu sveta v Stockholmu. AMERIŠKA HOCKEVSKA REPREZENTANCA je iz Švedske odpotovala v Anglijo, kjer se je prvo srečanje med Američani in Angrleži v Londonu končalo neodločeno 6:6 V drugi igri proti reprezentanci amaterskih društev so zmagali Američani z rezultatom 7:3. V ŠKOTSKI NOGOMETNI LIGI Je bilo prejšnjo nedeljo odigrano 23. kolo. Na čelu prvenstvene tabele je Glasgow Kan-gers s 35 točkami. Slede mu Hibernians, z 32 točkami In Aberden z 29 točkami. Sloviti Ckeltic je šele na desetem mestu z 22 točkami. Zadnji na tabeli pa je Hamilton z 10 točkami. POLJSKA HOCKEVSKA REPREZENTANCA, ki bo sodelovala na svetovnem prvenstvu v Pragi, potuje 1, februarja v Češke Budjejovlce, kjer bo trenirala s češkoslovaški n; 1 hoekeyjisti. Reprezentanca šteje 20 elanov. FRANCOSKA PLAVALNA ZVEZA, ki bo v septembru organizirala evropsko plavalno prvenstvo, je povabila vse države članice FIN-e, razen Španije. ITALIJANSKA NOGOMETNA ZVEZA je ponudila češkoslovaškim nogometašem tekmo med mladinskima reprezentantoma Cehoslovaške in Italije, kateri naj bi sledilo srečanje nogometnih reprezentanc obeh držav ZA ANGLEŠKI NOGOMETNI POKAL so bile odigrane tri tekme med Arscna-lom in Chelseo. Prvi dve sta ostali neodločeni 1:1 in se je Chelseji šele v tretjem srečanju posrečilo premagati svojega nasprotnika 2:0 (0:0). NAJBOLJŠA NOGOMETNA DRUŠTVA V JUŽNI AMERIKI so bila preteklo leto: Vasco da Gama In Bota Fogo Iz Rio de Janeira, River Plata in Boca junior iz Buenos Airesa ter Tepenarol iz Montevidea. SVETOVNEGA PRVENSTVA V IIOC-KEYU NA LEDU se reprezentanca Velike Britanije ne bo udeležila, ker jo njena hoekeyska zveza odpovedala udeležbo. DVAJSETLETNICO POLJSKE MOTOCIKLISTIČNE ZVEZE bodo proslavili letos Zveza je sklenila organizirati vseslovansko motociklistično tekmovanje, na katerega bodo povabljene ZSSR, Jugoslavija in Češkoslovaška- DROBNV IN ČASKA sta se iz Indije vrnila v Prago. Sloviti teniški Igralec Drobny je namreč tudi med najboljšimi češkoslovaškimi hockeyjisti- Takoj po povratku je začel trenirati, da bo lahko sodeloval v državni reprezentanci Češkoslovaške na svetovnem prvenstvu v Pragi. SMUČARSKO PRVENSTVO MADŽARSKE je bilo pred dnevi v okolici Budimpešte. V teku na IS km je zmagal Ho-randvelczi s časom 1:16,9 ure. Mladinci so tekmovali na 10 km in je zmagal Tale! s časom 46:47 min MEDNARODNI BOKSARSKI DVOBOJ med Francijo in Belgijo bo 15- februarja v Bruslju. Državno moštveno prvenstvo Šahovski svet .Jugoslavije je razpisal za dne 9. februarja šemi finale I. moštvenega prvenstva FLB Jugoslavije. V semifinalu bodo igrali prvaki vseh ljudskih republik, pr-vak CDJA in prvak pokrajine Vojvodine. Igra se po izločilnem sistemu. Srečajo se: v Ljubljani: prvak Slovenije : prvak Vojvodine, v Sarajevu: prvak Hrvatske : prvak Bosne in Hercegovine, v Skopi ju: prvak Srbije : prvak Makedonije, v Titogradu: prvak Črne gore : prvak CDJA. Igra se na 8 deskah, vsako moštvo ima pravico postaviti 2 rezervi. V primeru enakega števila točk je zmagovalec ono moštvo, ki doseže na prvih 4 deskah boljši rezultat. Finale državnega prvenstva, v katerem se srečajo vs} zmagovalci semifinala, bo 22. in 23. februarja v Beogradu. V finalu se bo igralo po turnirskem sistemu. Slovenijo bo v tekmovanju zastopalo moštvo FD Enotnosti (preje FD Udarnik). Najboljše izglede za naslov prvaka imajo moštva Crvene zvezde (Beograd), CDJA in Novi Sad (prvak Vojvodine), Moštveno prvenstvo Slovenije Tekme za moštveno prvenstvo okrožij so v teku za enkrat samo v Mariborskem in Celjskem okrožju, pričele pa se bodo v kratkem tudi v Ljubljanskem in Gorenjskem okrožju. Vse kaže, da bo udeležba povsod prav velika in bi utegnilo število udeležencev dati nov rekord. Guštanj 8 — Slovemjgradec 0 (brez igre). H. kolo je bilo igrano 19. t. m. Rezultati so naslednji; Kovinar I 6 Ms — Polet, aktiv Toma 1%, Prevalje 5 — Guštanj 3, Murska Sobota 6 — Nafta (Lendava) 2, Polet II 8 — železničar III 0, Slovenska Bistrica II 5 — Železničar III 3, železničar H 6)4 — Polet, aktiv Pošta 1%, Slovenska Bistrica I 61/2 — Ptuj 1%. Dravograd 8 — Slovenjgradec 0 (brez igre). Slovensko Primorje Vzporedno s tekmami za moštveno prvenstvo okrožij v Sloveniji bi lahko tudi šahovske sekcije v Slovenskem Primorju organizirale svoje moštveno tekmovanje. Sekcije naj javijo čim preje svoje naslove in predloge šahovskemu odboru Slovenije (Ljubijana-Tabor), ki bo rade volje postregel z vsemi informacijami in po potrebi tudi pomagal pri organizaciji. Moštveni prvak Slovenskega Primorja bi potem že lahko sodeloval s prvaki slovenskih okrožij v zaključnih tekmah za moštveno prvenstvo Slovenije, ki bodo koncem marca ah v aprilu. Ljubljana Iz tehničnih vzrokov je bilo tekmovanje za moštveno prvenstvo Ljubljanskega šahovskega okrožja preloženo na februar. Doslej se je v Ljubljani za tekmovanje prijavilo 15 moštev, pričakovati pa je še nadaljnih prijav. Štiri najmočnejša moštva (FD Enotnost, FD Krim z aktivoma Poštar in Vič ter FD Triglav — aktiv Bežigrad) bodo najbrž nastopila samo v finalu, kamor bi bila pripuščena še zmagovalca vseh predskupin-Ljubljanski okrožni šahovski odbor pa še nima prijav za tekmovanje od sekcij s svojega področja izven Ljubljane. Tako na pr. se še nista javili Vrhnika, Litija in Logatec. Če prijave pravočasno prispejo, bo L0Š0 vključil tudi izven ljubljanske sekcije na primeren način v tekmovanje. Celje Dne 19. t. m. je bilo odigrano drugo kolo moštvenih tekem za prvenstvo Celjskega šahovskega okrožja. Rezultati so naslednji: Kladtvar 16 — Srednješolci 2, Kladi var n 8 — Hrastnik 0, Kladivar III 6 — Pošta 2, Kladivar IV 10)4 — Šoštanj 5y2 (dvokrožno), Velenje 5 — Mozirje 3. Maribor Zaradi pomote je z zamudo prispela prijava FD Pece (Mežica) za tekmovanje. Sekciji je bilo dovoljeno, da odigra kvalifikacijsko tekmo z zmagovalcem I. (koroške) skupine. Tako sodeluje v tekmah v Mariborskem okrožju že 24 moštev s skupno blizu 200 igralci 1 Skupine bodo končale svoje tekmovanje še v januarju, nakar bodo igrali zmagovalci skupin 2. in 9. februarja med seboj po dvokrožnem izločilnem sistemu. Trije najboljši se potem v li-nalu srečajo s 1. moštvoma Poleta in Železničarja. V L kolu so bili 12. t- m. doseženi naslednji rezultati: Murska Sobota 41/* : Ljutomer 3V> Železničar (Maribor) II. 8 : Polet — aktiv Toma 0 Železničar III. 6 : Polet — aktiv DES 2 Slvenska Bistrica 4 : Polet III. 4 Prevalje 5 : Dravograd 3 Ptuj 5 : Aktiv Fram 3 Kovinar 1. 5 : Polet — aktiv Poštar 3 Dve tekmi sta bili preloženi, ostala moštva pa so počivala, ker v treh skupinah igrajo po tri moštva. Odloženi tekmi prvega kola sta končati takole: Polet H 6)4 — Kovinar II 11^, PAR Danes prinašamo dva primera, kako se lahko tudi priznanim mojstrom dogode iz raznih vzrokov v turnirskih partijah prav neverjetne napake. Slabšim šahisiom bosta morda ta primera v tolažbo, vedo pa naj tudi da so napake, kakršne vidimo v teh dveh partijah, prav velika redkost v mojstrski igri Nimcovičeva indijska obramba Beli: Gligorič Črni Stoltz (Praga 1946, 10. kolo) 1. d2—d4. Sg8—f6„ 2- c2—c4, e7— e6, 3. Sbl—c3, Lf8—b4, 4. e2—e3, b7 —to, (Najbolje je najbrž najprej 0—0). 5. Sgl—e2, Lc8—b7, 6. a2—a3, Lb4: e3+?, (V poštev prihaja pač Le7. Po potezi v partiji obdrži beli dva lovca, pa še firni težko prepreči utrditev belega v središču.) 7. Se2:c3, Sf6—e4, (Sicer pride že d4—d5. Črni pa naj bi bil vsaj sam poskusil d7—d5. Po igrani potezi beli še poveča svojo prednost.) 8. Sc3:e4, Lb7:e4, 9. Ddl-gd! Le4 —g0„ (Po tem izsiljenem odgovoru stoji črni že prav slabo, saj se je poleg drugega še lovec moral odstraniti z velike diagnole.) 10. Lfl—e2, Sb8—cG, 11. Lcl-d2, Sc6-a5, 12. Ld2—c3! (Napačno bi bilo 12. La5:, ba5: in črni ima na b liniji dobro proliigro. S potezo v partiji pa beli ponuja žrtev kvalitete, ki je črni sploh ne sme sprejeti. Na Sb3, 13. Tdl, Lc2, 14. Dg7:, TIS, 15. d5! ali 15. Td2! mora namreč beli zaradi oslabljenega črnega kraljevega krila dobiti v napadu.) 12. ... h7—h5, (Tudi rokada je bila zaradi groženj d5 a!i h4 prenevarna, pa preostaja 6rnemu samo nadaljevanje v partiji, ki pa pomeni novo slabitev pozicije-) 13. Dg4—g3, h5—h4, 14. Dg3—g4, Th8—h7, 15. d4—da!, Sa5—b3, (Na LhS pride 18. De4, Lg6, 19. Df4.) 16. Tal—dl, LgG—f5, (Ni šlo Lo2, 17. de6:, fe6:, 18. Ld3.) 17. Dg4-f3, Sb3—c5, 18. l»2-b4, Sc5—e4, 19. Lc3—b2, Dd8—e7, 20. d5: e6! f7:e6, (Na vse druge poteze izgubi črni figuro, na pr. iie6:, 21. Ld3 in črni nima kritja z d— kmetom, ali 20. ... D.e6:, 21. Td5!). 21. Le2—d3, d7—d5, 22. c4:d5, Se4 —g5. (Se edino.) 23. Ld3—1)5+, Ke8—f8, (Beli ima že kmeta več in še napad. Enostavno bi sedaj vodilo 24. Df4 ter nato eventualno še Tel. Namesto tega T I J E pa je Gligorič, preutrujen od igre, po 5 minutnem premišljenju igral:) 24. Lb5—c6?? Črni si je seveda sedaj s Sf3:-F s šahom vzel damo in je z lahkoto dobil partijo. Strašna napaka je stala Gligoriča vsaj drugo mesto, v denarju pa nekako 15.000 dinarjev! Vse do nesrečnega konca je naš mojster partijo odlično igral. Podoben, ali morda še bolj drastičen primer se je dogodil v partiji Ba-turinski — Solnccv v nekem sovjetskem turnirju. Tu pa je treba v opravičilo obema mojstroma povedati, da sta bila oba v hudi časovni stiski. V poziciji na diagramu ima beli dobljeno pozicijo. Igra lahko enostavno 1. Se7-1- ter obdrži po zamenjavi kmeta več. Namesto tega pa je igral beli: 1. Dc5:d5?? Računal je, da po Dd5: dobi z 2. Se7+ damo nazaj in obdrži figuro več. Prezrl pa je seveda, da črni vzame damo s šahomI Toda črni. ki je bil v še večji časovni stiski, se je na potezo belega — vdal, misleč, da izgubi figuro, šele ko so bili formularji podpisani in rezultat zabeležen, sta oba mojstra zapazila napaki, ki sta ju napravili Na tabeli pa je ostala ničla črnemu. Sovjetsko žensko prvenstvo Po 6. kolu je vodila s 100 % točk v turnirju moskovska prvakinja Bikova. Prvakinja Sovjetske zveze Belova je bila na drugem mestu. Po zadnjih vesteh je Bikova tudi tik pred koncem še v vodstvu in bo verjetno osvojila prvenstvo. Ali si že poravnal "j naročnino ■ DOMAČE VESTI j Skupščina FISAJ-a Na prvi glavni skupščini Fizkultur. nega saveza Jugoslavije v Beogradu zastopa slovenski šah mojster A-Preinfalk, poverjenik za šah pri glav, nem odboru FZS. Prvenstvo mest Ljubljana. LOŠO je nedavno zaključil kvalifikacijski turnir, ki se ga je v treh skupinah udeležilo 42 šah-stov, število udeležencev je napram lanskemu letu padlo skoro za polovico, verjetno zato, ker do pričetka turnir, ja sekcije še niso izvedle svojih pr. venstvenih turnirjev. Zmagovalci kvalifikacijskega tur nirja so dobili pravico do udeležbe , semifinalnem turnirju za prvenstvo Ljubljane, ki se je pričel te dri v šahovskem domu. Na turnirju igra V dveh skupinah 24 udeležencev, zopet mnogo manj kot lani. Upoštevati pa je treba, da so si mnogi lanski tek, movalci medtem priborili vstop v L razred in bodo torej nastopili letos šele v finalu. Maribor. Finalni turnir za prven. stvo Maribora se prične 27. t. m. Vi semifinalu je igralo 44 udeležencev« Januarski brzoturnlr v Ljubljani Ljubljanski okrožni šahovski odbor prireja vsak mesec brzoturnirje za prvenstvo meseca. Žal pa je opaziti, da tako po številu, kakor tudi po moči udeležba na teh turnirjih nekoliko nazaduje. Morda čas igre n,i najsreč-neje izbran. Januarski brzoturnir je bil dne 19. t. m. v Šahovskem domu. Igralo je v L razredu 12 udeležencev, v II. pa prav tako 12. V L skupini je zmagal Kremžar (aktiv šiška) z 10, pred Mrzlikarjem 9, inž. Petričem 8 (oba aktiv Poštar) in inž. Rupnikom (aktiv Bežigrad) llh. V II. skupini je bil zmagovalec Zorman (Ježica) z 9 toGiami, pred Brazom in Smoljanovi-čem (oba srednješolca) 8 in dr. Goležem (aktiv Bežigrad) 7V2. Po sekcijah je bila udeležba naslednja: FA Poštar in FA Bežigrad po 5, Stari Vodimt 4, FA Vič in srednješolci po 3, FD Enotnost, FD Št. Vid, FD Ježica in aktiv Šahovski dom po 1. Želeti bi bilo, da pošljejo vse sekcije na te brzoturnirje svoje najboljše igralce. Srednješolci: Univerza 8:3 Dne 26. t. m. je bila v šahovskem domu v Ljubljani prva tekma med reprezentancama ljubljanskih viso-košolcev in srednješolske mladine. Srednješolci so zmagali s presenetljivo visokim rezultatom 8:3. Edino na prvih 5 deskah so visokošolci držali enak rezultat. Med srednješolci je bilo nekaj prav mladih igralcev in je rezultat pomemben za napredek slovenskega šaha. Igralo se je z urami po turnirskih pravilih. Novomeški okrožni odbor Šahovski odbor Slovenije je predložil naj se vrši dne 1. februarja zvečer in 2. februarja v Novem mestu sestanek delegatov šahovskih sekcij novomeškega okrožja, v svrho ustanovitve okrožnega šahovskega odbora. Zastopnika naj pošljejo predvsem Novo mesto, Metlika, Črnomelj, Kostanjevica, Trebnje in Mokronog, kakor tudi vse druge sekcije. O priliki sestanka bo 1. februarja igral velemojster Pirc v Novem mestu si. multanko. Fri našiti tečajnikih v Flaisid Čajkovski in Mitič v nogometni reprezentanci kontinenta? Letos bo v Evropi mnogo smučar- snežne razmere so bile in katero ma-skih tekmovanj. Eno izmed prv h bo živo so uporabljali za smučke. Prav tekmovanje FIS-e za prvenstvo Evro- tako se registrirajo vse značilnosti pe v Chamonixu, kjer bo po vsej pri. vežbanja skakalcev. Zabeleženo je, liki sodelovala tudi naša smučarska kako dolge skoke je posameznik iz- . _____________ . reprezentanca. Z ozirom na pomemb- vedel, opombe glede stila skoka itd. nost teh tekem je FISAJ poveril Fiz- Poleg glavnega zapisnika vodi vsak ~ ~ kulturni zvezi Slovenije organizacijo tekmovalec še svoj poseben dnevnik, in izvedbo skupnega vežbanja vseh v -katerega vpisuje svoja opazovanja, smučarjev-tekmovalcev, ki prihajajo ki se mu zde pomembna. Kakor smo že poročali, je Medna. bo 10. maja v Glasgovvu nogometna tekma med reprezentancama Anglije in kontinenta. Češkoslovaški športni tednik »Naše cesta« je sestavilo mo. v poštev za sestavo državne reprezen- Napake, ki jih trener opazi pri po- štvo kontinenta z igralci, ki so bili tance. Tečajniki za alpske discipline sameznih tekmovalcih, se popravljajo v pretekli sezoni v najboljši formi, se vežbajo na črnem vrhu, skakalci na »tenhični uri«, za katero izberejo Med drugim prihajata za sestavo re- m tekmovalci za teke pa v Planici, vedno najprimernejši teren. Tam vod-Tečaj se je pričel 6. t. m. in se te ja vsakemu tekmovalcu pokaže nje-dni zaključuje. Trener za teke je gove napake in mu da navodila za Franc Smolej, skakalce pa vežba Ka- izvedbo pravilnega teka, oz. skoka, rel Klančnik. V skokih se vežbajo Tekmovalci s svojimi pripombami in KI, ličnik, Pribovšek, Poida, Javornik, opažanji mnogo pripomorejo k temu, Finžgar, Vidic, Rožič, Mežik, Rogelj da se do podrobnosti rešijo vsa vpra-in Gašperšič, teke pa trenirajo Smo- šanja, ki zadevajo tehniko teka ali lej, Knific, Ženiva, Pogačnik, Gregor skoka in potem praktično izpopolnju-Klančnik, šafar, žingerlin, Kavčič, jejo svoje znanje. Gaj-m Vidic. Imena tečajnikov nam V debatni uri, ki je vsak večer v povedo, da so na treningih zbrani na- domu, tečajniki razpravljajo o vseh si najboljši smučarski tekmovalci, ki vprašanjih, ki so važna in potrebna prezentance v poštev tudi Jugoslovana Čajkovski in Mitič. Po predlogu lista »Naše cesta« naj bi kontinentalno reprezentanco sestavljali: Homič (ZSSR), Holmquist (švedska), Stef-fen (Švica), Čajkovski (Jugoslavija), Parola (Italija), Ludl (ČSR), Soren. sen (Danska), Mitič (Jugoslavija), Bobrov (ZSSR), Benbarek (Francija), Albano (Portugalska). IIHI Rajko Mitič imajo precej izkušenj tudi na mednarodnih tekmovanjih, zato lahko od njih pričakujemo, da nas bodo dostojno zastopali v inozemstvu. Delo v tečaju je smotrno razdeljeno. Zjutraj ob 8. je četrt ure telovadbe. Ob 9. se prične pripravljanje smuči. Vežbanje traja potem od 10. za njihov napredek. Poleg tega imajo na teh sestankih tudi politične referate, na katerih se pogovore o vseh važnih dogodkih doma in po svetu. V svojem prostem času igrajo šahovski turnir, ki se ga udeležujejo vsi tečajniki od prvega do zadnjega . Z opremo so tekmovalci dobro pre- Cerer in Miioslavič med najboljšimi evropskimi plavalci Pod naslovom »Miloslavlč in Ce- športu«, piše na naslovni strani pa-rer sta zagotovila Jugoslaviji eno riškega »Športa« prvakinja Franc:- prvih mest v evropskem plavalnem do 12. Popoldne se trening nadaljuje skrbljeni. Tvornica »Elan« jim je pre-z eno uro teoretičnega, pouka, ki mu skrbela izvrstne smuči in jih opremila s edi razprava. O vežbanju vodijo tre- tudi s specialnimi smučarskimi čevlji, nerji točne zapiske, iz katerih je raz. Vzorni red in disciplina sta mnogo dno, kako doigo progo so tekli, čas, pripomogli k hitremu napredku te-— so ga tekmovalci dosegli, kakšne čajnikov. F. D. Dvoboj v namiznem tenisu na Jesenicah Jesenice, 25. jan. Danes zvečer je bilo že peto srečanje po osvoboditvi . / namiznem tenisu med FD Kranjem in domačim J. Gregorčičem. Odigranih je bilo 17 tekem, v katerih sta izšla nepremagana samo mladinec šcdrl (J. Gregorčič) ih med člani Modrijan (FD Kranj). Vse trj igre parov je osvojil FD Kranj. Presenetila je zmaga štrum-love (J. Gregorčič) nad štirikratno prvakinjo Slovenije Urbar jev o iz Kranja. Rezultati posameznih iger ao bili naslednji: Mladinci: Gramatčikov (Kranj): Aibin Jakopič umri mr ' Šodrl (J. Gregorčič) 12:21, 13:21; Mihelčič (K): Korbar (JG) 21:1G, 21:19; Gramatčikov in Mihelčič (K); Šodrl in Korbar (JG) 11:21, 22:20, 23:21; Gramatčikov (K): Korbar (JG) 21:14, 21:14; Mihelčič (K); Šodrl (JG) 19:21, 24:26. Člani; Rebolj (K): Jeran (JG) 21:14, 21:19; Petrovič (K); Božič (JG) 18:21, 11:21; Modrijan (K): Ažman (JG) 22:20, 21:14; Petrovič (K): Jeran (JG) 14:21, 23:21, 21:19: Modrijan (K): Božič (JG) 21:15, 12:21, 21:16; Rebolj (K): Ažman (JG) 23:21, 21:19; Modrijan (K): Jeran (JG) 25:23, 20:22, 21:14; Rebolj (K): Božič (JG)- 21:17, 14:21, 19:21; Petrovič (K); Ažman (JG) 17:21, 10:21; Rebolj in Modrijan (K): Jeran in Ažman (JG) 21:19, 13:21, 25:23. Tone Cerer, državni prvak na 100 m in 200 m prsno članice: Urbarjeva (K): štrumlo-va (JG) 21:12, 19:21, 18:21. Mešani pari; Uibarjeva In Rebolj (K): štrumlova in Božič 21:17, je na 100 m hrbtno M. Berliou med drugim: »Miloslavlč, kj je preteklo leto kot prvi Jugoslovan preplaval 100 m prosto pod eno minuto, je pripomogel jugoslovanskemu plavalnemu športu do velikega ugleda.« Nadalje piše zelo pohvalno o Tonetu Cererju', ki je naš najboljši plavalec v prsnih disciplinah, čigar rezultati so evropskega razreda. V nadaljevanju svojega članka ugotavlja avtorica, da je Jugoslavija zlasti močno zastopana na srednjih progah, kjer je Branko Vidovič dosegel prav dobre čase. Med ženskami omenja mlado Mišo Stanojevo, ki je s svojimi lanskimi rezultati presenetila. No koncu ugotavlja pomanjkanje zčmsklh bazenov v Jugoislavij'1, ki bi omogočili še večji razmah p'ovalnega športa. Svoja izvajanja zaključuje: »Vsekakor je plavanje v Jugoslaviji šport, ki se kvalitativno tn kvantitavno naglo razvija. Razvoj je pozitiven v vseh športih. Za dokaz naj služijo samo uspehi, ki jih je Jugoslavija dosegla v tenisu in nogometu.« 12:21, 21:9. Tako je zmagal FD Kranj zultatom 11:6. z re- Svetovno prvenstvo akademičarjev v zimskih športih končano V soboto 18. januarja ob 11. uri je umrl Jakopič Albin, eden naših najboljših skakalcev in smučarjev. Pred leti se je ponesrečil z motorjem in dobil notranji pretres možganov. V7 soboto dopoldne je treniral na 25 m skakalnici za nedeljsko tekmovanje. Po izvršenem skoku je obležal v nezavesti ter kmalu nat® kljub takojšnji zdravnikovi pomoči izdihnil. Ves* o njegovi smrti je težko prizadela tečajnike državne re-prezewta««e ter vse slovenske in jugoslovanske fizkulturnike. Saj je bil ABMn vzgled vsem športnlbom kot udarnik-kovi-nar ter smučarski reprezentant naše države. Davos, 26. jan. V zimskem športnem središču Švice, Davosu, je bilo danes zaključeno tekmovanje za svetovno akademsko prvenstvo v zimskih športih, pri katerem pa je sodelovalo samo 14 evropskih držav. Včeraj so bile odigrane zaključne tekme v hockejm na ledu. Prvenstvo je osvoji!.:, češkoslovaška, nato pa slede Švica, Madžarska, Avstrija in Holandska. Danes dopoldne je bilo zaključeno tekmovanje v umetnem drsanju. Naslov svetovne akademske prvakinje si je osvojila Madžarka Eva Darry, akademski prvak pa je postal Avstrijec Edi Rada. Popoldne so bile zaključene smučarske tekme. Zadnji točki sta bili smuk in skoki. V smuku se je plasiral na prvo mesto Avstrijec Egon Schiitz. Prav tako je tudi v skokih, pri katerih je nastopilo 15 tekmovalcev, zmagal Avstrijec Wialter Delekart, ki je dosegel z 68 metri najdaljši skok. V skupni ocenj vseh tekmovalnih panog so osvojili Avstrijci 9, Finci in Madžari po 2, ČSR in Poljska pa po 1 kolajno. Letošnje akademsko tekmovanje za svetovno prvenstvo pa je bilo zelo okrnjeno, ker niso sodelovali niti zastopniki vseh evropskih držav, zlasti ne tekmovalci severnih držav, kjer je zimski šport najbolj razvit, manjkali pa so tudi zastopniki iz prekomorskih držav. Angleški nogometni pokal London, 26. jan. Zaradi neugodnih vremenskih prilik in hudih snežnih me-težev je bilo tekmovanje za angleški nc-gometnj pokal zelo okrnjeno. Odigrane so bile samo nekatei> tekme, katerih rezultati so bili naslednji: BIRMINGHAM : PORTSMOUTH 1:2 NKVVCASTLE : SOUTHAMPTON 3:1 SHEFFIELD : EVERTON 2:1 MILLIVAUKE : WEST UNITED 2:0 nogometno prvenstvo Francije Kljub porazu v Cannesu v prvenstveni tabeli še vedno vodi Roubaix z eno tečko pred Reimsom, ki je premagal Strasbourg. Možnost osvojitve prvega mesta imajo Roubaix. Re ms, Strasbourg. Stade Fran-cais in Lille. Iz tekmovanja izpadejo zadnja štiri moštva, zato je borba v dolnjem delu -tabele zelo ostra. Montpellier in Ha-vre sigurno izpadeta iz lige, medtem ko se Toulouse in Racing iz Pariza še vedno borita da bi ostala še nadalje med najboljšimi francoskimi nogometnimi moštvi. Stade Francais je trenutno v odlični formi in je v nedeljo že sedmič zaporedoma zmagal Premagal je enajsterico Cannesa z rezultatom 2:0, Najboljši igral c je bil sloviti črnec Ben Barek. po čigar zaslugi sta padla oba gola. Zanimivo je, da Stade Francais igra nov sistem, k' se znatno oddaljuje od klasičnega W-sisicma. S štirimi branilci, dvema krilcema in štirimi napadalci so Parižani popolnoma zmedli svojega nasprotnika. V prvenstveni tabeli vodi Roubai.v. ki je premaga! enajstorico Bordeauxa pred Reimsom, ki je igral sTmo neodločeno z Metzom. Na tretjem mestu je sedaj Stade Francais BRATJE lUJUni so nedavno tekmovali na Norveškem. Tok ral je Asbj ;rn H u ud premagragl svoja brata Bi rger ja in Siegrnunda. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE bodo prihodnje leto v St. Moritzu v Švici. TISK TISKARNE »SLOVENSKEGA PORO CEV ALGA« V LJUBLJANI. — GLAVNI UREDNIK ZDENKO VAHTAR. — UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA. TABOR. TELEFON 33-35. — ČEKOVNI RAČUN UPRAVE 60-404-5-21