CENA 400 din - Leto XLI - Št. 25
Kranj, torek 29. marca 1988
GLAS
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVfcZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
15*}
Tavčarjeva ulica v Kranju telefon 21-237
Od 9. do 12. strani objavljamo prilogo pod naslovom Gradimo, z uvodnim člankom:
NIKDAR NI TAKO SLABO, DA NE BI BILO ENKRAT BOLJE
stran3
TURISTIČNI OBISK UPADA, OB PREDORU PA BO DOLINA OSAMLJENA
stran 7
MLADINSKI TISK NE PRIZNAVA GENERACIJ
stran 8
BELOKRANJSKO SRCE SE JE PRESELILO POD PONCE
Bojan ostaja
Pod vtisom velikih uspehov naših skakalcev a olimpijskih igrah v Calgarvju, na svetovnem nl^en-s*vu v P°'etih v Oberstdorfu ter v soboto in *deljo v Planici, v sezoni zmagoslavja Mateje ^et, se je v soboto v Saalbachu v Avstriji od tekmovalne smučarije dostojanstveno poslovil Bo-J*1* Križaj.
» Doslej mu n> ""1° para v naši smučariji. Po j^vilu zmag v tekmovanjih za svetovni pokal ga * v nedeljo Primož Ulaga z devetimi zmagami sicer prehitel, Bojan je zmagal osemkrat, vendar
Blage niso najpomembnejše za Bojanovo pet-
ajstletno udejstvovanje v smučariji. Ko za nas svetovnem smučarskem vrvežu ni bilo prosto-' s« je pojavil Bojan. Leta in leta smo stavili samo nanj, upali, se z njim veselili in v trenut-I    nJegovega razmišljanja, da bi se poslovil, že-
eu> naj ostane. Bojan je bil vsa leta tudi veliki vzornik mladim. Koliko kratkohlačnikov je sa-jjlalo, da bi mu bili kdaj enaki. Dolgo, do priho-aa Borisa Strela, Jožeta Kuralta in Jurija Fran-Ra> naše čudovite, enkratne veleslalomske eki-g> Je bil sam. Ogromna je bila odgovornost, ven-jjaf io je časnto prenašal. Tekmoval je v času
"vratnega Stenmarka in njega premagovati ni
uspevalo mnogim. Zmagoval je še v času Thoe-nija, Grosa, velikih imen svetovnega smučanja.
Nekaj let nazaj, ko ne bilo več Strela, Kuralta in Franka, je bil spet skoraj sam. Rok Petrovič ga je razbremenil, pa je tako nenadoma kle-cnil po blesteči sezoni. Spet je bil Bojan tisti, v katerega smo najbolj zaupali. Predzadnjo sezono, ko se je zadnji hip premislil, da bo še dirkal, je dosegel za mnoge nemogoče. Postal je prvi slalomist sveta.
Čeprav se s statistiko ne more premeriti Bojanovega prispevka v smučariji, pri krepitvi naše nacionalne pripadnosti temu športu, so podatki fantastični; 122 krat je osvajal točke svetovnega pokala, 33 krat je bil med najboljšimi tremi, osvojil je pet kolajn s svetovnega pokala in svetovnega prvenstva, bil je četrti v generalni uvrstitvi svetovnega pokala. Olimpijske igre so bile zanj usodne: kolajne, ki si jo je tako želel, ni uspel osvojiti, na zadnji, njegovi četrti, pa se je usoda kruto poigrala. Nesreča je prekinila njegovo tekmovalno pot.
Bojan je odšel, vendar ostaja naš. Saj ga je nemogoče in človeško nepošteno pozabiti.
J. Košnjek
Finala svetovnega pokala v smučarskih skokih na 90 in 120 - metrski skakalnici si je ogledalo nad 50.000 ljudi. Oba dneva sta bila najboljša Jugoslovana. To sta Hajko Lotrič in Primož Ulaga. V skupni uvrstitvi dveh dni Planice je bil Hajko Lotrič drugi, Primož Ulaga pa prvi. Vse o Planici na športni strani.
D. H. Foto: F. Perdan
Linhartovo srečanje v Bohinjski Bistrici
2bn  me m'adim poslovnežem - Predsednik Gospodarske sh?rn'ce Slovenije Marko Bule je v petek podelil diplome 27 sateljem prvih dveh seminarjev za vodenje poslovnih pro-sov, ki      je organiziral Center za usposabljanje vodilnih si aycev na Brdu. Ti seminarji so začetek usposabljanja po-Vnežev in organizatorjev sodobne proizvodnje, skratka 5j enedžerjev, pri nas. Na tem področju capljamo za svetom. amo v Evropi je že 250 menedžerskih šol. Več v komentarju $>      strani. Na slii: Marko Bule (de.sno) predaja diplomo •»ncu Zepiču iz Iskre Telematike. j K
Foto: F. Perdan
Bohinjska Bistrica, 28. marca — Zveza kulturnih organizacij Gorenjske, združenje gledaliških in lutkovnih skupin Gorenjske in Zveza kulturnih organizacij Radovljica so v dneh od 24. do 27. marca pripravili zanimivo gorenjsko Linhartovo srečanje amaterskih gledaliških skupin.
Letošnje srečanje je bilo posvečeno 150 —letnici rojstva bohinjskega rojaka dr. Janeza Mencingerja, potekalo pa je v dvorani Jožeta Ažmana v Bohinjski Bistrici in v dvorani na Češnjici. Med srečanjem je selektor Peter Militarov povabil amaterske dramske ustvarjalce na okroglo mizo, kjer so govorili o poetiki ustvarjanja.
Letošnje Linhartovo srečanje je uspelo in prikazalo bogato amatersko ustvarjalnost naših odrov. Predstavilo se je tudi več
skupin kot lani: iz Duplice, Domžal, Kranja, Radovljice in Jesenic, le iz Škofje Loke in Tržiča se vabilu niso odzvali.
D. S.
Mladoletniško' prestopništvo
Kranjska mladinska organizacija pripravlja danes, v torek, 29. marca, s pričetkom ob 16. uri v kadilnici Prešernovega gledališča Kranj okroglo mizo na temo: mladoletno prestopništvo. Vstop prost!
Vi B.
Ustavne razprave v radovljiški občini
Nesprejemljive spremembe
*    Radovljica, 28. marca - V radovljiški občini je bilo doslej razprav o ustavnih dopolnilih, poleg osrednje, na kateri j? ustavne spremembe razlagal predsednik zvezne skupščine Marjan Rožič, še tri v delovnih organizacijah in po ena v ^jevni skupnosti in v občinski organizaciji zveze komuni-
vJ^Pombe lahko razdelimo v
*nisiSuUpin- V prvo sodiJ° po" je t, in vprašanja o tem, ali Ust °n smiselno spreminjati Vjj^vo, ali ne bi bil0 bolje da
^zaostrili odgovornost in se Sed z.avzeu za uresničevanje srn^ e ustave- Ljudje vidijo V tpSGl sPreminjanja ustave le «?m, če bo prispevala k pre-darg(^VanJu družbene, gospo-iske in moralne krize. Zato m 1 ,°P02arjajo, da s spremi-
trehJem ne velJa hiteti in da *e d0l?a. Pripraviti dober predlog
sežn : Ustava Je tudi Preob" K;m a in preveč natančna. daj: u Oo kamen spotike na-^ Jnjernu razvoju in spodbu-be a nove ustavne spremem-
Druga skupina pripomb zadeva način sprejemanja dopolnil. Najprej bi moiali spremeniti republiško ttstavo, šele nato zvezno. Za amandmaje, o katerih ni enotnega stališča, naj v republikah izvedejo referendum. Ustavo moramo sprejemati po dopolnilih in brez možnosti preglasovanja.
Najpomembnejše so vsekakor vsebinske priportibe. Omenimo le nekatere! Država, v kateri narodi ne morejo odločati o svoji usodi, ni federativna. Spremembe, ki kratijo samostojnost republik in pokrajin in povečujejo centralistične težnje,     niso sprejemljive.
Družbena lastnina ni dobro opredeljena. Načelo, da je od vseh in od vsakogar, vodi k razmetavanju skupnega, družbenega bogastva. Ali bo izjemni dohodek le polnil skupno blagajno (na zvezni ravni) ali bo prispeval tudi k ustvarjanju nove vrednosti? Ker so med republikami precejšnje razlike, ni sprejemljivo, da bi v vsej državi uvedli enotno davčno politiko in enotna izobraževalna jedra. Iz ustave naj se črta 133. člen, sproži pa. 6aj se' pobuda za ukinitev smrtne kazni. Odstavek, ki govori o sprejemanju zveznega zakona o financiranju JLA iz dohodka delovnih organizacij in osebnih dohodkov delavcev, naj se črta. Konferenca samoupravljalcev na zvezni ravni ni potrebna, že zdaj je dovolj sedenja in nekoristnega modrovanja.
C. Zaplotnik
Delegatska razmerja in volilni sistem
Tržič, 28. marca - Občinska konferenca SZDL-občinski sindikalni svet in Zavod za kulturo in izobraževanje v Tržiču pripravljajo v ponedeljek, 4. aprila, ob 17. uri razgovor o ustavnih spremembah na temo delegatska razmerja in volilni sistem. Razgovor bo v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču, o spremembah pa bo govoril Marko Golubič, sekretar republiške volilne komisije.
V. S.
Četrta zlata smučka na Voglu
Vogel, 29. marca - Žičnica Vogel in Dnevnik pripravljata v soboto, 2. aprila, četrto tekmovanje za zlato smučko. Prijave za to, sedaj že kar tradicionalno tekmovanje, sprejemajo po telefonu (064 76 — 467, 76-468) do sobote, v soboto pa se bo moč do 10.30 ure prijaviti na Orlovih glavah. Start bo ob 11. uri, razglasitev rezultatov pa ob 13. uri v Ski hotelu na Voglu. Naslednje, zadnje finalno tekmovanje za zlato smučko bo 1. maja, prav tako na Voglu.
V. S.
V skrbi za zdravo in tudi lepo okolje sta poskrbeli tudi tile dve Kranjčanki, ki sta ob domačih pomladanskih opravilih našli čas in na bližnjih gredicah v Zupančičevi ulici zasadili okrasne grmičke. Foto: F. Perdan
Evidentiranje v RK ZSMS
Ljubljana — Vsem organom republiške konference ZSM Slovenije se konec junija izteka dveletni mandat, organom zvezne mladinske konference pa dva tedna prej. Tako se je pretekli teden v vseh slovenskih občinah zaključilo evidentiranje mladih, ki je po neuradnih podatkih vsaj v nekaterih sredinah številčnejše kot pred dvema letoma. Seznam kandidatov za posamezne funkcije bo znan prihodnji teden.
V. B.
VAŠ BUTIK
TURISTIČNIH
USLUG
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
Kranj - Polna restavracija hotela Creina in iskriv ogovor Viktorja Žaklja z Matjažem Kmeclom in sogovorniki z občinstva, ki je trajal do jutrnajih ur, sta glavni značilnosti prvega Glasovega večera. Več o prireditvi v petek na Odprtih straneh.
V. B.
Foto: F. Perdan
KOMPAS
LETALIŠČE
BRNIK
TEL.. 22-347
r^mmss^mscH-AS 2. stran *
NOVICE IN DOGODKI
Torek, 29. marca
MARKO TENŠTERLE
ZUN^JEPOLm
Junaki in grobovi
Naslov tokratnega, mojega zadnjega, komentarja je seveda sposojen od znanega argentinskega pisatelja Ernesta Sabata, ki ni znan samo po svojih številnih literarnih delih, temveč tudi po predsedovanju v komisiji, ki je pred leti v Argentini raziskovala, kaj se je zgodilo s približno trideset tisoč izginulimi ljudmi v času dolgoletne vojaške diktature.
Razmerje med vojsko in civilno vlado je v Argentini navkljub stotim letom demokracije (kolikor jih je ob izvolitvi obljubil predsednik Alfonsin) še vedno dokaj nejasno, vsekakor pa velja, da »tudi vojska ni več to, kar je bila včasih«. Toda, kje so argentinski oficirji izgubili svojo bitko? Najprej v samem procesu demokratizacije v Latinski Ameriki, ki bo moral v prihodnje prodreti tudi v nekatere anahronistične vojaške režime na tej celini; nato pa kar na bojnem polju, to je — na domačem terenu. Bitka na Falklandih in s tem poraz argentinskih vojakov, predvsem pa njihovih usmerjevalcev z najvišjega vojaškega vrha je bil še zadnji udarec, s katerimi so se razblinile sanje o ponovni osvojitvi oblasti. Vojska se namreč lahko potrjuje samo v vojni. Kadar v njej izgubi, potem jo spremlja dolgoletni črni madež (spomnimo se stereotipov o italijanskih vojakih itd.) in takega so dobili tudi argentinski oficirji, ki v teh dneh zaskrbljeno spremljajo angleška izzivanja z manevri, ki se odvijajo v vodah Falklandov.
Železna lady prav dobro ve, da se njeni nasprotniki še niso opomogli od sramotnega poraza, v vojski pa je bilo vedno tako, da je treba nasprotnika potolči do konca. Tu ni usmiljenja. Ko je človek že enkrat na tleh, je treba samo še poskrbeti za to, da se s tal nikoli ne dvigne.
Kolikor je ta taktika nerazumljiva z moralnega stališča, pa moramo hkrati priznati, da je argentinski vojaški poraz prispeval k temu, da argentinsko ljudstvo vendarle zre v prihodnost z večjim upanjem, čeprav ga občasni poskusi prevratov (ki pa so tako kot pri potresih vedno šibkejši) še vedno spominjajo na bližnjo zgodovino. Proces torej, ki ga je najlepše spremljati z mesta samega.
Sever in jug partije
Današnji naslov smo si izposodili iz Večernjih novosti, ki navajajo anketo, po kateri uživa ZKJ največji ugled na Kosovu, najmanjši pa v Sloveniji. Medtem ko 43 odstotkov anketiranih Albancev izjavlja, da ima partija velik ugled, je ta odstotek pri Slovencih veliko skromnejši — 10,2 odstotka. V Sloveniji meni 40,9 odstotka anketiranih, da ima ZKJ majhen ugled, na Kosovu pa tako misli le 14,6 odstotka anketiranih.
Ugled ZKJ je praviloma v obratnem sorazmerju z razvitostjo zvezne enote.Dr. Vladimir Goatti pojasnjuje, da je treba iskati razlago tega stanja v neizogibni »ideološki ohladitvi«, ki gre vzporedno z gospodarskim razvojem ter v dejstvu, da je partija vrsto let prilagajala svoje delo predvsem ekonomsko manj razvitim okoljem.
Danas poroča o ustavni razpravi v srbski akademiji znanosti in umetnosti. Navaja razpravo dr. Vojislava Šešlja, ki svetuje, da se ne bi smeli sprijazniti s sedanjim jugoslovanskim sistemom, ki je izčrpal svoje možnosti. Dozorel je čas, da se iz njega odpravi partijski monopolizem, ideološki monizem, protisrbska platforma in suspendiranje državljanskih pravic. Ponovil je svoje stališče, da je potrebna rekonstrukcija jugoslovanske federacije. Zmanjšati je treba število zveznih enot na število jugoslovanskih narodov, odpraviti avtonomni pokrajini, prenehati si »izmišljati« nove narode, potrebno pa je tudi razpisati volitve v ustavodajno skupščino, na katerih bi glasovali za več strank.
Politika ekspres objavlja intervju Aleksandra Plavevskega s članom predsedstva republiške konference SZDL Slovenije Zoranom Poličem. List navaja, da ga novinarji v Sloveniji redko iščejo, kar je vzrok več, da pošilja svoja razmišljanja na naslove različnih časopisov, vendar večine ne objavljajo. Pod mednaslovom »Koketiranje forumov« navaja, da je »v Sloveniji prišlo tako daleč, da se odkrito poziva k združevanju vseh nezadovoljnih, bodisi v okviru SZDL ali ločeno in da bo ta skupina na prihodnjih volitvah nastopila s svojimi kandidati«. Prav tako pravi, da bo morda tako imenovana opozicija uspela obvladati politični teren in da je prepričan, da bodo mladi gotovo dojeli prave ideje napredka...« - i
Posebno izpostavljajo mnenje Zorana Poliča o Marincu z besedami: »Mislim, da ni bilo prav, da je Milan Kučan pri njegovem odstopu od kandidature poudaril, da ni bil kandidat partije. Marine je član ZK in distanciranje ni bilo potrebno«. Še nekaj mnenj: »Kadar gre za armado, mislim, da se v Sloveniji počasi izgublja kontrola položaja... Občudoval sem Mikuliča, da je prevzel dolžnost v položaju, v katerem smo...«
Ob 35 - letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana
Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Za-plotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Danica Dolenc (zu dom in družino), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Dušan Humer (šport), Stojan Saje (Tržič), Danica Zavrl - Zlebir (socialna politika), Vine Bes ter (mladina, kultura), Igor Pokom (obliko vanje), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih.
Naročnine za 1. polletje 15.000 din.
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK 51500 - 603 - 31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28 - 463, novinarji in odgovorna urednica 21 - 860 in 21 - 835, ekonomska propaganda 23 - 987, računovodstvo, naročnine 28 - 463, mali oglasi 27 - 960.
časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 -1/72.
uredništvo tel. 21860
Programska konferenca radovljiške organizacije zveze komunistov
Premalo pometanja pred lastnim pragom
Radovljica, 24. marca — Preveč razpravljalcev na programski konferenci radovljiške organizacije zveze komunistov — bila je v četrtek v centru za obrambno usposabljanje v Polj-čah — je kritično ost usmerjalo v splošne jugoslovanske družbene in gospodarske razmere, premalo pa se jih je odločilo za pometanje pred lastnim pragom in za izpostavljanje problemov, ki jih tudi v radovljiški občini ni malo. Čeprav je bilo pričakovati tudi razpravo o neuspelem poskusu volitev predsednika občinske skupščine, pa o tej aktualni problematiki ni bilo govora, le predsednik občinskega komiteja ZKS Radovljica Janez Smole je v izhodiščih za razpravo dejal, da občinska organizacija ZK ne sprejema očitkov, da je povzročila volilno kuhinjo. Če pa je kuhinja že bila, kar nekateri trdijo, potem se ni začela s sejo občinskega komiteja, temveč že prej.
Sicer pa je Janez Smole že v uvodu dal največ poudarka gospodarstvu, za katerega je značilno, da ima premalo izvozno uspešnih programov, premalo dobrih izdelkov, preozek trg, zastarelo tehnologijo... Prodaja doma peša, na tujem trgu dosega nizke cene. Preobrazba gospodarstva se je začela (Elan, del tekstilne in lesnopredelovalne industrije ipd.), vendar pa je ta proces zaradi skromnega ostanka dohodka počasen. Ocena, da so »gospodarski rezultati slabi, vendar manj slabi kot drugod«, še najbolj ustreza dejanskim razmeram v radovljiškem gospodarstvu, ki je sicer minulo leto sklenilo brez izgub; vse prej kot optimistična pa je napoved predsednika izvršnega sveta Pavla Zerovnika, ki pravi, da bo ob polletju verjetno v težavah kar cela serija delovnih organizacij. Ko smo poslušali Mira Ulčarja, delegata iz leske Verige, se nam je zdelo, da je
še v najtežjem položaju Veriga, ki po eni strani plačuje davek kadrovskih spremeb, po drugi pa še bolj kot ostali občuti splošne gospodarske težave. Zmanjšuje se povpraševanje po izdelkih, primanjkuje naročil in dela, zato tudi proizvodnja upada, pojavlja pa se še nov problem — presežek delovne sile. Za programe, ki so jih še do nedavnega podpirali vsi, tudi zvezna administracija, se je naenkrat pokazalo, da niso uresničljivi, ker reven trg rabi predvsem revne izdelke. Večino izdelkov prodajo na tuje po ceni vloženega materiala in je vse skupaj čista izguba. Lani so zaradi 14,5-odstotnega znižanja izvoznih cen zgubili 650 tisoč dolarjev. Podražitev energije in hkratna zamrznitev cen, kar je bil eden od jesenskih ukrepov zvezne vlade, je bil močan udarec, ki Verige sicer formalno še ni potisnil med zgubarje, vendar pa je pozitivni poslovni rezultat za
minulo leto predvsem posledica spretnosti računovodij in prožnosti obračunskega si-stema.
Marjan Vrabec, delegat iz Alpdoma, Je opozoril na probleme v stanovanjskem spodarstvu. Podatek, da je tretjina družbenih stanovanj mlajša od deset let, P°ve'jj* so v občini vsako leto zgradili povprečno sto stanovanj. Če k temu dodamo še enak ov seg individualne gradnje in upoštevanih nizko rodnost v občini, bi pričakovali, da °° v občini vsako leto manj stanovanjskih pr?J blemov. Pa je to res? Samo v stanovanjski skupnosti je evidentiranih 421 prosilcev družbenih stanovanj, od tega 92 novih. L« prištejemo še vrsto vlog v organizacij^ združenega dela, pridemo do številke šest-sto in do večplastnega problema, kater?*T bistvo je v tem, da v občini prekomerno (fB' stenzivno) zaposlujemo, »uvažamo« praviloma slabo izobraženo delovno silo, s teff ohranjamo nizko tehnološko raven pro»| vodnje, širši družbeni skupnosti pa lZ^oS\\L vljamo račune za stanovanje, elektriko, vv do, kanalitavijo, telefon in cesto, za nov pr£ štor v šoli, vrtcu... Verjetno bi bilo teh ratt>' nov manj, če bi se vsi zavedali, da vsaV novo delovno mesto stane družbo okrog °"
milijonov dinarjev. -v
- Zaplotn*
C.
Milan Ogris, predsednik OK ZK Tržič
Najprej bo treba urediti svoje vrste
Tržič, 25. marca — »Mislim, da je osnovno sporočilo naše letošnje konference, da je najprej treba urediti naše vrste tako na kadrovskem, ideološkem, metodološkem in vsebinskem področju. Šele takšni bomo lahko dajali pobude za akcije na vseh drugih področjih, kajti ne moremo biti sami sebi namen,« je ob nedavni konferenci tr-žiških komunistov razmišljal predsednik Milan Ogris.
Veliko pozornosti posvečate politična situacija, če delavcu ne tudi reševanju gospodarskih te- bo moč dati tistega, kar je s svo-žav, v katerih se je znašlo trži-    jim delom zaslužil. V Tržiču
ško gospodarstvo?
»Prav gotovo nas čaka veliko dela na prestrukturiranju trži-škega gospodarstva, saj se tako komunisti, kot vsi ostali zavedamo, da gre za biti ali ne biti, da je naše gospodarstvo spričo predelovalnega značaja naše industrije v velikih težavah. Resno nas skrbi, kakšna bo v bodoče
imamo dve veliki tovarni, vendar pa ugotavljamo, da se veliki sistemi ne obnesejo, ker je njihova prilagodljivost novim razmeram počasnejša. Zato bi bilo treba v naslednjem obdobju spodbujati predvsem razvoj manjših organizacij in pa kar je posebno pomembno, usmerjati se v razvoj drobnega gospodar-
stva kot pomembnega dopolnila industriji.«
Večkrat je tudi slišati, da v Tržiču ni mladih, tistih, ki bi morali biti najbolj zagnani za drugačen razvoj. Kaj o tem mislite v zvezi komunistov?
»Mladi, ki zapuščajo osnovne šole gredo v Kranj, Ljubljano, Jesenice, tja pač, kjer so srednje šole in fakultete. Le tisti, ki imajo štipendije se morda še vrnejo, ostali pa tam ostajajo. Mislim, da smo krivi sami, ker temu v preteklosti nismo posvečali dosti pozornosti in smo si nekvalificirano delovno silo iskali drugod, mladi strokovnjaki pa so iz Tržiča odhajali. Tudi v zvezi ko-
da
munistov ugotavljamo, o° vedno starejši. Okrog sedenj članov zveze komunistov Je
daj v naši občini, ni pa -Prav mladi pa imajo nove ld smele pobude in tudi znanje slim, da mladim ne znamo P° zati svojega programa, da znamo najti stika in v dia* ugotoviti, kaj je v našem Pr0 mu dobrega in kaj je treba sp meniti. Smo še na pozicijami žavne partije in premalo vk čeni v probleme, ki zadevajo}!' di. Šele, ko bomo znali uresnj vati demokracijo, ko bomo ničevali svoje ideje prek lJu takrat bomo lahko rekli, da & avantgarda, do takrat pa ne-« V. Stanov*1
Jože Antolin, predsednik občinskega sindikalnega sveta v Kranju
Razmere so zrele za spremembe v sindikatu
Kranj, 25. marca — Jože Antolin je bil minuli teden izvoljen za predsednika kranjskih sindikatov. Najin pogovor se je dotaknil le drobca iz njegovega sindikalnega »programa«. Obširneje ga bodo imeli delavci kmalu priložnost spoznati, saj obeta, da se bo s sodelavci iz sindikalnega predsedstva pogosto oglašal v osnovnih organizacijah.
Krmilo kranjskega sindikata prevzemate v nehvaležnem času, ko se ta organizacija skuša iztrgati vplivu politične oblasti, hkrati pa je pod strožjim drobnogledom delavcev. Kako vi gledate na to?
»Sindikata, kakršen je danes, delavci prav gotovo ne bodo dolgo potrebovali. Moral bo postati samostojnejši, bolj neodvisen, odpraviti bo moral 'zlizanost' z oblastjo, politično na eni strani in z vodstvi tovarn na drugi. Morali bomo razčistiti, čigav je sin-
dikat. Malo jasneje je to postalo po številnih delavskih protestih in zdaj po stavkovnih pravilih. V razpravah o ustavnih spremembah in prilagajanju Zakona o združenem delu pa bo treba to še izpopolniti. Kolebanja okoli sindikalne članarine namreč dokazujejo, da delavci niso ravno zadovoljni s svojo organizacijo.«
Kako naj bi se sindikat po vašem spremenil?
»Danes ima sindikat le malo možnosti soodločanja, le razpra-
vlja lahko in sprejema stališča. Tam pa, kjer naj bi vse to uveljavljali, sindikata ni. Nesmiselno je, da sindikat obstaja zato, da delavcem tolmači na višjih mestih sprejete odločitve. Moral bi biti med njimi in sposoben njihove interese ne le zastopati, temveč tudi uveljavljati. Pametno bi bilo, ko bi se kaj naučili tudi od sindikatov v razvitih deželah. Razmere so dozorele za spremembe v sindikatu. Najprej si bo moral izbirati naloge, ki so za delavce življenjskega pomena: plače, delovne razmere, pokojnine, pogoji gospodarjenja... Zdaj se namreč ukvarja z vsem in hkrati z ničemer.«
Kranju najtežji, katerih se H sindikat najprej lotiti?
»Gospodarske razmere s°t največji problem, naloga ' kata pa je ob tem zaščititi ^ no varnost delavcev. Posest ziv je položaj kranjske ^ej tike, z gospodarskimi tež* J presežki delovne sile io , membo tehnologije vred. flgl stvari, ki utegne v prihod^LJ riti duhove, pa je tudi drU^J standar, do nedavna v Kr^J na dokajšnji ravni, danes P J slabši. Nič več ne bi smel' Pj gati vanj, da bi stebilizir*^ spodarstvo. Za večji dohoOjJ treba poiskati perspektiv*^ grame v gospodarstvu, t&n
giaiuc v guspuaarstvu, " / a1 Kateri problemi so ta hip v     naprej segati v delavčev^ž^
Povezovanje trgovine in proizvodnje (amandma X., tč. 6.)
Odprava ustavne podlage zakonski prisili za obvezno sklenitev samoupravnih sporazumov med trgovino in proizvodnjo je prav gotovo napredek. Vendar pa ostaja vprašanje, ali je prav, da Ustava za-držikot temelj no načelo sodelovanja ter samoupravnega združevanja dela in sredstev za razmerja med trgovskimi in proizvodnimi OZD. Vprašanje je tudi kaj za gospodarsko prakso to ustavno načelo sploh pomeni. Tržna zasnova gospodarstva bi terjala, da se poleg načela sodelovanja in samoupravnega združevanja trgovske in proizvodne sfere postavi še načelo tržnega komuniciranja. Predvsem Ustava ne bi smela niti predpisovati niti dajati prednosti eni ali drugi obliki poslovanja, ampak uveljaviti načelo odgovornosti za izbiro združevalnih ali tržnih oblik.
Spremenjen položaj banke (amandma XI.)
Opuščanje sedanje zasnove banke, kot asociacije, finančnega servisa ustanoviteljic ter njena preobrazba v banko kot samostojno finančno organizacijo, ki posluje z denarjem zaradi ustvarjanja dohodka torej v svojem imenu in za svoj račun, je prava smer. Vendar pa ustavna dopolnila ob sicer podjetniški zasnovi banke puščajo odprto najpomembnejše vprašanje, namreč ali je v banki dopustno upravljanje po obsegu vloženih sredstev. V razpravi se bo treba torej še opredeljevati, ali je tudi bančno upravljanje kompromisno odstopanja od načel na delu zasnovanega upravljanja, da bi se po poti kapitalsko zasnovane kontrole bank dosegla večja gibljivost družbenega kapitala. Podjetniška zasnova banke terja tudi jasno opredelitev načela rizika ustanoviteljev zgolj v obsegu vloženega kapitala ter poslovnosti kot edinega kriterija za odločanje o bančnih naložbah. Poslovna samostojnost bank terja njeno popolno razbremenitev funkcij, ki jih danes nanje prenaša Narodna banka oz. družbenopolitične skupnosti (selektivno kreditiranje itd.).-
Vse navedeno v predlaganih ustavnih dopolnilih še nima dovolj opore.
Tuji kapital (amandma XII.)
Predlagana ustavna dopolnila preveč podrobno opisuje]0 EJ je in oblike gospodarskega sodelovanja tujcev na naših Ueb-^l naj bi tujec lahko ustanovil delovno organizacijo skupaj z našo a ali pa podjetje vendar le v določeni carinski ali prosti coni. V banko naj bi tujec lahko ustanovil finančno organizacijo, v nih carinskih ali prostih conah pa bi tujec lahko ustanovil &t stna podjetja na naših tleh. Tujec lahko samostojno ali skupaj šim državljanom ustanovi pogodbeno organizacijo, lahko P3^, stavi različne oblike proizvodnih in drugih trajnejših kooper*
Ustavna dopolnila sicer odpirajo vrsto novih možnosti za S^u vanje s tujci, vendar jim gre očitati, da z metodo izčrpnega nfl^fl nja preprečujejo zakonsko ureditev ali pogodbeno vzpostavi^ J drugih nenastetih možnih oblik sodelovanja. Zelo vprašljivo J j/ omejevanje ustanavljanja podjetij zgolj na proste cone, k0'J. omejitev, ki je v prepovedi časovno neomejenih oblik sodelOjf' Tudi tu naj bi obveljalo, da bi moral ustavni tekst ostati na čela oz. splošnega pravila, ki bi odpiralo vso raznovrstnost i?0^ gospodarskega sodelovanja, ki so v svetu že ali še bodo uvelja*
SIS (amandma XIII.)
Ustavna obveza ustanovitve SIS na področjih izobraže. znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva ter na P°^j pokojninskega in invalidskega zavarovanja temelji na zasoOJjft so samoupravne interesne skupnosti »uradni« mehanizmi P°A zagotavljanja potreb občanov na navedenih področjih. Sisi denih področjih po svojem bistvu torej niso interesne ^nS^^J\ ampak se v njih opravljajo odgovorne javne funkcije. Zato se%J ne ustanavljajo prostovoljno ampak po volji zakona, ki dolo°j načela za njeno organizacijo in urejanje medsebojnih razA1 njej. Ji
V jhvni razpravi bo slej ko prej v ospredju vprašanje, aH šen proces prisilne deetatizacije toliko dozorel, da ga je potf Ustavi dokončno normirati. Številni so namreč proti argufli^ izhajajo .z zadreg dosedanje prakse. Ljubljana. 29. 2. 1988
Doc, dr. RadoJ^/|
Torek, 29. marca 1988
GOSPODARSTVO
3. stran ((mmm^moLAS
Dolgoročni plan razvoja zgornjesavske doline
Turistični obisk upada, ob predoru pa bo dolina osamljena
Gondola v Martuljku
V Gozd Martuljku naj bi zgradili zimski center na Vošči in uredili zeleno rekreacijsko cono ob Špiku, uredili smučišče in sankališče, opremili smučarske tekaške proge.. Na Vošči naj bi bilo visokogorsko sončno smučišče, ki bi ga lahko z gondolo povezali od Gozda preko Srednjega vrha do Jurževe planine, kjer naj bi postavili vlečnico... (iz programa razvoja).
Jesenice, 28. marca - Delegati vseh treh zborov skupščine občine Jesenice so obravnavali turistično dolgoročni plan razvoja zgornjesavske doline, a so zaradi steviinin umestnih pripomb sklenili, da se plan kot osnutek vrne v enomesečno javno razpravo .Me-vime pripombe že v prejšnji javni razpravi. Po programu naj bi ustanovili ^™°f*°Jn° lovno organizacijo za turistično infrastrukturo in delovno organizacijo za turistični marketing kot "razvojno tržni motor".
V izrazito industrijski jeseniški občini sta gostinstvo in turizem povprečno razvita, čeprav sta Kranjska gora in Planica svetovno znani zimski športni središči. Turizem ustvari v občini 3,8 odstotka družbentega Proizvoda in zaposluje 983 delavcev ali 6,7 odstotka vseh. Po turističnem prometu je ieseniška občina med turistično razvitimi občinami, saj razpolaga z več kot 6.200 le-?*sc, kar predstavlja 7,5 odstotkov vseh le-nif ,.v sloveniji, po obisku pa so ti deleži °kbli 8 odstotkov. V turizmu jeseniške občine je zaposlenih 3 odstotke vseh zaposlenih v^ovenskem turizmu.
jjndJKalni turizem
Čeprav sodi zgornejsavksa dolina med najbolj razvita gorsko - planinska turistična središča in k skupnemu turističnemu pometu Slovenije prispeva skoraj 7 odstotkov vseh nočitev, pa podatki kažejo, da se niristični obisk zadnja leta nezadržno zmanjšuje. Zanimivo je, da je obisk Bleda •ecji od kranjskogorskega kar za okoli 25 odstotkov! Tudi lani je bilo v zgornjesavski dolini znatno manj tujih gostov, porast šte-v»a domačih gostov pa gre na račun večjega obiska počitniških domov in stanovanj
sindikalnega turizma torej. . velika in morda največja napaka, ki jo je zagrešila občinska politika v zadnjem desetletju je prav v tem, da je danes v zgornjesavski dolini 6.000 turističnih ležišč (7 odstotkov od vseh ležišč slovenskega turizma), od katerih pa je le dobra tretjina po-v hotelih in prenočiščih, ostalo so počitniška stanovanja in planinske postojanke. Mika je še slabša, če vemo, da ima tako maJhen delež komercialnega turizma pre-starih hotelov (Erika, Prisank, Mladinski dom, Planica, Triglav), ki za skupno 450 Postelj premorejo le 79 sanitarij! Kakovost ^n°gljivosti je tako daleč za ponudbo v dru-fjn gorsko-planinskih turističnih sredi-Slovenije
• Veseljaki
Turistična ponudba naj bi pritegnila določene segmente turističnega povpraševanja. Stacionarni gostje: tržni segment za Kranjsko goro so veseljaki,
aktivni športniki in aktivni rekreativci, mladi, dinamični in zabave ter različnosti željni turisti, ki iščejo mir, čisto in zdravo okolje, umirjeno rekreacijo, domačnost in možnost razgledovanja... (iz programa razvoja).
nimaino akumulativna. Izobrazbena in kvalifikacijska struktura zaposlenih je vedno slabša, domačini se nočejo zaposlovati po hotelih in celo več: v zgornjesavski dolini prebivalci že nekaj časa nočejo živeti s turizmom in za turizem.
V takih razmerah je upravičena skrb, kaj šele bo, ko bodo zgtadili karavanški predor. Tedaj se bodo tranzitni tokovi v vsej zgornejsavski dolini močno zmanjšali, dolina bo osamljena, če ne bo pravočasno poskrbela za več stacionarnih gostov in za načrtovano celoletno prometno povezavo z Bovcem. Zaradi Triglavskega parka so morali dokončno opustiti načrte za izgradnjo
• Od sindikalizma ti komerciali
Skupne turistične prenočitvene zmogljivosti zgornjesavske doline bi po naših ocenah štele okoli 7.700 ležišč, od česar naj bi jih bilo 5.500 v komercialni eksploataciji organizacij združenega dela... Tu nismo šteli planinske koče... Leta 2000 naj bi bil delež komercialnih turističnih ležišč dobrih 70 odstotkov (iz programa razvoja).
bo osamljena
Hoteli so stari, žičničarske naprave odpi-ane skoraj 90 odstotkov, širše izletniške in "jkreacijske ponudbe za letni čas domala j1« slaba je trgovska ponudba, komunalna £.reditev in drobne storitve. Kljub obetajo-ni študijam in načrtom minulih let, turi-m očitno stagnira, dejavnost postaja mi-
sistema vršiških žičnic, ki bi po mnenju mnogih edine lahko izdatno pomagale Kranjski gori, zato naj bi skupaj s tolminsko občino vsaj bolje turistično izkoristili gorski prelaz Vršič.
• Le kje dobiti denar?
Dolgoročni program razvoja turizma v zgornjesavski dolini, ki zajema skupno turistično ponudbo od Mojstrane do Planice, je
glede na sedanje razmere silno ambiciozen, če ne že zelo vprašljiv. Ne le to, da domačini ne kažejo nikakršnega interesa, škriplje pri komunali, pri investicijah, nikakor niso znani viri financiranja. Ob upadanju turistov že zdaj, ob predoru, ki prihaja v letu 1991, se taki investicijski plani zde domala neuresničljivi: zgraditi nadomestni hotel Erika; obnoviti Prisank; ob hotelu Kompas in Alpini zgraditi hotele visoke kategorije; več zasebnih penzionov, zasebnih sob in apartmajev; hotel ob igrišču za golf v dolini potoka Zakelj; motel v Logu...
Enake dolgoročne želje veljajo tudi za Podkoren sobe, apartmaji, penzioni, klubski tip hotela ob poligonu); za Rateče zasebni penzioni; za Martuljek konjeniški motel!; za Mojstrano motel in obnova Triglava). Nemalo naložbenega denarja pa naj bi namenili za smučarske površine, tekaške proge, žičnice, rekreacijske površine in tako dalje.
• Neuresničljive srčne želje
V planih so zelo konkretni: v Kranjski gori in njeni okolici naj bi turisti potrošili polovico več kot do zdaj, ko znaša njihova povprečna dnevna potrošnja le 46'dolarjev. Več let so se trudili, da bi jim zaživela poslovna skupnost, a ni in ni šlo. Zato v programu razvoja predvidevajo ustanovitev samostojne delovne organizacije za turistično infrastrukturo in delovne organizacije za turistični marketing kot "razvojno tržni motor".
Še vsaka jeseniška občinska vlada nam je postregla s svojim dolgoročnim razvojem turizma, z upi in dobrimi željami ga prinaša tudi sedanja. Morda se nam bo vsem, tudi turizmu, kdaj bolje godilo, a v sedanjih vsesplošno kriznih razmerah in ob podobi, ki jo Kranjska gora nudi danes (od pasivnosti prebivalstva do skrajno nezadovoljive turistične infrastrukture nasploh), je tudi ta dolgoročni plan bržkone zgolj in le popisan papir srčnih želja...
D. Sedej
^° nekaj sušnih letih v škofjeloški občini
Stanovanj dovolj, bo denarja tudi...
^°*ja Loka, 22. marca — Stopetinštirideset stanovanj v družbeni in lnM?bni 8radnJ> ie letošnji program stanovanjske graditve v škofje-oski občini. Večinoma bo uresničen in s tem bo prekinjena suša, ki J; trajala nekaj let. V prihodnje grozi dvoje: da bodo stanovanja za-^di draginje ostajala in da bo zmanjkalo zemljišč za gradnjo, njiho-
Urejevanje pa bo vedno dražje. j^Letos bo vseljen blok v Žireh Se,?tanovanja v Frankovem naju, urejena bodo tudi štiri pa . ardna stanovanja. Za letos gr je tudi načrtovan začetek fen nje blokov v Železnikih, Go-jju i* vasi in v Frankovem nase-^v- Vendar se kljub obetavni le-ki !ki-Suki v stanovanjski politi-^ občine po sodbi občinskega iz-2a nega sveta v prihodnje lahko omakne. Stanovanja so predra-^ m utegnejo ostajati, kar letos ys^r°zi, družbena gradnja je po-2aniena ob stran in je dražja od i  Sa^H6' treba DO poiskati nove S lev   -me Površine, katerih ure-j  jy anJe bo dražje, saj je za grad-I) ZL večinoma lažja zemlja že po-I Uraana. Nadaljevati je treba z t vaJevanJem podstrešnih stano-1 higJ in Martonove in Zigonove I ^knf       sta 0bčinska last in I   vn     Ij01" ter 0Dčini nista ra-■]  p 0 v okras. Da ne bi govorili na *net in  vsestransko ocenili
nar ju, zbranemu v občini. Raven požarnega varstva v občini je sorazmerno visoka, zato je treba vse nadaljnje naložbe pretehtati in graditi tisto, kar je nujno. Res
pa je, da je visoka raven posledica ogromno prostovoljnega dela in pripravljenosti ljudi, da pomagajo gasilcem.
J. Košnjek
stanovanjsko gradnjo v občini ter njeno prihodnost, bodo o tem posebej govorili na seji izvršnega sveta. Pojavljajo se namreč tudi najrazličnejši pritiski na komunalno povsem neurejena področja, čeprav bi lahko marsikaj še zgradili v komunalno urejenih delih.
Škofjeloški izvršni svet je obravnaval letošnje programe dela tudi drugih dveh sisov materialne proizvodnje: občinske skupnosti za varstvo pred požarom in občinske cestnokomunal-ne skupnosti. Pri obojih nekaj bistvenih ugotovitev izvršnega sveta. Urejevanju cest, kjer so velike potrebe in želje tudi po krajevnih skupnostih, bo tudi v prihodnje veljala posebna pozornost, pri urejevanju regionalnih cest pa bodo Ločani spet skušali dosegati sofinanciranje republiške cestne skupnosti, sicer bo treba programe prilagajati de-
Jutri seja radovljiške občinske skupščine
Resolucija in prostorski posegi v Bohinju
Radovljica, 29. marca — Zbori radovljiške občinske skupščine bodo v osrednjih točkah jutrišnje seje obravnavali predlog razvojne resolucije radovljiške občine za letos, poročilo o izvajanju zakona o Triglavskem narodnem parku in problematiki urejanja prostora in varstva okolja v Bohinju ter o kakovosti vode v Blejskem in Bohinjskem jezeru, v Savi in drugih vodotokih. Delegati se bodo odločali tudi o soglasju h kandidaturi Smučarske zveze Jugoslavije za izvedbo svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah čez tri oz. pet let v Kranjski gori in na Bledu. V dveh točkah dnevnega reda bodo obravnavali komunalno takso in občinski proračun, razpravljali pa bodo tudi o programu sklada stavbnih zemljišč za letos. Delegati zbora krajevnih skupnosti bodo sklepali o razdelitvi solidarnostnih sredstev.za financiranje krajevnih skupnosti.
C. Z.
V Alplesu pravijo
Beograjski salon avtomobilov
, Na beograjskem sejmu so £°nec tedna odprli 27. mednarodni salon avtomobilov, £ier se na več kot 100 tisoč kvadratnih metrih razstavne fovršine predstavlja skoraj rJ0 razstavi j alcev, od tega 20 2 tujine. Na ogled je največ J^ebnih  avtomobilov, medeni ko so avtobusi, specialna °2ila, motocikli in tako ime-0vana spremljevalna indu-*r,ia odrinjeni nekoliko na ^ran.. Največ prostora si je v? tradiciji vzela kragujev-J^JCrvena zastava, ki pa po-
dobno kot drugi, ni prikazala kaj posebno novega. Edina prava novost, ki prihaja iz domačih tovarn je motocikel tomos CTX 80, ki naj bi ga koprski Tomos začel izdelovati julija. Med razstavljalci dodatne opreme pa je treba omeniti ljubljanski Saturnus in kranjsko Savo, ki sta predstavila kombinirano zadnjo luč za cadya in avtomobile BMW serije 5 ter novo pnevmatiko za tovorna vozila.
V. S.
Znanilci kasne pomladi
Prav neverjetno je, koliko starokopitnosti in vase zaverovanosti je še v nas. Ko je Center za usposabljanje vodilnih delavcev pri Gospodarski zbornici Slovenije na Brdu pri Kranju lani pozival na dva sedemtedenska seminarja za mlajše vodilne delavce, ki so zametek šolanja poslovnežev, menedžerjev po svetovnem vzoru, so bili pogosti odgovori: perspektivnih, mladih, za vodilna mesta načrtovanih ljudi nimamo (kot da bi se besede perspektiven bali), prav neverjetno pa je tudi, kako pičlo je znanje tujih jezikov, bodisi nemščine ali angleščine. Znanje enega od teh jezikov je namreč, razen starosti do 35 let in visokošolske izobrazbe, eden od pogojev za sprejem na seminarje za mlajše vodilne delavce. Prva dva lanska seminarja sta bila uspešno končana, tretji se je na Brdu tudi že začel. Znanilci kasne pomladi na področju menedžerstva in sodobnega poslovodenja prihajajo; prepočasi, stežka, tudi zaradi starokopitnosti in zaverovanosti, da bomo tudi brez tega že kako. Svet daje temu vedno večjo pozornost, enači menedžerstvo s poslovno arhitekturo, poudarja pomen vizije in vnaprej domišljene sheme uresničitve.
Kaže, da v Sloveniji le podiramo plotove (ideološke in vse druge) na poti do menedžerskega, poslovnega izobraževanja in da bo mogoče čez nekaj let le uresničena zamisel o uvedbi menež-menta oziroma poslovništva kot podiplomskega študija na eni od slovenskih univerz.
Sodobni svet hlasta za znanjem in analizira ter preizkuša, kako to zanje čim hitreje in čim bolj učinkovito uporabiti. Vem le to, da premalo vem, je aktualno geslo, nam se pa tudi ne kaže preveč izgovarjati le na pregovor, da pač Janezek toliko zna, kolikor se je naučil, ampak se mora ta naš Janezek še naprej učiti.
Znanje o vodenju, poslovanju pridobiva na veljavi. Ni ključnega pomena le dobro delati, proizvajati, ampak delati prave stvari, pravi trenutek. Menedžerske šole rastejo po svetu kot gobe po dežju. V Evropi jih je že okrog 250, Kitajci pa jih imajo že devet, saj so sprejeli zakon, da morajo do leta 1995 vsi njihovi direktorji skozi te šole.
S šolo na Brdu tudi mi odpiramo vrata takšnemu izobraževanju. Samoupravljanja, kot se bojijo nekateri, prav nič ne postavljamo pod vprašaj, saj naj bi bilo dobro gospodarjenje tudi lastnost socializma. Pravijo, da je od 70 do 80 odstotkov poslovnih znanj enako potrebnih tako v kapitalizmu kot v socializmu. Spremeniti moramo še drugo plat odnosa do takšnega izobraževanja. Iz manj razvitih delov Slovenije na lani končanih seminarjih na Brdu ni bilo slušateljev, čeprav velja kruto pravilo; nerazvitost se konča, ko sposobni ostajajo doma in se šolajo novi in novi. Jamra-nje ni poslovna kategorija, kot pravi ob tem predsednik slovenske Gospodarske zbornice Marko Bule. Sodobno poslovodenje pa nedvomno je.
J. Košnjek
Zdravstvo na tapeti
Merila naj bodo poštena
Škofja Loka, 22. marca —Znano je, da kranjska škofjeloška zdravstvena skupnost ne pristajata na aneks k srednjeročnemu programu republiške zdravstvene skupnosti. Škofjeloški izvršni svet je pretekli teden to ponovno obravnaval in poudaril, da je soglasje nemogoče zaradi naslednjih glavnih razlogov: solidarnost se povečuje za dvainpolkrat, ne temelji na dogovorjenem zagotovljenem programu, ampak na povprečnih zneskih in podatkih, tisti, ki solidarnost prejemajo, lahko trosijo več od tistih, ki solidarnost dajejo, dejansko pa gre za solidarnost med združenim delom, ki daje, in ne med zdravstvenimi skupnostimi.
Zanimivo pri tem je, da večina daje pripombam prav, v praksi pa nihče ničesar ne premakne. Ločani trdijo, da je solidarnost potrebna, vendar naj bodo poštena. Nikakor ni mogoče drugim prispevati več, kot raste poraba v občini. Tak sistem spodbuja večje trošenje med prejemniki in ne varčevanje. Naš sistem je sicer tak, da bo sprejet zakon, ki bo prisilil »upornike« k poslušnosti, vendar kljub temu ni odveč povedati, strokovno in argumentirano, kar pogosto Gorenjcem manjka, pri prepričevanju, zakaj tak sistem ni v redu. Zategadelj so se v škofjeloški občini odločili, da s to problematiko seznanijo zbor združenega dela občinske skupščine, le-ta pa naj tudi predlaga republiškim organom, da se sistem solidarnosti spremeni. J. Košnjek
Več poudarka izobraževanju ob delu
Železniki, 25. marca - Ko so pred kratkim pregledovali, kakšna je stopnja izobrazbe v Alplesu, so ugotavljali, da je v delovni organizaciji velik razkorak med zahtevano in dejansko izobrazbo. Kar 40 odstotkov delavcev je brez strokovne izobrazbe na drugi strani pa je zelo malo takih, ki imajo višjo (2,8 odstotka) ali visoko (3,9 odstotka) izobrazbo. Ta razkorak nameravajo premostiti s smotrnim in učinkovitim izobraževanjem že zaposlenih, zato bodo morali dati več poudarka izobraževanju ob delu in iz dela za pridobitev višje stopnje izobrazbe in to predvsem za tehnične poklice.
V letošnjem šolskem letu se ob delu izobražuje 22 delavcev, kar je manj kot pred sedmimi leti in nekaj več kot leto nazaj. Tako je v zadnjih petih letih 31 delavcev Alplesa dokončalo študij ob delu, od tega pet na VI. stopnji, osemnajst na V. stopji, pet na IV. stopnji in trije na II. stopnji zahtevnosti.
V Alplesu tudi ugotavljajo, da bo treba prenehati zaposlovati kadre brez ustrezne izobrazbe, hkrati pa tudi sistem nagrajevanja urediti, da bo spodbujal izobraževanje, saj znanje zaposlenih ni ustrezno vrednoteno. y g
Meta Ipavec, frizerka
/V DELOVNI HAtjI
Ženska naj bo ženska
Škofja Loka, 24. marca — Redke ženske so, ki jih ne bi pot vsaj od časa do časa pripeljala tudi v frizerski salon. Zato, da bi se malce polepšale, da bi bile bolj urejene, pa tudi na račun zdravja. Kajti zdravi in lepi lasje so v ponos vsaki ženski, čeprav se dostikrat tega zave šele takrat, ko se pojavi prhljaj, ko začnejo izpadati, ko naenkrat postanejo lasje mastni. Meta Ipavec, ki deset let dela kot frizerka, zato pravi, da je pri delu najbolj pozorna pri uporabi različnih preparatov.
Meta je bila deset let frizerka v "Salonu Mali", pri cerkvi v središču Škofje Loke. Jeseni pa se je odločila, da v novi hiši v Podlubniku odpre svoj frizerski salon. Veliko je imela že svojih strank, saj je bila znana kot spretna in dobra frizerka, zato se je kar hitro navadila samostojnega dela. Takole pravi:
"Po toliko letih dela in izkušenj sem ugotovila, da je zelo pomembno pri friziranju uporabljati dobre, res kvalitetne preparate. Seveda ne gre brez izkušenj, domišljije, brez spremljanja mode, brez pripomočkov, brez dodatnega izobraževanja, tečajev. Veliko stvari, preparatov in predvsem barv kupujem v tujini, tako da lahko ustrežem številnim idejam svojih strank. Pred kratkim sem obiskovala tudi tečaj ličenja v Narti in sedaj stranke tudi naličim, jim pokažem, kako se morajo naličiti, povem, kakšna je moda, kako jim pristoja. Sedaj so se tega že navadile in posebno, kadar friziram za poroke, za večerne zabave, ali kadar se gredo slikat, jih tudi naličim. Seveda zc vsako priložnost drugače in tako kot kateri pristoji, kajti veliko je na obrazu drobnih stvari, ki jih ženske rade poudarijo, ali pa skrijejo."
Velikokrat gredo ženske od frizerja tudi razočarane, nezadovoljne s svojim novim izgledom. Od vas pa pravijo,'da se to težko zgodi, da znate vedno ostrici in počesati tako, da jim pristoji?
"Tako kot v druge frizerske salone tudi k meni hodijo različne ženske, lahko bi rekla, da več mlajših kot starejših, ki si že vnaprej približno predstavljajo, kakšno frizuro naj bi imele. Zato vedno počakam, da mi vsaka ženska pove, kakšno frizuro bi rada. Če se mi zdi, da ji takšna ne bi pristajala, da ni moderna, potem ji tudi svetujem kaj drugega. Ko se pogovoriva, pa se odločiva, če je potrebno striženje, preparacija, morda prameni. Lahko pa rečem, da ženskam veliko raje svetujem takšne frizure, ki poudarjajo ženskost, ki naredijo žensko res žensko, hkrati pa so tudi moderne."
V Stanovnik   /ureja MARIJA VOLČJAK
Kje smo in kam gremo — V spomin na junaško bitko v Rovtu nad Crngrobom pred 46 leti je bilo v soboto dopoldne na Planici množično zborovanje mladine, borcev, pripadnikov JLA, ki so se ga poleg predstavnikov kranjske in škofjeloške udeležili tudi predstavniki in krajani iz krajevnih skupnosti Bitnje, Jošt, Sv. Duh in Žabnica, kjer so imeli krajevni praznik. Na zborovanju, kjer so v programu nastopili učenci šole Lucijana Seljaka, godba na pihala Kranj in vojaki kranjske garnizije, je govoril sekretar Medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Boris Bavdek, ki je med drugim poudaril, da je »kriza, v kateri že dalj časa živimo in še globlje lezemo vanjo, mnoge dosežke devalvirala, izničila in izpostavila celo posmehu, prepihu in ponovnemu ovrednotenju. Zato je potreben temeljit premislek, kje smo in kam gremo. Ideali in vrednote, za katere so padle tako številne žrtve, se zdaj dokazujejo v drugačnih razmerah. Humanost, naprednost, pokončnost, odločanje o lastni usodi, nacionalni enakopravnosti so vrednote, ki jih uveljavljamo tudi danes, v časih, za katere upravičeno pravimo, da so usodni, seveda na drugačen način.«
A. Z.
Spominska svečanost v Lipnici — Tradicionalna vsakoletna spominska svečanost na bitko v Rovtu nad Crngrobom, v kateri je skupaj s 14 soborci padel narodni heroj Stane Žagar, pa je bila v petek popoldne tudi pred šolo pri spomeniku Stanetu Žagarju v Lipnici. Pred tem so imeli učenci v šoli kulturni dan. Obiskali so jih namreč nekdanji Žagarjevi učenci, o NOB pa jim je govoril tudi udeleženec NOB Andrej Babic iz Kranja. Na proslavi pri spomeniku so nastopili gorjanska godba na pihala, moški komorni pevski zbor iz Krope in učenci osnovne šole Staneta Žagarja iz Lipnice. Slavnostni govornik pa je bil predsednik radovljiške občinske skupščine Bernard Tonejc. — A. Ž.
Obnoviti nameravajo stolp
Primskovo — Gasilci Primskovega pri Kranju nameravajo zamenjati dotrajani leseni gasilski stolp za sušenje cevi z 12-metr-skim betonskim, ki bo služil za sušenje cevi, za montažo močnejše sirene in za namestitev antene za kabelsko in satelitsko televizijo, v krajevni skupnosti. Najugodnejši ponudnik ga bo zgradil za 35 milijonov dinarjev, denar pa nameravajo zagotoviti z lastnimi sredstvi, krajevne skupnosti, občinske gasilske zveze, s prispevki delovnih organizacij in prispevki krajanov. Pomagala jim bo tudi Zavarovalna skupnost Triglav, ki bo odborila posojilo, ki ga bo treba vrniti v treh letih. Gasilci nameravajo zato aprila in maja v krajevni skupnosti izvesti nabiralno akcijo za gradnjo stolpa.
Z
DOPISNIKI SPOROČAJO
Konferenca ZRVS
Janez Kuhar piše, da je bila pred dnevi v zadružnem domu v Cerkljah konferenca krajevne organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin, na kateri so ocenili delo in sprejeli program za letos. Ugotovili so, da so lani dosegli precejšen napredek pri vojaškem usposabljanju. Ponosni pa so tudi na občinsko priznanje, ki so ga dobili za lansko opravljeno delo.
Posegi v gozdni prostor
Na zadnji seji izvršilnega odbora Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Bled so izdali dve soglasji za poseg v gozdni prostor. Soglasje so dali Komunalnemu gospodarstvu Radovljica za gradnjo čistilnih naprav in Hotelskemu turističnemu podjetju Bled za obnovo žičnice in smučarske proge, piše Ciril Rozman.
Izposoja knjig
Kljub težavam, ki jih ima 16 krajevnih knjižnic v radovljiški občini, so lani skupaj izposodili skoraj 110 tisoč knjig, kar je za dobrih 3300 več kot prejšnje leto. Največ knjig je bilo izposojenih v matični knjižnici v Radovljici (skoraj polovica vseh), večji obisk kot prejšnje leto pa so zabeležili tudi na Bledu, v Bohinjski Bistrici, Lescah, v Ljubnem, Zasipu, bohinjski Srednji vasi in na Dobravi. Osip pa so imele knjižnice na Brezjah, v Begunjah, Gorjah, Mošnjah in v Stari Fužini. Razen mošenjske imajo vse knjižnice dobre prostorske in poslovne pogoje, zato v teh knjižnicah manjši obisk preseneča, piše Jot Kole.
Prvoaprilske šale in laži na Hrušici
Prvi večer prvoaprilskih šal in laži bo v petek, 1. aprila, ob 20. uri v Domu DPD Svoboda Ivan Krivec na Hrušici. To razvedrilno prireditev, na kateri bo vsakomur od obiskovalcev dovoljeno lagati po mili volji, pripravljajo kulturni zanesenjaki v krajevni skupnosti Hrušica. Najboljši (največji) lažnivec bo osvojil laskav naslov: Lažnivec Hrušice 1988. Najboljše pa bodo tudi nagradili. Za zabavo in ples bo poskrbel ansambel Obvezna smer. Dopisnik J. Rabič tudi piše, da bo veliko laži, da pa napovedana prireditev ni prvoapril-ska potegavščina.
Krajevna skupnost Bled
Bled naj bi pričakal svetovno prvenstvo urejen
Bled, 28. marca - "Letos je za območje celotne krajevne š*kupnosti izdelanih več fWffly^k programov, o katerih se še vedno velja pogovoriti. Gre na primer za program krajevne skupnosti, samoupravne interesne komunalne skupnosti, občinske skupnosti za ceste in območne vodne skupnosti Gorenjske. Vsi pa so že zdaj nekako sestavni del programa za bodoče svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto. O tem pa nameravamo spregovoriti tudi na skupščini krajevne skupnosti Bled, ki bo zasedala v četrtek, 31. marca, ob 18. uri v kongresni dvorani hotela Svoboda na Bledu," je povedal predsednik skupščine krajevne skupnosti Bled dr. Borut Rus.
ureja ANDREJ ŽALAR
Pobuda, ki je bila dana tako na zboru komunistov Bleda 10. marca in tudi na seji sveta ZK 21. marca, menda ni nova. Že pred tem so namreč na Bledu razmišljali, da bi se krajevne skupnosti Bled, Gorje, Zasip, Ribno in Bohinjska Bela tesneje povezale predvsem zaradi skupnih akcij in razreševanja posameznih problemov. Najbrž je res glavni razlog za to, da že lani ni prišlo do resnejših dogovorov glede ustanovitve skupnosti krajevnih skupnosti na celotnem širšem blejskem območju, neke vrste mla-čnost pri delu, predvsem na nekaterih delovnih področjih.
"Na skupščini v četrtek bomo najbrž kaj več spregovorili o delu v minulem letu in ocenili tudi razloge, da stvari niso potekale tako, kot smo si jih zapisali v program," pravi dr. Borut Rus. "Mislim pa, da smo v obdobju zadnjih nekaj let vseeno zabeležili pomemben uspeh, ki se kaže v neke vrste uspešnih solidarnosti akciji. V mislim imam izgradnjo telefonije in delo posebnega organizacijskega odbora. Ta akcija je dala blizu 400 novih telefonskih priključkov in čeprav so še vedno potrebe po telefonih tako na Bledu kot na širšem območu, mislim, da velja odboru, ki ga je vodil Janez Strgar, vsa pohvala."
Zadnja seja sveta krajevne skupnosti minuli teden v četrtek je bila pravzaprav neke vrste zadnja priprava na skupščino krajevne skupnosti, ki se bo sestala v četrtek popoldne. Na njej pa bo prav gotovo največ govora o letošnjem programu in delu. Kaže pa, da so vsi programi nekako naravnani in usklajeni na bližnje svetovno prvenstvo, ki bo na Bledu prihodnje leto.
"Res je, Bled naj bi svetovno prvenstvo pričakal urejen. Uresničitev vseh programov, ne zgolj programa krajevne skupnosti, bi pomenila, da bi pravzaprav dosegli svojevrsten cilj. Ta pa je vsestranska kakovost v turistični ponudbi. To je še toliko bolj pomembno, saj vemo, kaj danes pomeni turistično gospodarstvo oziroma z njim prido-
dr. Borut Rus
bijena deviza. Poleg programa krajevne skupnosti so še drugi, ki so naravnani k temu cilju. Maja bo na primer stekla razprava o cestnem omrežju na Bledu. Predvidena je obnova vaških jeder (tako družbenih kot zasebnih objektov), ki bo veljala nekaj sto starih milijard in za katero bi s skupnimi močmi morali najti denar. Osebno tudi zelo podpiram pobudo za ustanovitev Hor-tikulturnega društva, ki bi lahko za prvenstvo pripravilo razstavo cvetja. Sicer pa je z denarjem, ki ga ima krajevna skupnost, težko kaj več narediti. Od zbrane turistične takse bomo na primer lahko uredili le Fiir-stove svetilke in javno razsvetljavo od Toplic do Mlinega. Mislim pa, da ima Komunalno gospodarstvo in turistino društvo tudi nemajhno nalogo letos in v prihodnje. Da ne rečem, da je pravzaprav skrb celotne občinske skupnosti za blejski turizem morda potrebna pravšnje injekcije za dosego ciljev. Ob tem pa moram povedati, da si je sedanji predsednik občinske skupščine Bernard Tonejc do zdaj zelo prizadeval, da bi Bled čimbolj urejen pričakal prvenstvo."
Nedvomno bo velika pridobitev za turizem izgradnja trgovskega centra na Bledu do svetovnega prvenstva. Tekstil pripravlja svojevrstno kakovostno ponudbo s preure-
S turistično ponudbo je bila in bo vednop*
vezana skrb za kulturno dediščino
Prav
zato na Bledu niso ravno vsi zagreti, da stavbo, ki že stoletja nosi ime Boben, enostavno podrli...
ditvijo garaž Vile Bled. V programu je W& obnova festivalne dvorane za kongresni rizem in ureditev Male Zake. Obnovo bo živela tudi Zupančičeva cesta. V Pr°£raveć komunalne in cestne skupnosti pa je se podobnih del. jj "Velik problem Bleda so recimoiW£ parkirni prostori, saj so danes P'0pnlKl bi trpani z avtomobili. Sicer pa menim, «■' Q na skupščini v četrtek morali spregovori mrliških vežicah, o tem, da nimamo neK^ društvenega prostora za delo organizacij , recimo za razstave, o domu Partizana, «n potreben obnove ali pa izgradnje ob se« njem stadionu in nenazadnje sta tudi trg^ vini v Mlinem in na Bledu vprašanje, k1 moremo mimo njega. Pričakujem, da s« ^ do delegati skupščine še pred sejo v sVVjjj sredinah dogovorili, kaj je tisto, kar naj i Bled v okviru krajevne skupnosti sainfjj|j, širšo družbeno skupnostjo moral nared da bo dosežen cilj okrog prvenstva in predka kar zadeva turizem." v
Nekajkrat je bilo v razpravah in tu pogovoru z dr. Borutom Rusom slišati mi ^ o referendumu in razreševanju s^uPrlr vprašanj s samoprispevkom. Res je sic ^ da so samoprispevki v današnjih razmer vse prej kot priljubljena oblika, vendar P*
kot so na primer ugotovili na zadnjem r
0
rendumu v Kamni gorici, kjer so se z veu večino odločili za takšen samoprispevek: «*
Z izgradnjo trgovskega centra bo Bled veliko pridobil na kakovostni turističi ponudbi.
ferendumski samoprispevek je svojevrstni potrditev enotnosti in pripadnosti h kraj kjer ljudem ni vseeno, kako živijo.
Delavni kranjski potapljači
Stane Oblak o zeliščnem zdravilu in radiesteziji
Pred potapljanjem izobraževanje       V mazilo vtisnem bioenergijo
Kranj, 25. marca — Čeprav je do začetka potapljaške sezone še dober mesec, člani Društva za podvodne dejavnosti iz Kranja že nekaj časa ne počivajo. Po preselitvi v nove prostore pod vrtcem Janina so sredi marca začeli z letošnjim izobraževanjem, ki se ga udeležuje 27 potapljačev.
Škofja Loka, 24. marca — Pred kratkim smo v naši rubriki Prit°*jj!j knjigo, prosim pisali o preprodajanju zeliščnega zdravila, ki g* 3 deluje Stane Oblak iz Puštala. Tokrat je o izdelovanju zdravil1^, mazila iz ogljiča in o zdravljenju z bioenergijo povedal nekaj vC^ I
Kranjski potapljači so se morali izseliti iz starih prostorov na Koroški cesti, ker bodo tamkajšnje stavbe rušili. Sprejeli so jih v klet pod vrtcem Janina, kjer imajo lepo predavalnico, v delu prostora pa hranijo in popravljajo svojo opremo.
V društvenem prostoru je posebno živahno ob četrtkih zvečer, ko imajo redna društvena srečanja. Na njih se zbere velika večina od približno 50 članov in si izmenjuje informacije o potapljaški dejavnosti. Letos so si že ogledali diapozitive, ki sta jih pod vodo posnela njihova uspešna fotografa. Ta četrtek bo na sporedu prikaz video posnetkov o dejavnosti potapljačev, ki sodelujejo kot reševalci v civilni zaščiti. V načrtu pa imajo tudi ogled nekaj filmov o Jadranu.
"Za izobraževanje članstva je najpomembnejši potapljaški tečaj," ocenjuje tehnični vodja tečaja Janez Brillv, ki je tudi gospodar v društvu, pa razlaga: "Letošnje usposabljanje je namenjeno trem kategorijam potapljačev. Na tečaju za potapljače na vdih so 4 novi člani do 16. leta starosti, tečaja za naziv mlajšega potapljača se udeležuje 14 potapljačev, za naziv starejšega potapljača pa se poteguje 9 mlajših potapljačev. Sest starejših članov, med njimi je tudi zdravnik, dvakrat na teden predava tečajnikom teorijo o etiki, pravilih, fiziki in medicini potapljanja, obenem pa jih spoznava s potapljaško opremo in njeno uporabo, lastnostmi morja, živalmi in rastlinami v njem, podvodnimi športi, planiranjem potapljanja, orientacijo in preiskovanjem pod vodo."
Teoretična predavanja bodo potapljači spremljali do sredine
aprila. Hkrati imajo enkrat na teden v zimskem bazenu praktične vaje v pravilnem potapljanju in raznih postopkih pod vodo. Preizkus iz praktičnega potapljanja na vdih je že uspešno opravila večina mlajših članov, ta teden pa bodo starejši potapljači začeli učiti mlajše, kako se potaplja z jeklenkami s kisikom. Teoretičnim izpitom v drugi polovici aprila bodo konec maja sledili še praktični izpiti na morju.
"Kot je že v navadi," sklene pogovor Janez Brillv, "se bomo na morje podali že za prvomajske praznike. To bo prva letošnja priložnost za člane, da opravijo nekaj od 15 obveznih potapljanj za ohranitev pridobljene kategorije. Razen tega pripravljamo na morju dva poletna tabora."
S potapljanjem bodo kranjski potapljači nadaljevali jeseni v Blejskem jezeru.
S. Saje
Od kod tisti čudežni učinek, na katerega prisega ob uporabi marsikdo, ki rešitev svojih težav najde z vašim zdravilnim mazilom?
"Če se na hitro ozrem nazaj, je to zdravilo delala že moja stara mama in je bilo lani prav sto let, odkar pri hiši izdelujejo zdravilo iz ogljiča. Sam se sprva nisem dosti zanimal za izdelavo krem, le zase in za kakšnega prijatelja sem naredil kakšno "žavbo". Moj moto je bil vedno pomagati ljudem in to je bila tudi mamina želja. To me je gnalo in začel sem stvar bolj razvijati. V delo sem vključil tudi znanko, diplomirano farmakologinjo, lani pa sem na Univerzitetnem kliničnem centru zaprosil za strokoven pregled mazila. Pohvalili so moj recept, ki ga nima nihče drug in mi dali zeleno luč, da odprem obrt. Če na naši občini ne bom uspel dobiti ustreznega dovoljenja, ga bom prisiljen poiskati v drugi republiki, kjer je manj težav. Delal pa bom seveda doma, saj mislim, da bi od tega lahko nekoč tudi živel. Sedaj s ceno mazila (tri tisoč din), komaj krijem stroške, kajti la-nolin in vazelin sta draga, sta pa osnova mazila. Vendar mi ni za
zaslužek, rad le pomagam ^ me je razjezilo, ko sem vid»j ko preprodajajo kremo. Sfl vsaka stranka dobi največ 1 dve ali tri škatlice mazila, d*L pa ga le tistim, ki povedo, šne težave imajo. Treba pa i?J či tudi to, da je eno reso1 , vrednost kreme (zdravilo' vlečki ogljiča), drugo pa, &J zdravilo vtisnem svojo bio^J gijo. Kako to poteka, pa J3 opisal v svoji knjigi, za k* računam, da bo izšla maja- J
V knjigi bo gotovo nap,s^ tudi marsikaj o zdravljenju * diestezijo? a
"V knjigi bodo objavljenimi starejši recepti mazil, ki Jlj uporabljala še moja stara nj^i in jih imam zapisane v ve*J sto let stari knjigi. Poleg teg' (! bodo tudi poglavja praktičn^/ diestezije. Kajti tisti, ki in1'}, povečano bioenergijo zdravimo z radiestezijo in ^ imam pri tem že precej usp^ Trenutno imam tudi raz/' predavanja in tečaje iz rad'e.i zije, za katere je veliko 2ati\« nja, saj marsikdo že ve za u p he zdravljenja, danes ni vej same, kjer se ne bi pogovari radiesteziji."
V. Stanom
Veliko pomladno čiščenje
Kranj, 26. marca - V Gorenjskih oblačilih v Kranju so priredili svojevrsten pozdrav pomladi. Mladinska organizacija, sindikat in vodstvo tovarne so namreč organizirali veliko očiščevalno akcijo. Velikega pomladnega čiščenja se je v soboto udeležilo 22 ljudi. Počistili so okolico tovarne, odpadke odpeljali na oddaljeno smetišče,
poskrbeli pa so tudi za park in rastlinje v njem.
Okolica tovarne zdaj kaže prijetnejše, svetlejše lice. Urejenosti okolja pa v tej tovarni že leta in leta posvečajo veliko skrb. Donedavna so imeli celo zaposlenega delavca, ki je skrbel le za okolico in zunanjost tovarniške stavbe, odkar pa je odšel v pokoj, je ta skrb prepuščena vsem in nikomur. Odtod tudi obča-
sne očiščevalne akcije, k^ šna je tudi prva pomladn^l Primer navajamo zato-j bi ga posnemali tudi v dt°fy tovarnah, pa seveda v kr&Lj nih skupnostih, kjer se je y zimo nabralo nesnage, ki ra proč. Posebej spodbudi pa je, da je zgled dalo W vodstvo tovarne z direky jem delovne organizacij6 čelu. i\ V-j
Torek, 29. marca 1988
KULTURA
5. stran (mmmmmciLAS
-G-r-^^^^ «~čanie 88 v ^^g^--
LE IZVIRNOST IN PRISTNOST VODI K
USTVARJALNOSTI
*hi»jska Bistrica, 28. marca - Za letošnje zaključne srečanjel^^^^m^^^^^^^^^^^ Okrogla miza o poetiki ustvarjanja v dvorani doma Jožeta ^^^g^"1_,--
Zveza kulturnih organizacij gorenjske, združenje gledaliških in lutkovnih skupin Gorenjske ter Zveza kulturnih organizacij Radovljica so v dneh od 24. đ° 27. marca organizirali Gorenjsko Linhartovo srečanje 88, v domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici in v dvorani na Čestici. Vse prireditve so bile posvečene počastitvi 150-letnice rojstva bohinjskega rojaka dr. Janeza Mencingerja.
Za letošnje zaključno srečale gledaliških skupin Gorenjske se je prijavilo štirinajst Predstav in je bila tako bera ve-»ko boljša kot lani. Če vemo, da bo do konca sezone še nekaj Premier, so na Linhartovem srednju prikazali precej predstav: P° eno iz Duplice, dve iz Dom-2al, šest iz Kranja, tri iz Radovljice in dve z Jesenic, medtem ko Škofja Loka in Tržič nista ponudila gledaliških uprizoritev.
Skupina za amatersko dejavnost pri Prešernovem gledališču Kr&nj se je predstavila z zanimivo predelavo dveh klasičnih tekstov: z Županovo Micko in z delom George Dandin. Režiser je ^menjal župana z županjo v Micki in Dandinu očeta z mamo. Dramska skupina KUD Veleso-Vo je nastopila z Mrožkovo Čarobno močjo in prijetno presenetila v repertoarnem in izvedbe-nerri delu... Igralska skupina To-n* Cufar z Jesenic je potrdila Uličen repertoarni izbor z imenitno zasedbo vlog v Izgublje-nem sinu... KUD Matija Valja-y«c iz Preddvora je z Javorni-skovimi Manevri napravila ko-'ak naprej v svojem gledališkem razmišljanju... Mlada skupna KUD Franc Kotar iz Trzi-U*. ie priredila poseben užitek, laJ se je predstavila s predstavo °°g Skupina Češpljev drevo-^ »z Domžal se je odločila za avtorski projekt Pomladni kabast. 2 odličnimi songi in glasbo... ^fani SPD Dobrač iz Brnice na koroškem so bili za Partij ičevo K°rnedijo Tolmun in kamen, jW*t war, Johann... Gledališče cesto iz Kranja pa je predstavilo nov Alidičev tekst Gom-
Tako je predstave zaključne-8a srečanja ocenil selektor go-
renjskega Linhartovega srečanja 88 Peter Militarov, ki je minulo soboto kulturne ustvarjalce in igralce povabil tudi na okroglo mizo na temo poetika ustvarjanja.
»Ambicioznost da, samovšečnost ne,« je poudaril Peter Militarov na okrogli mizi v domu Jožeta Ažmana, »vse prevečkrat se dogaja, da se gorenjske amaterske skupine med seboj ne pogovarjajo in so preveč samozadovoljne zgolj le z odzivom domačega okolja in občinstva. Nerazumljivo je tudi, zakaj nočejo sodelovati amaterski gledališ-čniki iz Tržiča ali iz Škofje Loke, čeprav vemo, da imajo prav v okolici Škofje Loke tri zanimive gledališke predstave. A kljub temu lahko ocenim, da je bila gorenjska gledališka bera veliko boljša kot lani, tako po udeležbi kot po kvaliteti.
Najbolj pa smo lahko zadovoljni, da nekatere skupine vendarle iščejo svojo lastno pot, saj smo imeli letos na srečanju kar dva kabareta. Hvalevredno bi bilo, ko bi spodbudili tudi druge, da bi se pojavili izvirni pisci, skupine pa potem gojile lastno izraznost.
Danes je na Gorenjskem lju-biteljstvo precej razvejano, saj je poleg teh predstav, ki smo jih lahko videli v Bohinju, še najmanj deset premier. Povsod se skratka nekaj dogaja, uspejo pa
le tiste predstave, ki hočejo in zmorejo občinstvu nekaj povedati, iz katerih veje prava ljubezen in le v njej je prava resnica. Ne smejo se povrniti časi, ko je bilo gledališko ljubiteljstvo vsevprek hvaljeno, kajti pravo os-veščanje ni v hvaljenju, trpljenju po ramenih, pač pa v spo-
znanju, da je tisto, kar si ustvaril, tvoje in da bo tudi ostalo del tebe.
Bistvo poetike ustvarjanja,« je
nadaljeval Peter Militarov« je v hoteti in moči in če to preraste v kvaliteto, pristnost in izvirnost, lahko govorimo o poetiki ustvarjanja. Amaterska poetika ustvarjanja je preizkus lastne izvirnosti, lastne resnice in ustvarjalnosti: gledališčnik naj se skratka prepusti najboljšemu učitelju — ta pe je osebno čutenje resnice.«
Linhartovo srečanje v Bohinju je torej uspelo, številne skupine so se predstavile s kvalitetnimi predstavami, gledalci pa so lahko uživali ob raznovrstnih uprizoritvah. Kot pravi Peter Militarov, je »sezonski posnetek gledališkega gorenjskega gibanja v iskanju in potrjevanju nekaterih skupin, v aktualnem pristopu klasične uprizoritve drugih, tretje so pokazale precejšen napredek in ambientalno ustvarjalnost, četrte skupine pa so se uspešno in kvalitetno lotile drugačnega branja klasičnih del.«
D. Sedej
KULTURNI KOLEDAR
SVOBODNI UMETNIKI, UMETNIKI PREŽIVETJA
kli ^ Sloveniji je več kot 700 delovnih ljudi, ki samostojno kot potov u- °Pravljajo kulturno-umetniško dejavnost, oz. »svobodnih ume-kovL*' Pravimo v vsakdanjem žargonu. Med njimi je največ li-Ij^v^kov in filmarjev, nekaj manj pa glasbenikov, literatov, gleda-kov? v* oblikovalcev in plesalcev. Velika večina teh »svobodnjake * m°ra *rt*° garati že samo za golo preživetje, saj niso plačani od na t' hko ur preživijo na delovnem mestu in tudi ne od stolčkov, leta to**1 secnJ°' Pač pa od tega, kar naredijo. Kljub temu da jim je He, :^82 sprejet zakon o samostojnih kulturnih delavcih prinesel hon r^ ugodnosti in olajšave (npr. zmanjšan davek od avtorskih pjr.0rarJev), je veliko določil tega zakona ostalo mrtva črka na pavih ^a toi možnosti, oz. ugodnosti, ki jih predvideva zakon, uvelja-satnV Praksi in da bi se nasploh zboljšali delovni in življenjski pogoji
Oftojnih umetnikov, so se le-ti pred dobrim letom organizirali v Žef^zenJe samostojnih kulturnih delavcev Slovenije. Kako to zdru-Pravzaprav šele prebija led, je pokazal tudi zadnji članski se-jani v ljubljanskem Domu sindikatov. Člani združenja so z nava-cjj jL m.konkretnih primerov opozorili na mačehovski odnos institu-b0(j. i kulturnih!) in družbe nasploh do svobodnih umetnikov. Svo-storoJ / nPr- izredno težko pridejo do stanovanja in delovnih pro-v^ni V 'a**^eJi)> zato zahtevajo, naj se iz fonda solidarnostnih stano-žg0> vsako leto rezervira nekaj stanovanj posebej zanje. Najbolj Problem pa so vsekakor avtorski honorarji. Nedavno sprejeti bitj § u,Pravni sporazum med slovenskimi založniki in pisci bi moral je (R^rf, začetek reševanja teh zadev, saj se nekatere druge instituciji^ v Ljubljana, Viba film...), še zmeraj upirajo takšnemu spora-ki jo 2Vanju-. Predlagajo tudi, da se svobodnjakom zmanjša provizija, prav *a svoje storitve zaračuna avtorska agencija, da se jim zagotovi Se UrjC^fn° ^Plačevanje honorarjev, pri zamujenih nakazilih pa naj
POsteva inflacijska stopnja. ^nietnu?201^* so *uc^ na nevzdržen položaj nekaterih samostojnih v prim1^?v' ki živijo in delajo izven Ljubljane. Ti ostajajo osamljeni aroga .vnem, ustvarjalnosti nenaklonjenem okolju. Podvrženi so ^rnišV°L'n mamnaciJam občinskih struktur, zbirokratiziranih kul-VinCji„, organizacij in psevdoumetniških klanov, ki jim je v pro-Večina ifm m°čvirju dosti teže priti do živega kot v večjih središčih. °stanpW Ituri namenjenega denarja gre za vzdrževanje institucij, iškim mn°žična ljubiteljska kultura, samostojnim umetni-
8lob0jUs^yariaJcem pa sem in tja pade kakšna drobtinica — pa še
o hvaležni in ponižni bi morali biti zanjo, ^ružg P°m°č socialno najbolj ogroženim članom je bil v okviru Vti0    nja ustanovljen solidarnostni sklad, ki se imenuje po neda-
Preminulem filmskem delavcu Miletu De Glerii. in (ja ? , z 2a to, da je združenje šele na začetku svojega delovanja *ba na Prebija led apatije in resignacije, je bila tudi slaba udele-tekiem 2at*nJem sestanku — in to kljub temu da je združenje v pre-?amec AtU ^ODro delalo, kot je povedala predsednica Marija Bitenc-bog y ; ^ tudi za tiste, ki se ravnajo po načelu »Pomagaj si sam in 8a.jo /ai° Pomagal«, je lahko samo koristno, če zvejo, kako si poma-1 ne pomagajo) drugi, ki so v podobnem položaju.
E. Torkar
Znanstvenik in prevajalec Tone Pretnar
SOZVOČJE SLOVENŠČINE IN POLJŠČINE
Tržič, 25. marca — Pred dobrim mesecem je Tone Pretnar v Varšavi zagovarjal disertacijo o Mickievviczu in Prešernu ter si kot prvi Jugoslovan pridobil doktorski naslov na Poljskem. Z raziskavo poljskega in slovenskega romantičnega verza je vidno obogatil primerjalno literaturo.
V mali, ozki ulici sredi ne-derij Tržiča prebiva Tone Pretnar, katerega mladostni sen je bil učiteljski poklic. Tega bradati mož sicer ni uresničil, vendar je dosegel celo veliko več. Pred nedavnim je magisterskemu naslovu dodal še doktorskega; slednjega je pridobil na Poljskem, kar gotovo ni vsakdanji dogodek.
»Nisem pričakoval, da bom kdaj pristal v znanosti,« razpreda misli o svoji življenjski poti 42-letni Trži-čan, ki je po končanem študiju slovenščine in ruščine na ljubljanski univerzi ter kmalu po odsluženem vojaškem roku dobil štipendijo Unesca. »To je odločilo,« razlaga sogovornik, »da sem odšel na Poljsko in se posvetil študiju slovenske metrike. Tam sem že leta 1973 objavil prvi strokovni članek. Ob tem sem pomislil na pripravo doktorata, vendar sem to zamisel uresničil šele poldrugo desetletje pozneje. Vmes sem leta 1980 v Ljubljani opravil magisterij o razvoju slovenskega verza od srednjega veka do Prešerna.«
Kot član mednarodne ver-zološke komisije pri Poljski
akademiji znanostf je slavist Pretnar doslej objavil več prispevkov o našem verzu v seriji knjig o primerjalni slovanski metriki. Ob tem je napisal okrog 50 strokovnih razprav za naše, poljske in češke znanstvene revije ter pogosto sodeloval na raznih delovnih simpozijih doma in na tujem.
»Nisem človek, ki bi se hodil razkazovat na slavistične kongrese,« pove o sebi včasih odljudno razpoloženi znanstvenik, »toda največ zadovoljstva najdem ravno pri delu v kolektivu. Že tri leta sodelujem s poljsko lektorico Boženo Ostromecko pri pripravi slovensko-poljskega slovarja, ob pomoči Mane Dabrowske sem izdal prevod Cankarjevih novel, bil pa sem tudi soavtor učbenika slovenskega jezika za Poljake. Za pomembnejše od svojih samostojnih prevodov slovenske literature v poljščino vendarle štejem delo mojih poljskih študentov na tem področju.«
V Pretnarjevem delu ni moč prezreti njegovega dolgoletnega zanimanja za poljsko poezijo. S prevajanjem nekaterih klasičnih in sodobnih del v slovenščino si je pridobil mnoge izkušnje. Lete so mu prišle prav pri pripravi doktorske disertacije, v kateri primerja poljski in slovenski romantični verz Mic-kievvicza in Prešerna.
»Sedaj me čaka prevod 251 strani tega teksta v slovenščino za objavo pri nas. Ob poklicnem delu na ljubljanski filozofski fakulteti in na lektoratu iz slovenščine v Osijeku nadaljujem tudi s pripravo že omenjenega slovarja in prevajanjem poljske literature,« sklene pogovor Tone Pretnar.
Besedilo in slika: Stojan Saje
KRANJ — V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava arhitekturnih krajin slikarja Toneta Tomazina. V Mali galeriji se predstavlja slikar Berndt Svetnik. V galeriji Mestne hiše razstavljata akad. slikarja Vinko Tušek in Franc Novine. V Gorenjskem muzeju razstavlja akad. slikarka Marjanca Jemec-Božič.
V srednji šoli Iskra na Zlatem polju razstavlja slike in skulpture Meri Primožič iz Kranja.
V galeriji Kavka razstavljajo svoja dela Zairski impresionisti.
V okviru Kieselsteinskih večerov bo danes, v torek, 29. marca, ob 19. uri v beli dvorani gradu Kieselstein predstavitev likovnega dela tromesečja — Karla Kuharja.
V Prešernovem gledališču uprizarjajo jutri, v sredo, 30. marca, predstavo M. Acharda: A me vzamete zraven, ob 10. uri za OŠ Stane Žagar Lipnica, in ob 11.30 za OŠ Simon Jenko Kranj; v četrtek, 31. marca, bo na sporedu predstava A. T. Linharta in J. B. Moliera: Z. Micka in G. Dandin ob 13. uri za OŠ J. B. Tito Predoslje, ob 16. uri za Srednjo gradbeno šolo Kranj ter ob 19.30 za izven.
r CAR' ^ Carniumu, Mladinskem kulturnem centru bo da-C 1 y\\ nes' v t°rek, 29. marca, ob 19.30 na sporedu v okviru V^^jjM^ mesečnih večerov strganih strun Večer poezije in glasbe Braneta Smoleta, v četrtek, 31. marca, bo večer ob diapozitivih ob 19. uri — Akti avtorja Boštjana Gunčarja. JESENICE — V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava starih razglednic — Panorama Jesenic na razglednicah pred prvo svetovno vojno. Razstavo je pripravil Tehniški muzej Železarne Jesenice.
V razstavnem salonu Dolik je odprta prodajna razstava slik. RADOVLJICA — V galeriji Šivčeve hiše razstavlja akademski slikar Janez Pirnat.
V Pasaži radovljiške graščine je na ogled kolekcija fotografij članov foto krožka OŠ Karavanških kurirjev Koroška Bela. TRŽIČ — V paviljonu NOB razstavlja akademski slikar Ferdo Maver.
ŠKOFJA LOKA — V galeriji Ivana Groharja razstavlja plastike akad. kipar Tomaž Kolarič.
V galeriji ZKO razstavlja risbe in plastike Peter Jovanovič. KAMNIK — V razstavišču Veronika razstavlja akad. slikar Dušan Lipovec.
ROČK VEČER V KRANJU
Po dolgem času bomo spet lahko slišali nekaj obetavnih mladih skupin, ki delujejo na območju Kranja. V organizaciji Centra za prosti čas pri O K ZSMS Kranj bodo v četrtek, 31. marca, s pri-četkom ob 19.30 v Delavskem domu Kranj nastopile skupine SKA-RABEJ, BAROCOKO, SIGNAL in E-94. Skupine bodo predstavile svoje skladbe, ob čemer pa ne smemo pozabiti, da jim dobri stari ročk ni neznana stvar. Skratka, obeta se nam pravi ročk žur, zatorej vabljeni.
Igor Kavčič
RAZSTAVA VISKRINI ŠOLI
Človek lahko od rane mladosti nosi v sebi neko željo, ki se mu potem lahko uresniči pozno ali pa nikoli.
Tako se godi mnogim ženskam; skrb za otroke, moža, poklic (ki daje kruh) in morda tudi nerazumevanje okolice velikokrat pomeni nepremostljivo oviro.
Kljub vsemu pa marsikateri le uspe svoje sanje uresničiti in se ob tem tudi javno uveljavi. Med njimi je vsekakor Meri Primožič iz Kranja. V Iskrini srednji šoli razstavlja štirinajst slik, teme so krajine in tihožitja, tehnika tempera in pastel, in osem plastik, ki so ustvarjene iz terakote, upodabljajo pa človeško figuro.
Zlata Volarič
Avstrijski slikar Berndt Svetnik
KOLORIT, MISEL IN ČUSTVO
V okviru izmenjalnih razstav, ki jih skupaj z Gorenjskim muzejem organizira Društvo likovnikov iz Kranja, se v Mali galeriji Mestne hiše predstavlja Berndt Svetnik (rojen 1951), ki ga likovni svet pozna po številnih razstavah v Avstriji, Švici, ZRN, na Madžarskem, Sovjetski zvezi in Jugoslaviji.
Slikar ustvarja svoje kompozicije v mešani tehniki, v kateri olje povezuje s tempero, pastelom, tušem in svinčnikom. Barvne pigmente nanaša na papir, ki ga večinoma izdeluje sam.
Avtorjeva povsem subjektivno zasnovana slikarska podoba sveta, podprta s koloristi-čno atraktivnimi sredstvi, nas pritegne na prvi pogled.
Predmetni in figuralni svet se v slikah Bernardta Svetnika ne kaže kot nekaj oprijemljivega, je prej razmišljanje o njem, filozofija, ki topi zemeljsko naravo oblik in jo odeva z neustavljivim vrelcem avtorjevih misli.
Skozi slikarjev slap razmišljanj vre studenec barvnih tonov, ki vnašajo v sliko nepogrešljivi čustveni element. Trdota misli izginja, predanost nekemu posebnemu razpoloženju preplavi v imaginarnem prostoru lebdeči svet oblik.
Slikarjev pogled je obvisel nekje v zraku, od tu drsi počasi navzdol, vendar le do tja, kjer še ne vladajo zakoni zemeljske težnosti. Od tu opazovani svet neprestano menja svojo podobo, zdaj še čvrst in trden v obrisu, a kmalu zatem zamegljen in komaj spoznaven.
Predstavljena Svetnikova Figura (Golgota) se v svojem abstraktnem svetu, v svoji bolečini širi in krči, ob gledanju vanjo se počutimo stigmatizirani.
V meglenici barv se v križu svetov odslikujejo trde in goste poteze teles, ki kot da skušajo zaustaviti beg razpršenih delcev materije. So morda v njih skriti simboli odrešujoče moči ali do skrajnosti nasičena misel, morda celo odkritje novega sveta?
Cene Avguštin Foto: F. Perdan
ureja LEA MENCINGER
Gorenjski glas, 22. marca 1988
V odgovoru, ki smo vam ga posredovali na vaš članek objavljen v Gorenjskem glasu z dne 11.3. 1988, in je objavljen v Gorenjskem glasu z datumom 22.3. 1988 na strani 6, vas obveščamo, da je prišlo pri prepisu citata 72. čl. Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor do napake pri prepisu. Pomotoma je citiran 72. člen Zakona o graditvi objektov.
Citat 72. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor se glasi: »Organ občinske urbanistične inšpekcije opravlja tele naloge:
— nadzoruje izvajanje sprejetih prostorskih izvedbenih aktov
— nadzoruje, ali je bilo za dela, ki se izvajajo, razen za dela iz drugega odstavka 52. čl. tega zakona, izdano lokacijsko dovoljenje oziroma potrdilo in, ali se posegi v prostor izvajajo v skladu z izdanimi dovoljenji oziroma potrdili
— odreja ukrepe po določbah tega zakona
— opravlja druge naloge po posebnih predpisih
Poleg opravljanja nalog iz prejšnjega odstavka lahko organ občinske urbanistične inšpekcije sodeluje pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov.« Zaradi nejasnosti odgovora, ki je posledica napačno citiranega 72. čl, vas prosimo za objavo citata, ki se pravilno glasi, kot je zgoraj navedeno.
PREJELI SMO
ZAKAJ
SPUŠČAMO
"BARCICE"
Stari običaji se po naši lepi Sloveniji kar lepo ohranjajo in poživljajo. Eden od teh običajev je tudi spuščanje "Barčic"po vodi. Zakaj?
Kraji: Kamna gorica. Kropa, Tržič in Železniki so kraji preteklosti kovaštva, zato se je v teh krajih delno ohranil ta običaj do današnjih dni.
V vasi Kamna gorica, ki je bila zelo posejana z Vigenjci od začetka do konca vasi, so v njih ročno kovali raznovrstne žeblje. Skozi vas teče še sedaj voda tako lepo speljana po strugah, da so nekateri rekli, da so to male Benetke. Kjerkoli je ta voda imela speljano strugo, je tudi stalo kolo, ki se je po tej vodni strugi vrtelo in poganjalo mehove za sapo na ognjiščih tako-i menovanih "ješ".
Življenje v kraju je bilo zelo težko in revno. Le tisti, ki so bili delodajalci, so živeli bolj udobno življenje. Kovači, njihovi podnajemniki, pa so kovali od jutra do večera za preživetje svojih družin. Ne samo očetje tudi matere in doraščajoči otroci so jim pomagali pri delu, da je bilo nekaj več narejenega, s tem pa tudi nekaj več zaslužka za skromno preživetje. Pesnik Oton Zupančič, ki je hodil vsako leto za nekaj dni na oddih v Kamno gorico, v takrat zelo znano gostišče pri Kappusovih, je napisal pesem, ki jo je slišal peti v svoji sobi. Pesem mu je odmevala po nakovalih "Od štirih do ene, voda nam mehove, kolesa nam žene..."
Kovaški čas dela je bil letni in zimski. V zimskem času je bilo delo krajše in napornejše. Mraz jim je ponagajal, saj so bi-
li Vigenjci napravljeni iz lesa in obiti z deskami. Ob ješi je bila lina (okno) za svetlobo. Ko jima je kolesje pomrznilo od ledu, to pa je bilo ponavadi okrog novega leta, so se posebno tisti, ki so znali prepevati, podali na pot "koledovanja" v sosednje vasi in kmečke kraje, da so vsaj od tam prinesli kaj bojšega za pod zob svojim revnim družinam.
Ta zimski čas je bil krajši za delo. Vsak je moral imeti ob svojem nakovalu prižgano brlivko, tako imenovani "čuk" in je za njega dodatno moral kupiti petrolej, zato pa je zgubil tudi malico.
Ko pa je prišel Gregorjev dan, so luči ugasnili, saj se je dan že tako podaljšal, da teh niso več rabili. Vedeli so, da jim od tega dne dalje pripada zopet malica, obenem pa še kakšno uro daljše delo.
V večernih urah, preden so zaprli vodo na kolo, da se je umirilo, je tisti, ki je kolo ustavil, spustil po vodi prižgano staro cokljo, napolnjeno s smrekovo smolo. To je bil znak, da kovač vrže luč v vodo.
Ta običaj se je iz leta v leto ohranjeval in tako so njihovi otroci pričeli izdelovati takoi-menovane "Šmarne križe" ter "barčice" v podobi njihovih hiš. Vse to je bilo na deski. Nanjo so dali raznovrstno ogrodje in jih potem lepo s papirjem oblekli ter vanjo dali lučko, da je gorela. In tako je postal ta običaj na spomin na naše prednike kovače.
Vsak otrok, ki prinese "barči-co" prejme tudi skromno nagrado. Pri tem so nam letos finančno pomagali: Mladinski servis Kranj, "Plamen" Kropa in "Iskra" iz Lipnice.
Valentin Šparovec
BODEČE NEŽE
Bliža se obetajoča turistična sezona. Nanjo se skrbno pripravljajo naši gostinci, komunalci in drugi, ki imajo na skrbi, privabiti v našo deželo čim več gostov, da bi bil naš turistični iztržek še večji. Očitno pa ni ta priprava samo gostinske usluge, morje in izleti, tu spada zraven tudi čistoča naše okolice.
Turisti, zlasti starejši in izobraženi si poleg svojega bivališča v hotelu ali zasebni sobi, za-žele tudi sprehoda po okolici, to pa je največkrat rak-rana v naši turistični zavesti. Priprava za uspešno turistično sezono je tudi delo v KS in TD na podeželju. Vse preveč še vidimo po naši lepi deželi divjih smetišč, opuščenih in razbitih avtomobilov, propadajoče fasade na hišah in tudi na zgradbah, ki so pomembne. Zelo zanimiva je bila pred leti akcija, ki sta jo organizirala KS Mošnje in hotel Grad Podvin. Vsako leto so namreč podelili tri nagrade za vzorno urejeno hišo z vrtom. Lahko rečem, da se je takrat marsikaj premaknilo v prid lepše okolice na področju KS. Žal je to sodelovanje oz. ta akcija prenehala z delom. Kaj pa, ko bi šli v novo akcijo v KS in to v obratni smeri? S podeljevanjem interne bodeče neže bi morda dosegli ustrezen učinek.
In komu bi podelili KS Brezje prvo bodečo nežo. Če bi kogarkoli vprašali na Brezjah, kaj meni o tem, bi bili verjetno enotni v tem, da jo zasluži trgovsko podjetje »Špecerija« Bled. Pa nikar ne mislite, da imajo slabo trgovino, nasprotno. Trgovina je lepo urejena, samopostrežni lokal, pač pa je boleča točka na Brezjah gostinski lokal »Dobr-ča«, ki spada pod špecerijo Bled. Morda imajo pri izbiri najemnika, ki se pogosto menjavajo, nesrečno roko? Sam lokal in prostori so okusno urejeni, čeprav je postrežba bolj povprečna. Bolj bode v oči zunanjost stavbe. Tako mogočen objekt na tako privlačni točki, kot so Brezje, tako rekoč propada. Fasada Do-brče že ni bila urejena najmanj 25 let. Nato upozarjajo Brezjan-ski turistični delavci, ki sicer skrbijo za red in čistočo kraja predvsem v konicah sezone in lahko rečem, da so si prislužili prav nasprotno, namreč turistični nagelj. ^
In za konec še nekaj podatkov. Pred vojno je bilo na Brezjah 7 gostiln, danes je samo Do-brča in še ta dela v mejah rentabilnosti. Gostinske usluge uspešno in kulturno dopolnjuje v času navala v sezoni gostišče »Turk« in to. v zelo skromnem prostoru. Če pogledamo promet v številkah v letu 1987, si lahko predstavljamo gostinski izkupiček. V tem letu je Brezje obiskalo 31.947 osebnih avtomobilov, 574 avtobusov in 187 kombijev. Koliko ljudi pride z vlakom in koliko peš, o tem nimamo podatkov, vendar lahko rečem, da veliko. S tem zapisom sem hotel poudariti samo to, da bi lahko, spričo tolikšnega prometa, brez pomisleka  špecerija vložila v
gostinstvo na Brezjah določena sredstva, saj bi se jim v dobri organizaciji ta sredstva lahko zelo dobro obrestovala. Turistično društvo pa bi bilo zelo veselo, da bi sredi vasi imelo lep sodoben gostinski objekt.
Ciril Zupan Mošnje 24 Radovljica
NA ŠMARJETNO SO UREJENE PEŠPOTI
Iz Stražišča peljejo na Šmar-jetno tri pešpoti. Planinska pot, ki je bila urejena in markirana leta 1978, potem pa redno vzdrževana do leta 1983, je najbolj položna in s tem tudi najdaljša. Izhodišče je s križišča na Delavski cesti in pelje naravnost navzgor v gozd in nato po stezi kmalu pripelje na cesto, ki od šempetrske graščine pelje k hišam na zahodni strani Smarjet-ne. Tik pred senožetom zavije
desno navzgor, kmalu pa spet desno v položno prečenje sicer strmega južnega pobočja. Dalje na vzhodni strani obide jugovzhodni vrh in pripelje na asfaltirano cesto malo pred sedlom, kjer zavije levo po strmejši vozni poti mimo Mežnarja. Po tej poti je 45 min. zmerne hoje.
Obe nemarkirani poti sta za 10 min. krajši. Srednja pot, po kateri največ hodijo Stražiščani, se odcepi od planinske z ovinka nad čebelnjakom. Pelje prek zahodnega gozdnatega pobočja in pripelje spet na planinsko nad cestnim ovinkom pred sedlom. Že v medvojnih letih zelo hodna pešpot pa pelje po cesti naprej mimo hiše Šm. gora 1. Pred prihodom na senožet zavije navzgor po grapastem kolovozu oz. ob njem po robu nadelani stezi (obhod mimo hiše Šm. gora la ni dovoljen!). Kmalu pot zavije desno navzgor na sedlo in dalje po že opisani planinski poti. V mokrem je pot od sedla do ceste pretežno blatna in drseča.
S severne strani pripelje po senožeti na vrh Šmarjetne pe-
špot, katere izhodišče je na Gorenji Savi (takoj za plastično smučarsko skakalnico). Ko zavije v gozd pelje sprva v smeri ceste, po daljšem levem ovinku pa spremeni smer za 180 stopinj. Ta pot je na nujno potrebnih m: stih zaznamovana z belim smernimi črtami na dresnih de blih. Od izhodišča do vrha je di okoli 45 minut.
Pešcem priporočamo, da na šmarjetno in obratno hodijo samo po opisanih poteh, saj se s hojo vsekrižem, zlasti pa z nepotrebnimi vzporednimi stezami uničuje gozdna rast. Na vseh poteh naj jih spremlja kulturna zavest, da ne bodo odmetavali nikakršnih odpadkov. Doslej jih skoraj ni bilo videti (tudi zaradi slabega obiska), če izvzamemo tu in tam po pobočjih ležeče odpadke, ki jih vsako jesen pustijo nekulturni nabiralci kostanja.
V interesu samih lastnikov gozdov je, da po vsaki poseki odstranijo s poti okleščene veje (žal marsikje izgleda tako, kot da so nalašč nametane čez pot)-K.B.
lito
UMETNO KOVINSKA OBRT KROPA
IZDELUJEMO:
KOVANE OKRASKE SVEČNIKE PEPELNIKE OPREMO ZA STANOVANJA ZAŠČITNE KOVANE MREŽE LESTENCE IN OSTALE IZDELKE PO NAROČILU
OBIŠČITE NAŠO TRGOVINO V KROPI, ki je odprta vsak dan od 7. do 14. ure, ob sobotah pa od 9. do 12.
ure.
S TEKSTILINDUS MM^MJ
Odslej redno V INFORMATIVNO PRODAJNEM
CENTRU
VELIKA IZBIRA KOLEKCIJSKIH TKANIN UNIKATNI VZORCI
Pridite, obiščite nas!
Informativno prodajni center Kranj, Prešernova 1, __tel-: 25-168______^
Ivan Jan
STRDENOVI is
Za prvi podlistek smo izbrali zgodbo Ivana Jana Strdenovi. To je mladinska povest, ki opisuje življenje partizanske družine s številnimi otroki na začetku druge svetovne vojne. Dogaja se v Selški dolini. Knjiga bo letos izšla v založbi Partizanske knjige v zbirki Matjaževe knjižnice. Objavili bomo nekaj odlomkov.
Spopada še ni konec
Rafko je "tisti dan spet moral s pošto v bližino Kranja. Dobro je vedel, kje mora hoditi, da bo čisto varno. Ta dan je šel brez smuči. Ni pa vedel, kako važna poročila in sporočila prenaša. Vedel je le, da se mudi in da ga nihče ne sme ustavljati. Zjutraj je moral biti že nazaj in v Dražgošah, čeprav so čez dan tudi Strdenovi slišali odmeve silovitega streljanja. Vmes so grozotno doneli tudi izstrelki topov, ki so zlasti med neoboroženo prebivalstvo vnašali zmedo in zaskrbljenost!
Pot je opravil brez nezgod in Rafko, ki se je zdaj previdno bližal Dražgošam, še ni vedel, da se je poveljstvo odločilo za nadaljevanje obrambe. Znaki razpoznavanja pa so mu bili spet znani. To je bil najgloblji izraz partizanskega zaupanja.
Ker je hodil po svoje, je nad Lajšami naletel na nek zaboj? Bolje je pogledal! Bila je municija, vse naokoli pa sledovi nemških obuval in smuči! Zaboj so torej v naglici pustili tu Nemci. Oprtal si ga je na rame in ga nesel navzgor partizanom. Čeprav ga je dragoceni zaboj težil, ga ni odvrgel.
Dasi se je že danilo, še nikjer ni pokalo. Vendar pa je že od daleč z nekega roba opazil premikanje Nemcev. Spet so lezli navzgor!
Torej že drugi dan!
uredništvo tel. 21860
Naredil je velik ovinek. Tam je naletel na partizansko zasedo, z njo izmenjal geslo — odložil zaboj s strelivom, ter pohitel v štab.
Še preden je oddal pošto, se je presenečeno — vesel srečal z Rudijem. A najprej je v štabu oddal pošto in čakal na novo.
Tedaj pa je začelo treskati! Butanje topov, ki so stali takoj ob vznožju na rudenskem polju, je bilo vse hujše.
Rafko se je prilepil k Špancu in Gorniku, ki sta šla opazovat položaje.
Spet je začelo pokati in Rafko se je hitro sklonil k tlom. Španec in Gornik pa nič? Pokonci sta hodila med kroglami. Občudoval ju je in čakal, kdaj bo kdo padel zadet. A čudno prečudno: nobenega se ni prijela nobena krogla! Na svoje oči je videl to. .
Španec ga je tedaj podražil:
"Kaj pa se klanjaš kroglam? Saj niso gospodične!"
Rafku je bilo nerodno, a žvižganje izstrelkov ga je še vedno pritiskalo k tlom.
Na robu pod bližnjo hišo je tedaj opazil dva ostrostrelca, ki sta s posebnima puškama merila v dolino. Priplazil se je k najbližnjemu, Bricu, že starejšemu možaku. Hotel je vedeti, koga obstreljujeta.
"Vidiš tam spodaj tiste okoli minometalca? Vidiš, tiste držim v šahu!"
Od časa do časa je skrbno pomeril in vselej so tam ob debeli minometalski cevi policisti skočili vsaksebi. Verjetno je koga tudi zadel. Minometalca pa niso mogli uporabiti. Tega in tam ne!
Martin, drugi ostrostrelec, sicer bolničar, nekje pri Litiji doma, pa je s puško i izredno dolgo cevjo, obstreljeval topničarje. Enega je že položil. Videli so sanitetni avto, ki je kmalu odpeljal zadetega.
V tistem direndaju, pokanju, med požari, ki so jih vnemale zažigalne granate, med zmešnjavo, ki se je začela polaščati domačinov je Rafko dobi! nalogo, naj pomaga materam z otroki. Kmalu za tem je na dostopne položaje raznašal borcem hrano in čaj. Isto je ob njem opravljal tudi Rudi
Ta se je med kratkim zatišjem km;0". moral vrniti k Jakobu.
Med hojo in plazenjem po vasi je Rafko v umazanem, sajastem snegu opazil nekaj rjavkastega. Pobere?
'Saj to je vendar srček, mali kruhek!'
Pogleda bolje. Naokoli je še nekaj kruhkov. Razmetala jih je granata, ki je udarila v sosednjo hišo.
'Morda je v njih še naš med', ga je obšlo, ko je prepoznal hišo, v katero sta zahajala tudi z materjo.
Prizadet se je vrnil v štabno hišo in se zakli-njal:
'Čakajte, tudi vi boste še frčali!'
Ko so topovi spet začeli butati močneje in so granate padale vse bliže, so se vrnili v štabno hišo.
Naenkrat se je hiša nevarno stresla, kajti granata je zadela njen zid. Druga granata je prebila že rahlo načet kot nad pečjo. Od tam je sfrčala dalje in se pri hlevu zapičila v listje. Hudega ni bilo, a v hiši so brez besed zlezli pod klopi!
Granate so še naprej orale in pokale po vasi, kot na veliki fronti. Nemci so brezobzirno streljali na odprto naselje!
Potem je v kleteh Rafko videl vso grozo, ki je gorela zlasti v očeh mater in starejših, nemočnih ljudi. Slišal je, kako so molili. Zdaj za zmago partizanov, zdaj za dober konec tega pekla, zdaj za vse skupaj. Drugega neoboroženi ljudje, med njimi tudi otroci, tako niso ne mogli ne zmogli.
Če se ne bi znočilo, bi ta, drugi dan bojev partizanom trda predla.
Kot ose vsiljivi policisti so namreč nekajkrat pretrgali dražgoško fronto in se približali hišam. Rafko sam je na dveh krajih videl, kako so v takih primerih naskočili napadalce najdrznejši branilci n spet očistili fronto. Komandir Jakob je bil že eden takih!
Zvečer je videl v hišah zasnežene, premražene in po večini lačne borce, ki so prihajali s položajev. Nekateri niso mogli priti niti do grižljaja hrane, tako so bili prikovani k tlom z nemškim ognjem! Nemci so streljali tako na gosto, da so ne kateri borci Iz plaftcev n oblek pobirali razne izlike!
Zlomhenih partizanov pa vseeno ni bilo videti
• ier!     1   td<  iopusčal, ze je bil am ali Gornik
ali Španec, pa Milan, pa Jakob, pa Blejc, pa Biček. Perko ali Tonček, a tudi kdo drug.
V štabni hiši je tedaj slišal tudi pohvale o Bip" kovem vodu! Ta je držal najvišje ležeče položaje pod skalo Jelenco in na Jelenščah sploh.
Štab se je zbral na posvet, kamor so prišli tud1 komandirji in komisarji. Drugi so morali biti v ye' ži, v drugi sobi ali v kuhinji. Stražar ni pustil bli2" nobenega nepoklicanega.
Vendar je Rafko pri vratih vseeno ujel na u^jl sa, da imajo sila buren posvet. Šlo je za to, ali n^ še branijo Dražgoše ali naj se, že utrujeni, prerrt1" zli in ob vse bolj potekajoči municiji ter ob Pr0| šnjah domačinov premaknejo to ali drugo noc.
Iz glasnejših besed je razbral, da so se v z0^e*\ ku kanili braniti le en dan! Tako je to z.ahtev* partizanski način bojevanja. Zda) pa je bil za njimi že drugi dan, Nemci pa še vedno niso mogli pfJ ti v Dražgoše!
Gornik in Španec sta pomirjevala razne dub^ ve. Izrečena je bila tudi misel, ki je bila bolj želj*1
"Morda pa se bodo Nemci naveličali, ko vidiJ0' da nas ne morejo zlomiti. Toda, Nemci so Nemc' Ostali bomo še en dan, ukrenili pa vse, kar je tf* ba za dobro obrambo in zu umik! Tudi vaščane ^ mo obvestili o tem!"
Tako je bilo tudi odločeno, da mora iti tudi r municijo, ki je bila skrita za Čudnovim vrhom- Z* njo so vedeli le v štabu, predvsem pa Milan in ko, ki sta jo nazadnje iznad čebelnjaka prenos' na drug, bolj suh kraj..
Zakaj bi torej hodil Milan, ki je bii tu bolj r treben, če je tod prav zdaj tudi Rafko?
Zbrali so kakih deset prostovoljcev, ki jih t vodil Henček, in takoj so se odpravili ponjo .
"Ne vračajte se brez nje, sicer pol jutrišnj*^ dne nimamo s čim streljal' " i i m i<> /nhien' *P nec, vendar dodal:
'Bodite pa previdni. Kljub snegu trenutno dite po najbolj vročem slovenskem ozemlju'"
Rafku je bil svet tod okoh znan kot lastni; Tako je skupino kljub bližini nemših položaji m slabih dveh urah pripelja) do skrivališča V >J?3 je bilo še čez pet tisoč nabojev. Nekaj v ;abo.1^H leku.i v vrečkah. , ,Mn
MLADINSKI TISK NE PRIZNAVA GENERACIJ
Osnn -a*na m,ad'nska stran poskuša prikazati poglede uredništev posameznih mladinskih glasil, na oh?',Z hater8 smo izhajali, so seveda občinska gorenjska glasila, ki so se razen Škofje Loke, kjer slon r *Sl<i rawm tovrstna aktivnost še vedno ne uspeva, odzvali s svojimi razmišljanji. Ob bok smo prijao* Mladmo m Tribuno, kar vzeto v celoti, tvori zanimivo prispodobo, ki je na svoj način dovolj si„*k a> Posebno v tehniki branja med vrsticami - specialnosti posebno prenekaterih politikov in •"snenih varuhov našega sistema...
V PRESEGANJU REGIONALNOSTI
Ce so še nedolgo tega mladinski časopisi služili zgolj v oporo potrjevanja forumskih stališč nevne politike,lahko danes, vsaj za nekatere redakcije, mirno zapišemo, da temu na srečo ni
vec tako.
Cas tudi na tem področju odnaša svoj nujni davek, ki dobiva poseben odsev v aktualnih ružbenih dogajanjih, ki se jim tokrat reče obravnavanje napadov na JLA. Ob tem vsekakor nima misla pogrevati že takopreveč čustveno in premalo razumsko razgretih glav. ki v danem trenut-ustvarijo produkt, ki. kot današnji, kaj kmalu dobi sila prozoren pogled. Tovrstni pogledi pa so naši polpretekli zgodovini prenekatero stvar zasukali na nos. kjer seveda ni moč dolgo zdržati. e Podrli in ostali temna packa preteklosti. Vsesplošna družbena amnezija je tako ali tako adut •"^nekaterega oblastnika, kar seveda ni vezano zgolj na posamezno družbeno ureditev...
Včasih se je vedelo, da mladi pišejo za mlade, danes pa prenekateri mladi pišejo za vse. Pravijo. Generacijski preseg ločevanja posamezne problematike na mladinsko in ostalo je pač sal na neki splošni ravni postal nujnost, ki zre naprej.
Tovrstne smeri se bomo poskušali oprijeti tudi v Gorenjskem glasu in to v vsesplošnem misju pokrivanja "mladinske problematike". Čeravno ob tem ne gre pozabljati okvirov, ki so podvijeni s samim dejstvom regionalnosti in speci!ike. ki je predvsem širše politično - kadrovsko ,a"Ko prepoznavna...
Vine Bešter
TABU TEM NI
olc0]-e*)rav ljudje dandanes na stvari in dogodke Itrj,.1 nas gledajo večinoma izpod čela, kritično in vSa/2ersko, se mladi vendarle po svoje veselimo Pon      usPena- kamor vsekakor prištevamo tudi
pVno obuditev jeseniškega Horizonta. Urri Pripravi in izidu prve lanske številke je *ab odbor menil, da mora biti glasilo odprto,
VfcjU tem ne poznamo! (Čeravno med ljudmi še
j}° Prevladuje provincialna miselnost). vSei a s° bile uredniške usmeritve pravilne, so f*Os k     P°kazan tudi odmevi po prvi številki.
e°no druga, ki je bila tako rekoč v hipu razgra-
bljena. Naš namen ni preslikavanje kranjskega Naprej a ali celo Mladine, saj konec koncev za kaj takšnega nimamo niti tehničnih niti finančnih možnosti. Preprosto, želimo ustvariti glasilo, ki bo dostopno za širšo mlado populacijo, glasilo, v katerem bodo zapisane teme, ki mlade danes zanimajo in obenem odpreti možnost tudi mladim literatom.
Gornje misli vsekakor, vsaj upamo, potrjujejo našo pot k odprtemu občinskemu mladinskemu glasilu!
Uredništvo Horizonta
NAPREJEV MANIFEST
5. Končno mlada generacija na njej lasten, specifičen način zaznava sedanjost in vse to mora posredovati preko svojih mladinskih medijev. Naprej vsega tega poslanstva seveda ne zmore, zato hočemo tudi svoj radijski program.
6. Z nenehnim pomanjkanjem denarja — prisilnim životarjenjem pa se poskuša onemogočiti glasnost mladinskih medijev.
Petra Škofic glavna urednica Dobrila Matic odgovorna urednica
Kran?rej Je informativno političen časopis mladih m vtem prostoru skuša kar se da profesio-Janji^V.^Jektivno poročati o problemih in doga-2- AfiJ. se tičejo Kranjčanov. yeti(jarmacija Napreja je lokalna problematika, ^Osti 0 avnavana na način, ki s svojo kritika se m zanimivostjo presega ta lokalizem. S
• dniiv>VečuJe kontrola nad lokalnimi oblastmi. S^He, s„. a Politika nima namena zasledovati Mla-l ^iskril!! potrebno prebuditi lokalno okolje.
* nis "*e^e 0DHke informiranja v Kranju na ža-^Iternat> zac*ost-ne. z&to se kot nujen kaže obstoj ko \yne8a pisanja. Takšno pisanje je poziti-V* jent Urenca tudi Gorenjskemu glasu. Prakti-°^Prtost T^°nkurenca verJetno povzročila večjo ^sti_ u?*: ™o podkrepljuje dejstvo, da je bil Naprej 1,1 da mJe prvi začel z organizacijo javnih tribun V S tak** ^° enem letu sledi tudi Gorenjski glas.
tudiSnim PisanJem in javnimi pogovori se lah-ll°st> kimestu razvije neka avtonomna jav-k^dat    0l3 P°litičnih odločitvah upala in znala
0 to rJ* Sv°Je mnenje oziroma znala reči NE, če ^ Potrebno.
Naslovi posameznih prispevkov so redakcijski, fotografije pa delo GORAZDA ŠINIKA
0 UBOGLJIVEM KUŽKU
V zadnjem času je že več kot moderno govoriti in pisati o tabu temah, o problemih, o katerih naj javnost in novinarji, ne da ne bi vedeli nič, ampak naj ne bi — razmišljali nič. Če sodim po svojih izkušnjah, si upam zanikati obstoj teh popularnih tabu tem. Menim, da se je npr. o psihiatriji, Armadi, funkcionarjih itd... vedno smelo pisati; vprašanje torej ni tematika, pač pa način pisanja o njej. Če je novinar videl v predstavljenem problemu tisto, kar se ne bi smelo videti in vedeti, se mu je zgodilo marsikaj. Od prijateljskih neformalnih pritiskov do sodišča in žal, poznamo tudi nekaj takšnih problemov, do deportacije v umobolnice.
Ne gre zasluga zgolj novinarjem za pisanje o t.i. tabu temah. Demokratizacija javne besede, ka-
kršni smo priča sedaj, ne bi nikoli bila popolnoma mogoča brez strahovite ekonomske stagnacije, naraščajoče inflacije in brezposelnosti. Problemov se ne da več skriti, tudi če bi »skrili« novinarje, ki pišejo o njih. Kljub temu smo vsak dan priča novim pritiskom na novinarje in uredništva, kar izhaja iz pradavne Leninove derfinicije tiska, ki ga je Vladimir Iljič videl kot ubogljivega kužka na vrvici dnevne politike. Legitimnost so taki odnosi do novinarjev teoretično že zdavnaj dobili, praktično potrditev pa lahko vidimo vsak dan.
Zato, kljub vsemu, ostajam pesimist. Pisanje v časopisih sicer ima veliko moč, veliko večjo, kot si mi to predstavljamo. Kljub temu pa ostaja dejstvo, da oblast sama ustvarja svoje mučenike, beri novinarje, ki vse bolj postajajo ventil za sproščanje vse večjega nezadovoljstva ljudi na eni in politikov na drugi strani. Dokler bomo novinarji samo to, pišemo zastonj.
Ruža M. Barič Odgovorni urednik Tribune
PERVERZNA POLITIČNA PRAKSA
»Tabuji padajo kot domine,« je za ameriški News-week izjavil Božo Kovač, glavni urednik Dela. Res je-tabuji »padajo«, medijski prostor se je sprostil. Novinarji res lahko pišejo o do nedavnega »prepovedanih« temah, vendar je ob tem potrebnih nekaj pripomb. Dejstvo, da »tabuji padajo kot domine«, je prej koncesija oblasti, širitev meje dovoljenega kot pa nekaj trajnega, utemeljenega v pravni praksi in »dnevni politiki«. Novinarjem in urednikom še vedno grozijo sodni pregoni, še vedno smo priča političnim pritiskom in etiketiranju »drugačnih« mnenj, zakoni se niso spremenili, »dnevna politika« si še vedno lasti pravico razsodnika o javni besedi.
Spomnimo se le zadnjih »afer«, v katere je bila vključena Mladina. Pravim »vključena«, ker si afer ni zanetila Mladina, temveč neurejen pravni red in perverzna politična praksa. Tožilci niso ve-
deli, kdo je izdal »obvezno navodilo«, prepovedali so 14. številko Mladine brez pravne osnove; politiki na drugi strani, pa so na čelu z državnim in partijskim vodstvom zanemarili resnične naloge vodenja, zatisnili oči pred dejstvi in pozornost javnosti namerno preusmerili na »imaginarne« napade, kontrarevolucionarno početje medijev ter ustvarili vzdušje histerije, medsebojnega nezaupanja in »preštevanja vrst«.
S takim stanjem se mladi, ki bomo odplačali grehe take politike, ne moremo strinjati. Zato so mladinska glasila najboljši »termometer« razpoloženja javnosti, skoznje se izraža želja po naprednejši družbi, zahteve po politični in gospodarski odgovornosti, vse to brez dlake na jeziku. Za mladinska glasila velja, da so izredno pestra in aktualna, da imajo visoko naklado (Mladina npr. 55 000 izvodov), njihov vpliv na družbene spremembe pa je empirično dokazljiv. Spomnimo se le »projektov«, ki jih je »lansirala« Mladina in so danes postali splošno sprejemljivi: npr. vprašanje ekologije, člen 133, smrtna kazen, veliki energetski porabniki itn.
Franci Zavrl Odgovorni urednik Mladine
TRIBUNA.
PRIJATELJSKO PREPRIČEVANJE
Uvodoma velja reči, za vse tiste, ki ne poznate tržiških razmer, da so Mladinski utrinki naslednik glasila Tangenta, ki je izhajalo do 1985. leta.
Ob koncu lanskega leta smo izdali prvo številko Mladinskih utrinkov v skromnih šestdesetih izvodih, kar je bila predvsem posledica težkega materialnega položaja občinske konference ZSMS.
Potemtakem je zelo težko pisati o problematiki pisanja, o cenzuri, ki zaradi vse bolj odkritega pisanja vse večkrat posega po sredstvih, ki niso najbolj priljubljena.
Če analiziramo dogodke ob izdaji prve številke našega glasila lahko rečemo sledeče: 1. Bilo je potrebno nekaj pojasnjevanja pri monta-
ži na temo Titove štipendije. Na koncu koncev smo po prijateljskem prepričevanju prekrili na tekstu nekaj podatkov in tako rešili uvodnik za temo, ki jo pripravljamo za drugo številko.
2. Kar se tiče informacij, ki smo jih potrebovali za glasilo lahko ugotovimo, da so nam bile dostopne brez posebnega truda.
3. Kljub majhnemu številu izvodov je bil odmev na vsebino glasila dokaj ugoden, prejeli smo tudi posamezna razmišljanja, ki nam bodo koristila pri dograjevanju uredniške politike.
Na naslednjo številko Mladinskih utrinkov, ki bo predvidoma izšla aprila, pripravljamo nekaj člankov, ki bodo verjetno razgibali prenekaterega Tržičana...
Uredništvo Mladinskih utrinkov
ODKRITOST JE MOŽNA
Naš čas izhaja v revijalni obliki. Zaradi majhnega števila sodelujočih izhajamo neenakomerno. Temu doprinese svoje še nezadostno finančno pokritje, vendar kljub vsemu iziđemo vsaj petkrat letno.
Profesionalnih novinarjev, ki bi nam lahko veliko pomagali, naše uredništvo seveda nima. Zato se moramo zadovoljiti s skromnimi prispevki, pa še teh je bolj malo. Kljub temu pa skušamo biti pišoči čimbolj objektivni in zanimivi. Večkrat želimo prikazati probleme mladih na humoren in nenavaden način. Vendar vseeno ne želimo, da bi kakšna številka obležala prepovedana v predalu, zato pišemo v mejah normalnega.
Vlogo našega časopisa vidimo v izražanju svojih stališč in odnosov do posameznih situacij v naši družbi, predstavitvi aktualnih družbenih dogodkov ob upoštevanju različni stališč in interesov mladih.
Mislimo, da možnosti odkritega pisanja o posameznih problemih mladih na Gorenjskem vsekakor so. K temu je še največ pripomogel Gorenjski glas s svojimi Odprtimi stranmi. Naše celotno uredništvo skupaj s centrom za informiranje pri OK ZSMS takšen način pisanja trdno podpira in se hkrati tudi sami zavzemamo za enako.
Uredništvo Našega časa
ureja VINE BESTER
Marija Peklenik - Arsič
S sinovoma sem se oddolžila družbi
Osmi križ si je prejšnji teden naložila na pleča Marija Peklenik — Arsič, pa ji ni videti, bistri in energični kot nekoč na direkciji čevljarskih tovarn, ko je med štiridesetimi moškimi znala odločno braniti svoj prav. Bila je borka, medvojna in povojna aktivistka AFŽ, prva direktorica čevljarske tovarne. Od vsega pa je najbolj ponosna na to, da je čisto sama v težkih časih vzgojila dva sinova. Prvorojenec Janez je danes rektor ljubljanske univerze, Jože pa že dolga leta priznan in ustvarjalen strokovnjak v Iskri.
Ob letnem občnem zboru turističnega društva Bohinj-jezero
Mira Svetina, Vida Tomšič, Jože Smole, France Popit so podpisani na brzojavkah, ki jih je za rojstni dan prejela Marija. Če živiš tako dolgo in razgibano življenje, potem se pač družiš tudi z ljudmi, ki danes nekaj pomenijo, se smeje jubilantka. In tako nehote vrže iztočnico za najin pogovor. Začneva ga z letom 1936, ko je ostala sama z otrokoma in se je bila prisiljena zaposliti kot prešival-ka. Izšolala se je pravzaprav na tedanji trgovski šoli, kajti rojena je bila v premožni tr-žiški trgovski družini. Vendar se je življenje drugače zasukalo, kot je predvidevala družina, in leta 1940 si je Marija v Kranju osnovala lastno čevljarsko delavnico s šestimi pomočniki.
»Bolj kot delodajalka sem jim bila prijateljica. Vedela sem, da so štirje med njimi komunisti, da se borijo za delavske pravice, tudi v štrajku so sodelovali. Med njimi je bil tudi Franc Vodo-pivec. Moja delavnica jim je bila skrivališče in zatočišče. Prav zaradi tega me je decembra 1941. leta gestapo zaprl v Begunje, kjer sem ostala vse do aprila 1942. Ničesar nisem priznala, čeprav so me soočili z enim od fantov, ki je redno prihajal v delavnico in prav tako sodeloval s komunisti. Izpustili so me in odtlej je bila moja delavnica javka ilegalcev in partizanov kranjskega okoliša tja gor do Besnice. Oktobra 1943 smo v Kranju ustanovile AFŽ, bila sem sekretarka. Ko je bila organizacija izdana, sem se umaknila v ilegalo. Do aprila 1945 sem bila v partizanih, ko so me pod Mohorjem ujeli beli in spet sem se znašla v begunjskih zaporih. Tu sem tudi dočakala osvoboditev.«
Ko se je po vojni vrnila v delavnico, jo je vključila v podjetje Obutev, ki je vse do leta 1948 združevala obrtnike. Ko brskava po časopisnih izrezkih, ki polnijo njen spominski predal, najdeva prvo številko lista Naša žena, glasila AFŽ iz leta 1946 in v njej zapis o Mariji Peklenik, Če-vljarki in aktivistki AFŽ.
»Nekaj časa sem še čevlja-rila, nato pa sem leta 1948 prevzela vodenje Tovarne čevljev Kranj, dokler ni čez dobrih pet let nastala Planika. V tovarni je delalo okoli 80 delavcev. Težko je bilo. Plani so bili zahtevni, materiala pa nam je vseskozi primanjkovalo. Delavci so bili sami tako zadovoljni, da so predlagali nadure, kadar je bilo treba tržišču priskrbeti otroških čevljev. Odličen ko-
lektiv je bil, dobro smo se razumeli. Za spodbudo dobrih delavcev tedaj ni bilo drugih možnosti, pa sem jim izročila diplome in priznanja, ki sd jih potem ponosno obešali na stene.«
Marija Peklenik je bila direktorica, na direkciji usnjarske in čevljarske industrije pa tudi edina med 40 moškimi. Kljub svoji ženskosti pa je tudi na tem mestu znala ustvariti avtoriteto in kolegi so jo morali upoštevati. Tudi po mizi je znala udariti, če je bilo treba, čeprav je sicer tovarno vodila s pretehtano, strokovno utemeljeno besedo.
»Danes bi težko delala kot direktorica takšne tovarne, razmere so težke, ko bi bila le mlajša. Posebno delo z mladino me je vselej veselilo. Kot kaže, imam tudi žilico za to. Ko so v Janezovih študentskih časih prihajali v hišo njegovi kolegi, smo se vedno dobro razumeli. Znala sem z njimi, pa so radi prihajali. Vesela sem, da se tudi današnja mlada generacija postavlja na lastne noge. Le malo preveč zaletava je, pa se ji maščuje.«
Ob 80-letnici je Marija Pe-klenik-Arsič ( v petdesetih letih se je vdrugo poročila) sama pri sebi napravila povzetek dolge življenjske poti. Dala jo je, kot pravimo, na tehtnico, in pokazalo se je, da je bilo v tem življenju največ vredno njeno vzgojno materinsko delo.
»V življenju sem veliko naredila, med vojno in potem. Toda vojnim žrtvam sem se najvredneje oddolžila s sinovoma. Prvorojeni Janez je bil vseskozi priden študent, ki se je uveljavil tudi na tujih univerzah, danes pa je rektor na ljubljanski. Mlajši Jože je prav tako delal na odgovornih položajih in dobival vsakovrstna strokovna in druga priznanja, pred dvema letoma tudi prvomajsko nagrado dela.«
V petdesetih letih se je Marija upokojila in od tedaj živi pretežno družinsko življenje. Še vedno pa z živim zanimanjem prebira časopise. Rada je v vrtu, pa med vnuki in pravnuki. Za spominsko mapo, kamor shranjuje izrezke iz časopisov, ki pišejo o delu in dosežkih njenih sisov, ji včasih zmanjka časa. Pa nič zato, v njenem spominu, ki je sicer glede kakega datuma ali imena že malce meglen, so najpomembnejši dogodki trajno zapisani.
D. Z. Žlebir
Turizem moramo vzeti za svojega
Ribčev Laz, 25. marca — Letni občni zbori različnih društev so navadno slovesnosti, ki se začnejo s poročili o minulem delu in finančnimi obračuni, končajo pa ob glasbi, ob veselem razpoloženju. Tudi v petek zvečer v hotelu Kompas v Bohinju ni bilo dosti drugače, le da je bilo ob številnih poročilih slišati tudi marsikatero o različnih pogledih na razvoj turizma v Bohinju in vlogo domačinov, tudi članov Turističnega društva, pri tem.
čno društvo tudi vsako leto poskrbi za najbolj obiskano prireditev, Kravji bal, za katerega pravijo, da bo tudi vnaprej ostal društvena prireditev. Številne ostale, predvsem letne prireditve, pa so v sodelovanju s TPS Bled, pododborom Bohinj, prenesli na prireditveni odbor, finančne obveznosti pa je prevzelo združeno delo turističnega gospodarstva.
Voljo in upanje za uspešen razvoj v Bohinju je večinoma starejšim članom turističnega društva, dala že v pozdravnem govoru ena izmed učenk fakultativnega pouka turizma iz osnovne šole Janeza Mencingerja iz Bohinjske Bistrice. Povedala je, da je v njihovi šoli kar osemdeset učencev, ki so turizem izbrali kot fakultativni predmet že v osnovni šoli. To pa je toliko pomembneje, saj so prav na letošnjem občnem zboru ugotavljali, da članstvo postaja iz leta v leto starejše. Prav najmlajši pa naj bi bili porok, da se bo turizem v Bohinju razvijal, da bo postal pomembnejša gospodarska panoga in tako mlade obdržal doma.
Če govorimo o vlogi turističnega društva na območju treh krajevnih skupnosti, Stare Fužine, Srednje vasi in Bistrice, je gotovo najpomembneje, da skrbijo za propagandno dejavnost, za urejanje kraja, za ponudbo različnih turističnih spomenikov (od česar dobijo največji delež dohodka), od založniške dejavnosti, izdaje cenikov, prospektov, plakatov, zemljevidov in še marsičesa. Turisti-
»MisJitn, du j* vaš nov program edrn dok*«»v, na -s* Bobin jei ne daste, da ste turizem, kljub težavam vzeli za svojega, tipam, da vam bodo tudi vsi
drugi stali ob strani in da bodo gostje k vam še prihajali, da se bodo v Bohinj tudi začeli vračati. Fakultativni pouk turizma in turistični podmladek na vaši šoli, pa je eden porokov za to,« je na slovesnosti poudaril Zdravko Črv, predsednik Gorenjske turistične zve-
Gotovo je zaskrbljujoče, da se je v zadnjem letu zmanjšalo število tistih, ki oddajajo zasebne sobe, saj ni pravega povpraševanja zanje in so mnogokrat le izhod v sili za bohinjske goste. Tako je v preteklem letu oddajalo sobe le še 110 zasebnikov, ki so ponujali 844 ležišč, kar je 36 manj kot leto poprej. Število gostov v zasebnih sobah se je zmanjšalo za 10 odstotkov, število nočitev pa za 17 odstotkov. Manjši obisk turistov je bil predvsem pozimi in spomladi. Med tujci, ki obiskujejo zasebne penzione v Bohinju so še vedno vodilni Nemci, kljub temu da so se njihove nočitve zmanjšale za 14 odstotkov. Prav tako je manj tudi domačih gostov, ugotavljajo pa tudi, da je vedno manj stalnih gostov — to pa ne le v zasebnih sobah, temveč tudi v hotelih.
Ena izmed rešitev za ponovno zanimanje počitnikovanja je gotovo pestra športno-re-kreativna ponudba, ki ji je bilo v zadnjem letu in ji bo tudi še vnaprej posvečeno vec pozornosti, kot je poudaril Dušan Blazin, pa bo za to potrebno veliko sodelovanja, informacijsko propagandnega dela in seveda sredstev. Številne naravne lepote Bohinja in okolice dajejo prednost planinarenju in sprehajalništvu, alpskemu smučanju in smučarskim tekom, kajakaštvu in visokogorskemu turnemu smučanju. Konec lanskega leta so izdelali sprehajalno karto Bohinja, s pomočjo katere gostje lahko najdejo gostinske objekte, kulturne in naravne spomenike, napoti pa jih tudi po številni" sprehajalnih poteh. Do poletja bodo te p?« Še dobro označili, nadaljevali pa bodoJtuii1^ rokon«tPukcijo novih sprehajalnih P°*~J£ tem oodo;odprli tudi aekaiare zamnMvetJf dele Bohinja, ki sedaj niso dostopni vsafco-mur (celotni kanjon Mostnice. korita Save. kanjon Ribnice. . .). Že poleti pa se bodo pri' pravljali tudi na zimsko sezono, saj imajo v načrtu dokončno ureditev tekaških Vt0? med Ribčevim Lazom in Bohinjsko Bistrico. Med največje uspehe na področju športne rekreacije štejejo smučarsko šolo, ki Je s svojo kvaliteto med anketiranimi tujimi W domačimi gosti požela laskave ocene. Kar pa je tudi pohvalno so pobude za povezavo treh turističnih centrov, ki mejijo na Triglavski narodni park, na povezavo me Bovcem, Kranjsko goro in Bohinjem- *° naj bi pomenilo skupen nastop na tržišču m večjo kvaliteto, ki naj bi se ji v prihodnosti bolj posvečali. .
Številni so načrti za delo društva, ki sedaj šteje 320 članov, to pa je ne od izdaje novega prospekta Bohinja, do prospekta zasebnih sob, skrbi za okolico, vključevanja v nadaljevanje že začetne izgradnje infrastruK; turnih objektov in sodelovanja z različnim1 organizacijami, zbornicami, pa tudi skrbi zf pripravo takšne zakonodaje, ki bo v Bohinju dala moč turističnemu gospodarstvu in možnost zaslužka tistim, ki bodo v njem iskali delo.
V. Stanovnik
Sejem rabljene kmetijske mehanizacije v Komendi
Barantali, gledali in modrovali
Komenda, 27. marca — Domači aktiv mladih zadružnikov je v nedeljo dopoldne pripravil na zabaviščnem prostoru konjeniškega hipodroma prvi letošnji sejem rabljene kmetijske mehanizacije. Kot je povedal predsednik aktiva Matevž Pibernik iz Suhadol, se je sejma udeležilo 106 prodajalcev, večina med njimi z enim strojem, nekateri pa tudi z dvema, tremi ali celo štirimi. Največ jih je bilo iz Komende in okolice, sicer pa so prišli tudi iz krajev vse do Kranja in Ljubljane.
Sejem bil je živ in zdrav, bi lahko po aškerčevsko označili nedeljsko dogajanje na komen-skem hipodromu. Kupci in prodajalci so barantali, drugi samo ogledovali in modrovali, tretji klepetali s prijatelji in znanci. .. Kmetijska zadruga Dom-žale-Kamnik,   zadružna enota
Komenda je popestrila sejem s skromno ponudbo novih strojev, poskrbela pa je predvsem za informacijo o dobavnih rokih in cenah. Mladi zadružniki in za-družnice pa so prevzeli tudi nalogo, da nihče ni odhajal iz Komende žejen in lačen; že iz starih časov naprej namreč velja,
da je treba vsako kupčijo dobro zaliti.
Kot je povedal Matevž Pibernik, bodo podoben sejem pripravili še zadnjo nedeljo v aprilu ter jeseni zadnjo nedeljo v septembru in oktobru, že zdaj pa razmišljajo, kako bi ga še popestrili in obogatili. Na sejem bi radi privabili tudi proizvajalce (prodajalce) novih kmetijskih strojev in priključkov, poskrbeli za prospekte in cenike. V nedeljo so skrbno zapisovali vse dobronamerne kritike in pripombe, ena od njih je bila ta, naj bi že za naslednji sejem zagotovili strokovnega cenilca strojev.
In zakaj so se mladi zadružni' ki lotili prirejanja sejmov? Zat°^ ker rabijo denar. Lani so si v nu na Češkoslovaškem ogled3' tovarno traktorjev Zetor, \eW5 nameravajo na izlet na Ohrid j jeseni kajpak, ko bodo prideU1 že pod streho.       c. zaplotni
iK
Niko Belopavlovič, četrt stoletja graditelj sodobne Planice
Belokranjsko srce se je preselilo pod Ponce
Planica, 27. marca — Posebna čast ga je doletela v nedeljo, po zadnji, finalni tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici. Dvakratnemu zmagovalcu letošnje Planice je imel čast izročiti lovoriko za tretje mesto v skakalnem svetovnem pokalu. Srce mu ni dalo. Potegnil je Primoža z odra, ga objel. Tudi v Primožu in sotekmovalcih je del njega.
del, kako mlade navdušujejo za šport in čim več tega smo želeli uveljaviti tudi med našo mladino. V prvi plan smo postavili mladinsko prostovoljno delo, šolanje in zato že leta 1945 formirali Mladinsko knjigo, in šport. Iskali smo lokacijo za športno tovarno. Formirali smo zadrugo. Janez Vipotnik je bi predsednik, jaz podpredsednik, kako pa naj vse skupaj izgleda, pa nam je pomagal pravilnik, ki ga je za trgovsko združenje že leta 1944 napisal Boris Kidrič. Luka je z našo zamislijo soglašal in leta 1947 je nastal Elan.« • O Planici takrat verjetno še ni bilo veliko govora, veliko razmišljanj.
»Po letu 1962, ko sem bil pri republiškem izvršnem svetu zadolžen za turizem, so se mi razmišljanja o Planici vedno pogosteje motala po glavi. Zame je bil šport vedno del turizma. Leta 1963, ko sem po dr. Danilu Dolganu prevzel tudi predsedstvo planinskega komiteja, se mi je zdela ta ideja še bližja. 14 let sem bil tudi predsednik Smučarske zveze Slovenije in naša razmišljanja so postajala
• Mar ni po svoje nenavadno, da ste kot Belokranjec, kjer smučarija ni ravno doma, zajadrali v njene vode?
»Doma sem s Hrasta pri Metliki. Kot otrok sem smučal. Edino, kar mi je ostalo od požgane domačije, požgali so io Italijani, je bil par smuči. Se danes jih imam kot redek spomin na otroštvo. Pred koncem vojne sem bil vključen v gospodarski odbor Zveze slovenske mladine. Razmišljali smo, kam usmeriti mlade. Ker sem bil že leta 1945 kot mladinski delegat v Sovjetski zvezi, sem tam vi-
realnejša tudi ob spoznanju, da je denar za Planico lažje zbrati kot za ostalo smučari-jo. Takrat je bila Planica v bistvu anonimna. Le vsake tri leta smo imeli mednarodno tekmo, prav tako pa smo že krepko zaostali za Oberst-dorfom in Kulmom. Z Gori-škoma smo tuhtali, merili, ocenjevali teren in se odločali: zgraditi moramo novo velikanko. Goriška sta prevzela projekte, jaz pa s svojimi sodelavci finance, organizacijo. Otroci so s planiškim dinarjem v šolskem letu 1967/1968 zbrali 23 milijonov, državna loterija je prodala za Planico za tedanje čase rekordnih 63.000 srečk, razliko je dal proračun in za 150 milijonov smo zgradili velikanko! V svet smo prodrli tudi s tekmovanji. Poldov memorial, kjer številke 16 v spomin na tega velikega skakalca ni nihče nosil, je bila prva taka prireditev, leta 1969 smo na velikanki dosegli 165 metrov, leta 1971 je bil kongres FIS prvič v Jugoslaviji, v Opatiji, in tudi tam prvo svetovno prvenstvo v poletih. V Planici je FIS preverjala polete, v Planici smo odstranjevali napake, Planica je bila spet na ravni predvojnega slovesa.« • Planica je bila stara pol stoletja. Jubilej je Planico še bolj utrdil ne le kot športni, ampak tudi nacionalni pojem.
»Jubileju smo res dali širše razsežnosti. Prirejali srno kulturne prireditve, razstave, izdali almanah in knjigo, zla' tnike, ki imajo svetovno numizmatično vrednost, breZ primere doslej v Sloveniji' uspeli pa smo zbrati tudj sredstva za nadaljnji razvoj Planice. Našo kandidaturo zf svetovno prvenstvo v nordij' skih disciplinah podpiramo 2 vsemi silami, računamo n3 pomoč, saj je Planica delo g^ neracij, Planica je praznik-športni, nacionalni ljudski-* • Če ste določnejši, kaj h> morala Planica še dobiti? S* vedno ste del nje, čeprav ste po 24 letih predsednikovanj* sedaj častni predsednik P*** niškega komiteja, venda** vpeti v njen razvoj.
»Možnosti je veliko. Izkof stiti jih mora ne le Kranjska gora ali samo jeseniška obči' na, ampak Gorenjska. P1"0/ jekti sO in nekateri so tud del našega projetka za sveto vno prvenstvo nordijcev. Pja niča mora biti Planica vse \& to. Manjkajo nekateri manjs gostinski objekti in prostor za tenis, baseball na prime*' košarko, kampiranje, in f marsikaj   drugega. Mahjs objekte moramo graditi 1 večnamenske. Reči pa m0^ ram, da dobro sodelujem0 . vitranškim  komitejem, s imamo konec koncev iste c lje.«ZL2)J. KošnJeJ Slika: F. Perd»'
uredništvo tel. 21860
Torek, 29. marca 1988
GRADIMO
9. STRAN ^©imiSSJJglESGLAS
GRADNJA
NIKDAR NI TAKO SLABO, DA NE BI BILO ENKRAT BOLJE
Misel je pravzaprav iz razprave med nedavno sejo skupščine Stanovanjske zadruge v Kranju, ko so člani ugotovili, da se je število včlanjenih v zadnjem letu na območju kranjske in tržiške občine občutno povečalo in da je tudi število graditeljev naraslo. Med člani kranjske Stanovanjske zadruge jih je danes prek 6000, med graditelji pa prek 4000.
Kako danes, predvsem pa, kako jutri razreševa-stanovanjski problem, je prav gotovo vprašanje, l v .^rooupravnih stanovanjskih skupnostih in onutejih za urejanje prostora na eni, pri posa-^snikih, predvsem pri mladini, na drugi strani, j^taja vse bolj aktualno, odprto, pogosto ome-Jano in glasno. Če smo včeraj v prehodnem ob-®bju pri pripravi in usklajevanju predpisov tar-dn   ^a PravzaPrav trenutno ni ne takšnega ne j/^gačnega prostora za gradnjo, potem je zdaj, jjf. ^deva predpise oziroma na tej podlagi opre-v» jVanie prostora že malo lažje; ne sicer povsod, e"dar, kot temu pravimo, premika se. Drugo, ^vzaprav veliko težje vprašanje, kar zadeva "^»njo, je danes denar. Zaradi splošnega težavna položaja (gospodarskega oziroma družbene-°* nasploh) postaja namreč stanovanje, predvsem ** °ilade, vse težje dosegljiva osnovna pridobitev ^normalno delo. Z mislijo, da nikdar ni tako slabo, da ne bi bilo n«rat bolje, že danes (morda pa, da jutri še bolj) s^mislimo omalovaževati krize, ki smo ji priča na *&novanjskem področju. Vendar pa je misel hva-vredna že zato, tako je namreč izzvenela na r^pščini Stanovanjske zadruge Kranj, ker kaže Potrjuje vso težo problema, ki pa ga recimo v j^°gramu in politiki stanovanjske zadruge nameta aio dosledno in resno ponavljati in izpostavlja-t \ korist spreminjanja možnosti in pogojev za ju-isnin „^„j_:„ xt----:--------:-------nfa stano-
prav zara-graditelje,
°P»tm
ist.
kij
položaji
»Želja in volja po gradnji med ljudmi kljub vsem težavam še nista zamrli. Mislim celo, da so danes Stanovanjske zadruge nasploh najbolje obveščene o stanju in potrebah ter željah. In za razliko od včeraj ljudje spoznavajo, da ne rečemo vedo, da je pravzaprav zadruga pot, po kateri se velja lotiti problema in gradnje. Ob povečani ceni stavbnega zemljišča in obvezni predkupni ponudbi prostora je na primer zadruga (v kranjski in tržiški občini) edina, ki ima možnost nakupa zemljišča pred natečajem. Zato je razumljivo, da se članstvo v zadrugi povečuje. Le na ta način posameznik danes lahko pride do parcele. Druga prednost, ki jo ima zadružnik, pa se kaže pri pridobivanju potrebne dokumentacije. Stroški z dokumentacijo pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja niso majhni. Vemo pa, da posojila ni moč dobiti pred veljavnim gradbenim dovoljenjem. Zadružnik ima prav zaradi tega, ker je zadruga lastnik parcele, na kateri bo recimo gradil, precejšnje ugodnosti. Druge prednosti pa so po-
tem pri sami gradnji oziroma materialu. Mi imamo na primer za materiale z Merkurjem, Jelovico in še nekaterimi trgovskimi organizacijami sklenjene samoupravne sporazume, da so cene materialom ugodnejše. Vse bolj pa razmišljamo, da bi podobne sporazume sklenili kar s posameznimi proizvajalci, kar bi bila za zadružnika prav tako lahko znatna olajšava.«
»Že res, vendar članstvo v zadrugi ne pomeni, da bi z gradnjo lahko začel brez denarja. Denarja ■ pa je vedno manj. Včasih so pomanjkanje denarja reševala posojila, zdaj pa tudi ta niso več (ob visokih obrestih) rešitev. Kako pa v zadrugi glede na to (finančno) plat stanovanjskega problema?
»Posojila so postala draga in ljudje, graditelji se jih izogibajo. Sicer se na področju kratkoročnih, nekajmesečnih posojil nekaj premika, vendar pa glavni problem še vedno ostaja nerazrešen. Se vedno namreč velja, da se posojil graditelji bojijo oziroma se bolj bojijo posledic, da bi prav zaradi posojil morali kasneje ustaviti gradnjo. Prav to pa nam v zadrugi povzroča veliko težav. Zdaj se namreč graditelji pogosto odločajo, da od mesečnih prihrankov kupijo material po obrokih. Ta razdrobljenost pri izdajanju naročilnic pa je za nas velika obremenitev. In prav to je tisto, razdrobljenost, ki povzroča že brezizhodnost v reševanju stanovanjskega problema. Mislim, da bo pripeljala (bo morala) k temu, da se bo na področju stanovanjske gradnje nekaj spremenilo (izboljšalo).«
»Kakšen naj bi bil torej program Stanovanjske zadruge Kranj v prihodnje?
»Nadaljevali bomo z opredelitvijo v druibeno usmerjeni gradnji, ki jo že uresničujemo v Dm-lovki v Kranju in ki jo bomo nadaljevali v kranjski občini za območje zazidalnega načrta Britof-Voge, v tržiški občini pa v prvi fazi pozidave Poljo-ne. Zadružniki, oziroma skupine zadružnikov, imajo v takšni gradnji vendarle določeno prednost pred izključno individualnimi graditelji, ki grariijo na lastnih parcelah. Seveda takšnih maloštevilnih graditeljev ne mislimo izključevati, posebno še, če bodo z zadrugo sklenili ustrezen pogodbeni odnos oziroma sporazum. Drugi cilj pa je, da premaknemo zadevo na področju podstrešnih stanovanj. Tu je sedanja veljavna zakonodaja tista, ki preprečuje, da bi lahko sorazmerno poceni in predvr.em hitro bogatili stanovanjski fond in s tem reševali probleme mladih družin. Upam, da bomo na tem področju vendarle kmalu uspeli premakniti voz, ki je kljub poskusom obtičal.
Rekel sem že, da bomo navezali poslovne stike tudi s proizvajalci gradbenih materialov in se š*» bolj povezali s skladi stavbnih zemljišč in stanovanjskimi skupnostmi ter ob razširjeni in izpopolnjeni računalniški obdelavi tudi s posojilodajak i ter inšpekcijskimi službami. Vse to pa bomo skušali uresničiti v izhajanju iz osnovnega stališča: v korist graditelja-zadružnika. Mislim, da ob takšn. opredelitvi, zavedajoč se, da vsako novo stanovanje oziroma objekt pomeni bogatejšo celotno skupnost, ne bi smeli naleteti na m , rehodne prepreke.«
SLOVEJIIJALES
lesna
industrija
idrija
v v
PRODAJA OPUŠČENIH PROGRAMOV UGODNE CENE
Odprto
od 6. do 14. ure
v soboto od 8. do 12. ure
Informacije telefon (065) 76-010
VAŠ DIMNIK TO—MO—Dl DIMNI
I-I 1—
r--1 I—
4!K
topli montažni dimnik s kisloodporno ognjestalno samotno cevjo
INFORMACIJE IN PRODAJA:
MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE p.o.
LJUBLJANA, Opekarska 13, tel.: 061/212-01 ^, 212-ar~ ;i8-347,telex 31420
@®IMiSSMI30XAS 10. STRAN
GRADIMO
Torek, 29. marcal^
MERKURJEVE PRODAJALNE SO NA GRADBENO SEZONO OBRO PRIPRAVLJENE
Kranj, marca — Štirinajst prodajaln Merkurja Kranj ima ta trenutek, na samem začetku letošnje gradbene sezone, na Gorenjskem, na območju Ljubljane ter v Litiji in Pivki bogato izbiro vseh vrst gradbenih materialov od cementa in apna ter opečnih izdelkov, do inštalacijskih in izolacijskih ter različne opreme in ogrevalnih naprav. Odveč so torej morebitne skrbi, kako boste začeli ali pa nadaljevali gradbeno sezono. Za to je poskrbel Merkur Kranj s svojimi prodajalnami.
riali. Vsaj za štirinajst Mer-kurjevih prodajaln na Gorenjskem, območju Ljubljane ter v Litiji in Pivki, velja takšna ugotovitev. In ker za Merkur prav tako velja tudi ugotovitev, da so praviloma in vedno pravi ljudje na pravem mestu, ni razloga, da ne bi Merkurje-vi prodajalci lahko ustregli, v zadregi pa seveda tudi svetovali, skoraj vsaki, da ne rečemo kar vsaki želji.
Informacije seveda dajejo najprej (tudi) po telefonu, podrobno pa vam razložijo in svetujejo, kakšne so posebnosti posameznih materialov, med obiskom prodajalne. Če ste prepričani, kaj potrebujete, in predvsem, kakšen material nameravate vgraditi v stanovanje ali hišo, ga lahko naročite tudi kar po telefonu. Tudi takšna naročila sprejemajo. Že zdaj lahko naročite material, ki ga boste morda potrebovali zaradi poteka gradnje šele proti koncu gradbene sezone. Pripeljali vam ga bodo na gradbišče ali pa na dom takrat, kadar boste želeli. Račun pa boste seveda poravnali po prejetju.
Po tovrstnih posebnostih in marsikdaj pomembnih prednostih so bile Merkur-jeve prodajalne poznane že v preteklosti; nekatere bolj, druge morda malo manj. Letošnje geslo Merkurje-vih prodajalcev pa je, da med posameznimi prodajalnami  ne sme biti po-
GORENJA LJUBLJANA LJUBLJANA
• Cement, apno
• Opečni izdelki (zidaki, modularni zidaki, strešna opeka)
• Schiedel dimniki
• Armaturne mreže in betonsko železo
• Kanalizacijske, odtočne in drenažne cevi
• Salonit plošče in cevi
• Izolacijski materiali (tervol, stlropor, kombi plošče, siporex)
• Hidroizolacijski materiali (bitumenske smole, ibitol, izotekt, strešna lepenka)
• Betonski mešalci, samokolni-ce, sejalne mreže, gradbeno in zidarsko orodje
• Vodoinštalacijski material (cevi, fitingi, ventili, pipe)
• Peči, inštalacijski material in oprema za centralno ogrevanje
• Šolama tehnika (kolektorji, bojlerji)
• Keramične ploščice, sanitarna keramika in oprema C Elektroinstalacijski material
Za letošnjo gradbeno sezono bi na začetku lahko ugotovili, da je po svoje izjemna tudi zaradi založeno-sti trga z gradbenimi mate-
membnejših razlik. Njihovo stališče namreč je, da je kupcu treba ustreči, svetovati, pomagati in da ima kupec, ko pride v prodajalno kot gost, vedno prav.
O tem smo se lahko prepričali v vašem imenu že, ko smo poklicali nekatere prodajalne in povsod izvedeli, da zadovoljen kupec pred in med gradbeno sezono, tudi njim-prodajalcem in poslovodjem veliko pomeni. Lahko se bo sicer zgodilo, da kakšnega izdelka ali materiala tisti hip ne bo, vendar bodo stremeli, da zaradi takšnih trenutnih izpadov graditelj ne bo prikrajšan. Seveda pa povsod tudi svetujejo, da se kupci oziroma graditelji vseeno malce zavarujejo pred mo-
IZKORISTITE MOŽNOST NAKUPA S PLAČILOM V 5. OBROKIH!
BLAGO NA ŽELJO KUPCA DOSTAVIJO NA DOM.
rebitno preveliko potrošnjo in določenim kratkotrajnim pomanjkanjem na ta način, da se že zdaj oglasijo v prodajalnah in se pogovorijo, kaj vse bodo letos potrebovali pri obnovi, vzdrževanju, gradnji. . .
Sicer pa v prodajalnah dobro poznajo in razumejo tudi vse trenutne manjše in večje težave graditeljev. Med njimi je velikokrat in največkrat prav gotovo ce-
PRODAJALNE GRADBENEGA MATERIALA:
• GRADBINKA - KRANJ
• DOM - NAKLO
• ŽELEZNINA - RADOVLJICA
• ŽELEZNINA - BLED
• KOVINA - LESCE
• UNIVERSAL - JESENICE
• KAŠMAN - ŠKOFJA LOKA
• PLEVNA - ŠKOFJA LOKA
• ŽELEZNINA VAS
• ŽELEZNINA (Tržaška cesta)
• KLADIVAR (Zaloška cesta)
• OKOVJE - ŠENTVID
• GRADBENI MATERIAL - LITIJA
• GRADBENI MATERIAL -PIVKA-PETELINJE
na oziroma naraščanje stroškov. Zato pa je lahko ena od olajšav pri premagovanju in hitrem naraščanju stroškov nakup materialov na posojilo. V Mer-kurjevih prodajalnah pri nakupu najrazličnejšega gradbenega materiala lahko račune poravnate v petih obrokih. Priznajte, daje to danes pri gradnji, obnovi ali vzdrževanju prav gotovo določena prednost.
MERKUR kranj
s Perl itOITI pa je ta račun pravilen.
*)0 i#t
OODD .□QGC	
HO"	
•'O tj:	RS
apr,c	
	
no on'	"D cnc c'Gnr*
nc! p o on ssp nc;.dogg po1	
n nnd nnrin	□ DDO: nann.
30 cm opečnega zidu s 5 cm debelim Perlitnim ometom se enako upira izgubam toplote kot 60 cm debel opečen zid.
Perlit je izdelek, ki vam bo zmanjšal stroške ogrevanja tudi do 40% Zmanjšajo se tudi stroški gradnje,
zaradi dobre izolacije boste lahko vgradili šibkejšo peč ter manjše radiatorje.
Perlit ima neomejen rok trajanja in se ne stara Ne gnije, ne trohni, je odporen proti glivicam,
ne povzroča korozije ter ne gori In kljub vsem dobrim lastnostim je njegova priprava in izvedba Perlilne
fasade zelo preprosta
Izdelki iz Perlita zagotavljajo odlično toplotno, zvočno in protipožarno zaščito fasad, notranjih zidov, podov, stropov, podstrešnih stropov ter ravnih in nagnjenih streh
Termika
Kupon izpolnite in ga pošljite do 30. 4. 1988 na naslov: TERMIKA, Ljubljana, Kamniška 25 Mi pa vam bomo brezplačno poslali:
□ prospekte za PERLIT + FASADE ali □ zavitek PERLITA HOBI za cvetličarstvo
(Ustrezno podčrtajte)
Ime i prezime:______
Adresa__
Pošta
I
TERMIKA
DO TERMIKA - LJUBLJANA Kamniška25 61000 LJUBLJANA Informacijska služba 061/315-477 • Prodajna služba 061323-167
TOZD PERLIT Zrenianm. Prodaja 023/43-020
Predstavništva BEOGRAD."011/634-642 • ZAGREB 041/426-847* SARAJEVO. 071/24-674
M — Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske,
TOZD Komercialni servis, Kranj
GRADITELJI!
V našem SKLADIŠČU
GRADBENEGA MATERIALA v HRASTJU, tel.: 36-462, vam nudimo veliko izbiro gradbenega materiala po najugodnejših cenah. Če se pri nabavi gradbenega materiala ne morete odločiti, kaj in koliko ga potrebujete, pridite z gradbenih načrtom — in svetovali vam bomo.
OBIŠČITE NAS - IN SE PREPRIČAJTE!
Igrek, 29. marca 1988
GRADIMO
11. stran mmmmmsLAs
Zavarovalna skupnost Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj svetuje
RADI BI VAS LE OPOZORILI: GRADNJA SKRIVA TUDI
PASTI_
Ne pustite se presenetiti. Ce se pa že zgodi, da ste se, ko ste načrtovali gradnjo, jo pripravljali in potem tudi z njo zastavili, kje ušteli, kar pa se v sedanjih razmerah pri tolikšni investiciji lahko zeio hitro dogodi,
potem se vsaj ne pustite neprijetno presenetiti tam, kjer z zavarovanjem, pa naj bo to požarnim, gradbeno-nezgodnim ali odgovornostnim, poskrbite, da boste zaradi takšnih morebitnih neprijetnosti ----- vseeno lahko mirno spali. _
Na zavarovanje velja misliti že pred in seveda med samo gradnjo. Električne, vodovodne in plinske inštalacije morajo biti vgrajene strokovno oziroma tako, da ne bi kasneje prišlo do požara. Tudi ostrešje je treba primerno zaščititi. Velikokrat pa je celo pomembno, kje, še bolj pa kako, objekt stoji- Veter namreč, ki zna biti na Gorenjskem na trenutke precej neprijeten, si je prav zaradi nepravilne postavitve že zapomnil tudi kakšen graditelj.
Vendar pa ob še tako skrbni pripravi, preračunljivosti in zagotovitvi vsem potrebnim pogojem za varno gradnjo in izgradnjo, se nesreče na gradbiščih lahko kaj hitro zgodijo. Kakor je gotovo, da mora graditelj računati s težavami med gradnjo, ne sme zanemarjati spremljajočih pojavov, ki bi jim lahko rekli tudi majhne ali velike pasti na poti do končnega cilja. In takšne pasti so tudi nesreče in z njimi potem povezane škode. Zato je že na sa-
mem začetku treba pomisliti in se potem tudi odločiti za zavarovanje.
Najbolj znane so tri vrste oziroma oblike zavarovanj med gradnjo in sicer: požarno, gradbeno-nezgodno in odgo-vornpstno. Nekatere stanovanjske zadruge imajo za svoje člane urejene vse tri oblike zavarovanj in v tem primeru je širše jamstvo celo cenejše. Tam pa, kjer zadruge teh zavarovanj za svoje člane nimajo dogovorjenih z zavarovalno skupnostjo, je prav, da se sami odločite za zavarovanje.
Požarno zavarovanje lahko sklenete za objekt v gradnji oziroma za že zgrajeni del objekta. Prav pa je, da zavarujete med gradnjo tudi material, ki ga boste šele vgradili do konca gradbene sezone oziroma v enem letu (kolikor traja zavarovanje). Pogoj je le, da je material shranjen v zaprtem (zaklenjenem) prostoru. V takšnem primeru je tudi možno zavarovanje proti vlomu.
Mnogi pa med gradnjo ne mislijo zgolj in izključno na samo gradnjo. Ko bo recimo jutri objekt gotov in se bo moč vanj
vseliti, bo osnovni bivalni prostor potreboval tudi najosnovnejšo opremo. Marsikdaj nam uspe, da že med gradnjo naredimo del opreme in jo za nekaj časa primerno uskladiščimo. Preveč lahkomisleno ravna tisti, ki verjame in upa ali celo ne pomisli, da bi lahko prišlo do požara, ki bi v trenutku takšno opremo tudi uničil. Zato velja dobro premisliti in za lažje spanje tudi opremo (že med gradnjo) zavarovati.
Sicer pa se požarno zavarovanje pri gradnji lahko razširi tudi proti različnim nezgodam, nespretnosti, malomarnosti in podobno pa tudi proti napakam v tako imenovanih tehni-čno-računskih osnovah, proti konstrukcijskim napakam in izvedbenim delom, proti slabemu materialu, lomu, premaknitvam. ..
Najbolj pomembno pri vseh tovrstnih zavarovanjih danes, ko stroški hitro naraščajo in inflacija določa včasih kar neverjetno poslovno obnašanje, pa je, da čimbolj natančno določite zavarovalno kritje. Zavarovanje, kot smo omenili, namreč velja eno leto. Zato bi v zavarovalni polici morali upoštevati vse, kar nameravate v
tistem letu vgraditi in pri tem čimbolj realno oceniti inflacijo.
Pri vseh možnih oblikah zavarovanj in med gradnjo pa naj vas še enkrat (čeprav smo o njem že večkrat spregovorili) spomnimo na vinkulacijsko potrdilo, da je objekt, ki je v gradnji oziroma zgrajen do določene faze, zavarovan skupaj s še nevgrajenim materialom. Takšno potrdilo, če ste za gradnjo najeli posojilo, vas ob morebitni nesreči lahko reši iz stiske, da boste po nesreči vseeno z gradnjo še lahko nadaljevali. Ob morebitni škodi ipna namreč tisti, ki vam je posojilo dal, pravico, da dobi posojilo vrnjeno iz odškodnine, ki jo bo na podlagi zavarovanja izplačala zavarovalnica. Posojilo bo torej na ta način vrnjeno s pomočjo zavarovalnice. To pa je za nadaljevanje gradnje (po nesreči) pomembna razbremenitev.
Če ste torej med graditelji, ki se danes morajo in tudi znajo spopadati z najrazličnejšimi težavami na tej poti, potem se na najbolj enostaven način spopadite s pastmi, ki jih skriva gradnja: zavarujte gradnjo, material in opremo!
SLOVENSKE ŽELEZARNE
64270 Jesenice, Cesta železarjev 8
telefon: (064) 81 231, 81 341, 81 441 teleks: 34526 ZELJSN, Jugoslavija telegram: Železarna Jesenice
DODAJNI
materiali za varjenje
oplaščene elektrode za obločno varjenje {po licenci Oerlikon) dimenizija 0 2,5 — © mm žice za plamensko varjenje dimenzije 0 2,5— 6 mm žice za varjenje v zaščitnem plinu COz dimenzije 0 0,6—1,6 mm na Plastničnih in žičnih kolutih po 15 kg
žice za avtomatsko varjenje pod praškom
dimenzije p 2,0 — 6,0 mm žice za varjenje v zaščitnem plinu — mig dimenzije 0 O,S — 2,4 mm žice za varjenje v zaščitnem plinu—TIG dimenzije 0 2,0 — 4,0 mm trakovi za navarjanje pod praškom Praški za avtomatsko varjenje: taljeni, a9lomerirani
ŽELEZARNA JESENICE VAM NUDI PRI GRADNJI NASLEDNJE MATERIALE IN KONČNE IZDELKE
HLADNO
oblikovani
PROFILI
oblike in dimenzije debelina 1,5 — 8 mm dolžina maks. 21.000 mm kotniki širine 30—200 mm L profil širine 20—200 mm U profil širine 20—400 mm Z, C in ornega profil širina razvitega traku do 500 mm
KOVINSKI VRATNI PODBOJI
vrste in dimenzije:
tunelski,   suhomontažni, mokro montažni, sestavljivi standardne   širine   602 —902 mm
standardne debeline 50—230 mm
standardne višine 1981 mm posebne izvedbe z nadsvetlo-bo po naročilu
ŽEBLJI
'-mm .. l*TBTnnimmmmtmiimnmta»
dimenzije
debeline od 0 1,2 — 7 mm dolžine od 14—200 mm
(OTSJmMEKGLAS 12. STRAN
GRADIMO
Torek, 29. marca 1988
35 LET VRHUNSKE
KVALITETE
	
*	
r t. t ti I	HritafPl
	
	
	
Gradite hišo, obnavljate stanovanje? Se zanimate za nakup stavbnega
pohištva?
ŽELITE PRVO KVALITETO, STROKOVNI NASVET, MORDA ŠE KAJ?
Prepričani smo, da bomo lahko ustregli vaši želji, saj že desetletja opremljamo stanovanjske objekte doma in v tujini.
IZDELUJEMO:
Analizirana vezana in enojna okna, balkonska in panoramska vrata, vhodna vrata, okna po naročilu, plastične rolete.
IZDELKE DOSTAVLJAMO IN MONTIRAMO!
SLOVENIJALES
KLI LOGATEC
61370 Logatec, telefon 061/741 -711 telex 31656 yu kli
GRADITE HITRO. GRADITE SODOBNO, GRADITE POCENI-GRADITE Z NAMI
V.
- najsodobnejšo strešno kritino iz pravih kanadskih bitumenskih skodel TEGOLA CANADESE
- izolacijske materiale - lendapor, novoterm, perlit, stiropor, tervol
- keramične ploščice najboljših jugoslovanskih proizvajalcev
- sanitarno keramiko
- opaž in furnirane stenske in stropne obloge
- ladijski pod
- parketi in talne obloge
- stavbno pohištvo
- gradbeni material
- opečne plošče
- reprodukcijski material za lesno obrt
Trgovina z gradbenim materialom — Kranj
VSE ZA GRADNJO OD TEMELJEV DO STREHE boste vedno dobili v LESNINI, trgovini z gradbenim materialom na Primskovem v Kranju in sicer: vsak dan od 7. do 19. ure in ob sobotah od 7. do 13. ure.
Pri iz
Pri izbiri in nakupu gradbenih materialov vam pomaga naš svetovalec.
Informacije: po telefonu 26-076 ali 23-949
(m) metalka
n. sol. o., Ljubljana
triglav
Tovarna montažnega pribora
in ročnega orodja
64290 Tržič, Cesta na Loko 2
Jugoslavija
tel. (064) 50-040
ZA VARNO IN LAŽJE DELO!
sekači in konice z gumijastimi ročaji triglav
Q —
Zaščitni ročaj preprečuje nesreče pri delu in ublaži vibracije, ki nastanejo pri
udarjanju. PRODAJA: v vseh trgovinah
z orodjem
fB mira RADOVLJICA-] •      Tel.:75-036 /
h DOBir—- i.    / ."-i—•—^
Mizarstvo in profiliranje lesa
OVSENIK ALOJZ
Kranj,
Jezerska cesta 108 c
Iz masivnega lesa izdelujemo:
• vhodna in garažna vrata
• balkonske ograje
• opazne deske za oblaganje sten in stropo^
• kotne, zaključne in okrasne letve
/O
ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske
Ugodni pogoji nakupa v veleblagovnici GLOBUS:
pohištvo, talne obloge, zavese in drugi tekstilni dodatki za prijetnejši dom
v prodajalni DEKOR Kranj:
kuhinjsko pohištvo, bela tehnika, akustika, kerami-
čne ploščice
J--
in tudi v drugih prodajalnah KOKRE Kranj
Torek, 29. marca 1988-
JEŽ
13. stran cmmmssm&mjis
PRIJAZEN NASMEH
SLOVENIJA, PRDAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP; NEVEDNO
Točnost je lepa čednost
Bilo je ponedeljkovo jutro, ne preveč rano, a vrata vseh kranjskih trgovin le še niso bila odprta.Pred lepo Merkurjevo prodaialno na vrhu Jelenovega klanca se je prestopala kakšna desetina ljudi, ki je ob pogledu na zapisan delovni čas na vratih zmajevala z glavami. Nekateri bi si namreč želeli kaj kupi-ti.že pred 8. uro.
Ho, ja, če je odpiralni čas^rdŠiaLe. res niso krivi trg a»odj^:;pa je, da ^MBBE^^^;^^^
io odpro' vrata^^P^^op^treči sitnežem, ki
tako zgodaj. Ali ne bi lahko, če bi jim bilo do poslovnega ugleda, ravnali malo bolj prilagodljivo do svojih kupcev?
GLASBA BRANETA SMOLETA
LIDIJA KERIN IN ŠTEFKA RIHTARŠIČ
Video studio Bled nagrajuje
_ideo TOP lestvica
I? Someone so watch over me HIT 88
2. Rivers Edge
3- Nadine HIT 88
4- Combat Academy
5- The Squeeze «• No way out HIT 88
Lost Bovs HIT 88
% Or inarv heroes (Vietnam) HIT 88
Raw deal (Schwarzenegger) JO. Lions of Africa HIT 88
Ponavljamo video TOP lestvico, s kuponom, ki je izpadel v Prejšnji številki.
Video studio Bled postavlja naslednje nagradno vprašanje: Kateri film z današnje lestvice je bil prikazan na letošnjem PESTU? Nagrade:
L nagrada: potovanje v Benetke za eno osebo *• nagrada: video kaseta s filmom z današnje lestvice 3. nagrada: tri pizze in trije vrčki piva v RIKLI hramu hotela Park na Bledu
Pravilne odgovore pošljite do srede, 6. aprila, na naslov: Uredništvo Gorenjskega Glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj.
Danes, v torek, 29. marca, bo v prostorih Carniuma (Delavski
dom Kranj) ob 19.30, Večer strganih strun, ki bo posvečen glasbi in poeziji Braneta Smoleta.
Nikdar ni sovražil — tega sploh ni znal,
saj je vse življenje dajal. Ljubil je vse, vsem je dobro želel,
a za dobroto sovraštvo je žel.
Mar mora umreti sam, kot je žival,
proč od tistih, ki rad jih je imel? .Srce v prsih joče in komaj se^bt-
en žarek dobrote vanj več ne posije. _ Zadnji del dobro znane Cačo-
ve Vsakdanje zgodbe še vedno ostaja na določen način preroška, tudi po šestih letih, ki so že minila od Branetove smrti.
Kaj reči tistim, ki ga niso poznali? Pridite v Carnium na omenjeni termin pa vam bo mnogo tega jasno!
Vine Bešter
nja, in Štefka Rihtaršič, pripomoreta k temu, da se gostje v Naklem dobro počutijo.
»Odkar marca strežemo tudi z malicami, je v bife velik naval,« pravita sogovornici. »Pred deveto nam vsak dan pripeljejo malice s Kolodvora, nato pa jo v eni uri razdeliva gostom. Prihajajo v glavnem delavci z okoliških gradbišč, popoldne pa domačini. Gostje so prijetni, z nobenim ni težav. Če pa kdo vinjen zahteva še kozarček več, ga odločno . neva in to .ponavadi 4em psčse^^s
Prijetna urejenost ni ravno odlika vaških bifejev. Poleg samopostrežne trgovine v Naklem, ki so jo odprli novembra, pa so uredili prav domačo okrepčevalnico, ki jo domačini radi obiskujejo. Tudi točajki, Lidija Kerin, tako rekoč domačinka iz Strahi-
Naceta Tcmažiča; je
jetno delati«
Tudi gostje so z dekletoma "zadovoljni. Znata se obrniti, tako da vsak poje svoje malico v predpisane pol ure, ob prijaznem nasmehu, včasih pa tudi še-gavih šalah, pa gre malica tudi bolje v slast.
D. Z. Žlebir
LJUDSKI OBIČAJI
"Kikljarčki" so dobili prve hlače
IZ ZAPRAŠENEGA BONTONA
upom
toie in priimek.
Naslov_
Odgovor:_
SEDEŽ ZA STAREJŠE
Marsikatero pravilo lepega vedenja iz 60 let starega bontona danes zveni smešno ali vsaj nenavadno. Tako tudi tole: Pred jedjo in po jedi molimo. Vpričo ljudi, ki ne molijo, molimo po tihem. Si predstavljate, kako debelo bi vas gledalo omizje?
Bolj tragično kot komično pa po tolikih desetletjih učinkuje — vsaj za nas, ki smo še nekaj slišali o oliki — pravilo: Če sedimo (v železniškem vozu, na avtobusu) in ni več prostora na sedežih, ponudimo starejši osebi svoj prostor.
Tega, da bi kdo od mladeži odstopil svoj sedež, namreč ne doživiš več. Morda smo še kje »na kmetih.« Ob tem mi nikakor ne gre iz glave doživljaj izpred mesecev (najbrž zdaj ni nič drugače) s škofjeloške avtobusne postaje, ko so srednješolci v venčku obstopili avtobus, ob 12.40 namenjen v Kranj, ko vrata še niti niso bila odprta. In ko so se končno odprla, so se zapodili vanj kot krdelo jastrebov na svojo žrtev. Do Kranja sva stala samo dva starejša in trojica šolarjev, ki so bili očitno prepozni ali premalo agresivni. Meni na srečo sedež še ni potreben, prav grdo pa je bilo videti vso množico sedečih v cvetu mladosti in možaka pri sedemdesetih, ki je težko lovil ravnotežje v vozilu in si najbrž mislil svoje o današnji mladini. Upravičeno...
H. J.
Ko je nekdaj minila cvetna nedelja, so se ljudje pred velikim: prazniki začeli postiti in opravljati gospodinjska dela v hiši in okoli nje. Otroci so se radi vrteli po kuhinji, ko je mati tolkla orehe in leš nike za potice in smuknili priboljšek.
V tem tednu so opravljali poljska dela, hitro in temeljito, kajti že v sredo in najpozneje v četrtek poljsko delo po starem ni bilo več dovoljeno. Ponekod je še živina imela delopust, vse dotlej, dokler "so zvonovi bili zavezani". Kdor se tega ni držal, je imel nesrečo pri živini in pri delu.
Iz Škofje Loke je znan običaj, ko so začeli v torek fantiči nabirati po hišah vsakovrstno staro ropotijo jo znosili v mežnarijo in tai spravili. V Selcih nad Škofjo Loko so hodili fantje zlasti okoli premožnejših kmetov z ragljami in klopotci "pekljat", beračit. Za veliko sredo, ko je bilo treba iti ragljat, so tisti, ki so že bili toliko odrasli, dobili celo prve hlače. To so mali "kikljarčki" spoštljivo gledali vrstnika, ki je postal deležen te časti! Ko pa se je pokazal s prvimi hlačami, ko je bilo treba "Boga strašit", mu jih je že mati spravila. Obleči jih je smel šele za veliko noč...
fcvek
* Večja plača Drinca Andrevva
u . Princ Andrevv, srednji sin jonske kraljice Elisabethe 1 °o letos dobil znatno višjo
plačo, kar za 70 odstotkov. Vlada je sprejela predlog, da se mu apanaža zaradi višjih stroškov poveča od 50 do 86 tisoč funtov. Tradicija, da se iz države blagajne pokrivajo stroški monarhije, izvira že iz leta 1760 in ta vsota se iz leta v leto veča. Edina, ki ne prejemata niti »dinarja« iz državne bla-
gajne, sta prestolonaslednik Charles in njegova soproga Diana, ki živita od prihodkov vojvodstva Cornvvall, ki jima je lani prineslo 1,3 milijonov funtov.
• Nogometaši in reklama
Neki nogometni klub iz Hamburga je obvestil javnost in navijače, da bodo nogometaši odslej na dresih nosili reklamo za prezervative. Klub je, pravijo, dobil 200.000 mark od proizvajalcev kondomov. Vendar je nogometna federacija Nemčije ostro nasprotovala, a
v klubu, ki je sicer poslednji na ligaški lestvici, se ne dajo. Dokler ne bo odločilo sodišče, bodo reklamo nosili na dresih in pošteno zaslužili denar.
• Bal se je konj
Vdova slavnega ameriškega igralca Johna Wayna že tedne in tedne zabava bralce s svojimi spomini. Spomine objavljajo ameriški časopisi, v nadaljevanjih, vdova pa piše: »Bil je zelo miren človek; na smrt se je bal konj, ni maral žensk, bil mi je vedno zvest in ni bilo malo trenutkov v najinem življenju, ko je iskreno zajokal...«
• Ivan Rupar iz Škofje Loke
Narodnozabavni ansambel Ivana Ruparja iz Škofje Loke vam je zanesljivo poznan, izdal je že tri plošče in kasete Praznik v naši vasi, Naj živi vesela družba in Na sončni strani Alp.
Ruparjev ansambel je edini, ki se je trikrat uvrstil v zaključni finale Lojtrce domačih. Ruparji so kar petkrat osvojili zlato značko Orfeja z liro na ptujskem festivalu domače zabavne glasbe.
Gost Glasovega telefona bo Ivan Rupar v sredo, 30. marca, od 17. do 18. ure
Pokličete ga lahko na telefonski številki 21-835 iri'i^J 21 — 860 in odgovoril bo na vaša vprašanja. Vsi, ki boste poklicali, boste prejeli tudi sliko s podpisi članov ansambla, tri najbolj zanimiva vprašanja pa bomo nagradili z glasbeno kaseto.
• Samo prijateljstvo
Filmski režiser, scenograf in dramatik Luigi Zampa je v odmoru med snemanjem nekega filma vprašal naduto mlado filmsko zvezdico:
»Vam je Shakespeare všeč?«
Po kratkem obotavljanju mu je odgovorila:
»Samo prijatelja sva.«
e gorenjske vasi
vse je bilo dela doma
^|/\CA l"2\ kmetijam zemljo v najem, nekaj pa imajo v naje-'   '  mu tudi družbene zemlje. Žita ne sejejo več, le zase pridelajo krompir, nekaj sejejo tudi silazne ko-Piše: D. Dolenc  ruze, vse ostalo pa so travniki za košnjo, kajti vsi
trije kmetje so se lotili reje goveje živine. Vsi trije so tudi kooperantje radovljiške zadruge. Največ živine imajo trenutno pri Kvandru, kar 47 glav, večino telet, ki jih vzrejajo po dve leti in potem oddajo, pri Cezarju 18 in Kralu okrog 20 glav.
tiH/J6!11 mlinskim kamnom i tjj^^^h v Nošah dolga je v '! hruške za mošt. Ob nji Ig S|?/1.žnih dneh lepo posed ^ulr 8°spodar Jaka Klina T^dj    * ~ Fo*o: D. Dolenc
JU*!!
Poli,". prePoved nove zidave
Noše so še pred dvajsetimi leti veljale za nekakšno gorenjsko posebnost, ker
od tu nihče ni hodil nikamor
na delo. Vsi so doma kmeto-
vali. Danes so mladi seveda po službah, v Iskri Otoče, v Vezeninah, v Verigi. Kvan-drovi fantje so se lotili kooperacije z Iskro in podobno, na brezjamskem
^jetp p.0lJe> kl 8a vidite naj desni strani, ko se ta&SjV rnimo "Brezij proti Črnivcu pripada brez-Nog^ni in noškim kmetijam — je kriva, da so v
Ha, jr^0s^de te tri kmetije, da ni vas bolj pozida-v0(j,^VetJe to pozdravljajo, kajti trdno so odločeni ljeira jmetije naprej. Že tako se je z dotami zem-dft Sq dobila, vendar je sreča v nesreči tudi v tem, sedanji lastniki večinoma pustili domačim
Vabljivi mir na robu breških polj
Mleko oddajajo edino pri Cezarju. In tudi edino pri Cezarju so se lotili kmečkega turizma. Sama hiša je pod spomeniškim varstvom zgradili pa so prizidek k hiši, spodaj garaži zgoraj pa tri sobe s kopalnicami, v katere so od leta 1980 sprejemali goste. Iz Sarajeva, Zagreba, iz Ljubljane so prihajali. Silno so bili vsi zadovoljni. Mlajši so se čez dan hodili kopat na Bled, starejši pa na sprehode tu okrog: do Brezij, na Črnivec, v Mošnje, do vasi pod Dobrčo, na Peračico, do Begunj. Po domače so jim kuhali, najbolj pa so cenili doma pridelano hrano, brez umetnih gnojil. Cezarjevi gnoje vrt in krompir le s hlevskim gnojem. Za letos pa kar ne računajo na goste, kajti tako je vse postalo drago, da bodo ljudje tudi na kmečkem turizmu le težko zmogli. Slišali so že, da se ponekod na kmetija odločajo za polpenzione, tako da domači nimajo dela z gosti ves dan. To bi bilo ceneje in tudi zanje bolj sprejemljivo. Bodo še videli. Gostje radi prihajajo, kajti tak lep mir je tu na robu polj, pod velikimi sadnimi drevesi. Najraje se spravijo temle za kamnito mizo, na lesene klopi. Tu klepetajo, se po svoje zabavajo, pijejo kavico. Lepo je poleti, ganki so polni rož, vsa hiša je v cvetju. Zdajle je sicer pusto, toda barvne fotografije, ki mi jih pokažejo Cezarjevi, govore o poletnem raju tule v No-7 šah.
Kmečki dvorci za turizem
Ne bi bil slab turizem, res ne. Brezje so blizu, romarji vedno iščejo prenočišč. Že Kralova mama Angela Primec — Mali je sanjarila, da bi imeli kmečki turizem. Tak, "žlahtarski" turizem so že imeli, ko so prihajali domov otroci z družinami čez poletje, tujim pa niso nikoli oddajali. Sedanja gospodinja pri Kralovih, Cirila Drol, razmišlja, da bi nekoč, če bi bil denar pri hiši, pa dosti moči, zase zgradili nekaj manjšega, novega, vso hišo pa namenili gostom. Kot kmečki dvorec bi bila, za mnoge privlačnost, ki je zlepa ne najdeš. Toda zaenkrat ni ne denarja, ne moči pri hiši vse ostaja le pri željah. Lahko pa še kdaj pridejo taki časi, kdo
S kamnom hruške trli
Omenila sem že kamnito mizo, za katero Cezarjevi gostje radi posedejo. Kamen je v resnici mlinski kamen, s katerim so pri Cezarjevih dolga leta "mleli" hruške in jabolka. Sadje, ki ga pripravljajo za mošt, danes meljejo v posebnih mlinih, včasih so ga pa trli, veljali s kamnom. Posebno leseno korito, kot na lunin krajec zaokroženo in v sredini poglobljeno, je stalo tamle spredaj pred hišo, pripoveduje gospodar Jaka Klinar, vanj so nasuli sadja, in dva sta po njem z drogom, vtaknje-nim v luknjo kolesa, valila kolo. Ko je bilo sadje zmečkano, so "žoft" z leseno lopato pobrali ven in dali v prešo. Le pri Cezarju in pri Rež na Brezjah
so imeli takšen "mlin".Z vseli vasi tod okrog so vozili hruške v mletje. Noč in dan je preša tekla, se spominjajo in cesta je bila od obeh, ki sta valila kolo, shojena kot bi bila asfalt.
Vsi portali vrat v Nošah so prelepo delo kamnosekov Kocjančičev s Črnivca. Cezarjeve nosijo letnico 1848, takrat je bila hiša predelana, sicer se pa tu pišejo Klinar že čez 300 let. — Foto: D: Dolenc
Lasten kamnolom
Cezarjeva hiša je poznana tudi po svojem kamnolomu zelenega tufa. Še deset let nazaj 30 ga lomili za prodaje. Blejci so ga radi jemali za oblogo sten, za kamine. Zanimivo je, da so nižje plasti mehkejše, zgornje pa bolj trde. Ko je stena postala previsoka, so prenehali. Tudi pri Cezarjevih imajo izredno lep hiši portal, s cvetnim venčkom okrašen, poleg pa znamenja kot v nekakšnem grbu. Za njihov obok so se pri Kocjančičevih na Črnivcu še posebej potrudili, kajti okrog leta 1848 — ta letnica je vklesana v obok — se je k hiši primo-žila ena od Kocjančičevih hčera. Zanimivo pa je tudi to, da se pri Cezarjevih že preko 300 let pišejo Klinar.
ureja DARINKA SEDI
mmM&sgmi&AS u. stran
ŠPORT IN REKREACIJA
Torek. 29. marca 1988
Štefan Ahačič
Invalidi športniki smo samorastniki
Tržič, 22. marca - Leta 1972, dve leti po obratni nezgodi, ki ga je prikrajšala za roko v zapestju, je Štefan Ahačič začel športno pot. Še isto leto je osvojil naslov republiškega in državnega prvaka med športniki invalidi v svoji kategoriji.
"Začel sem s kegljanjem v domačem 'Športnem združenju 5. avgust', ki združuje še smučarje, strelce in zdrave balinarje. Nato pa so me sodelavci v BPT spodbudili k smučanju in tekmovanju v mednarodni konkurenci. Moj sedanji trener Janez Furlan ima največ zaslug, da so mi po mednarodnih pravilih ISOD priznali kategorijo, kjer tekmovalec vozi z eno samo palico. Moja poškodba je namreč na skrajni meji te tekmovalne kategorije."
Od kdaj ste olimpijec? "Leta 1982 sem nastopil na svetovnem prvenstvu v Švici, 1984. in letos pa na olimpiadi v Inns-brucku. Poprej sem se moral seveda dokazovati na republiških in državnih prvenstvih, kjer sem segel po prvih treh mestih. Odkar sem malo starejši, bližam se 40., sem pretežno drugi. Izpadel sem le enkrat, 1986. na republiškem prvenstvu na Zatrniku." Kakšne vtise prinašate z olimpiade?
"Na mednarodnih tekmah invalidov smučarjev vidimo, koliko drugod dajo na invalidski šport. Ob tej priložnosti imajo Avstrijci veliko slavje, celo naše državno prvenstvo alpincev ni na takšni ravni. Mi s kondicijskimi pripravami začnemo oktobra, te so kar dobre. Manjka pa nam smučarije. Denar je velik problem, saj ga mukoma zagotovimo celo za en sam teden priprav pred mednarodno tekmo. Smuči in opremo dobimo zadnje dni, tako da se jim do olimpiade komaj privadimo. No, vsaj v BPT kjer delam, mi z razumevanjem odobrijo izreden dopust, ko odhajam na tekmo. Drugje po svetu na invalidski šport gledajo bolj naklonjeno: v Skandinaviji je, denimo, športnik leta invalid. Tudi pri nas bi lahko bil šport invalidov izenačen s športom zdravih. Imamo na primer obetavnega smučarja, 11 — letnega Jureta Vunška. Da bi se razvil v dobrega mednarodnega tekmovalca, bi ga kazalo vključiti v smučarski klub, kjer bi se meril z zdravimi in poleg osnovne dal skozi tudi tekmovalno šolo smučanja. Tako pa nam, invalidom, izkušnje daje praksa, ne toliko tekmovalna šola, tako da smo bolj samorastniki."
Po olimpiadi ste bili še na dveh mednarodnih tekmah. S kakšnimi rezultati se vračate?
"Za nami je avstrijsko prvenstvo z mednarodno udeležbo v Schladmingu. V slalomu imam 10., v veleslalomu 13. mesto, v tekih na 10 kilometrov pa peto. Na tekmi Alpe Jadran v Nasfieldu pa sem v veleslalomu dosegel nehvaležno 4. mesto. Te tekme nam dajo tudi največ tekmovalrJh izkušenj. Tekmujemo na FIS progah za ženske, ki so še enkrat daljše in zahtevnejše od naših na republiških prvenstvih. Imam vtis, da je invalidsko smučanje zadnja leta zelo zamrlo. Včasih so bila po tri, štiri predtekmovanja za mednarodna prvenstva, zdaj pa je pred tem le republiška tekma, za mnoge sploh edina."
Koliko časa boste še tekmovali?
"Dokler mladi ne bodo boljši. Sicer pa jim nameravam kot so-tekmovalec še nekaj časa pomagati s svojimi izkušnjami."
D. Z. Zlebir
Končan 9. šahovski festival na Bledu
Velemojster Raičevič zmagovalec
Bled, 27. marca - šahovska zveza Slovenije in Šahovska zveza Gorenjske sta na Bledu organizirali še dve prireditvi: v petek je bil prvi turnir v aktivnem šahu in v soboto pa še hitropotezni turnir.
Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici
Bled je bil nekdaj pomembno šahovsko središče. V spominu so nam še turnirji kandidatov za izzivalce svetovnega prvaka, na katerih so igrali najboljši svetovni velemojstri: Mi-hail Talj, Boby Fischer, Gligo-rič in njim enaki. Čeprav na Bledu ni več tako kakovostnih turnirjev, šah ostaja na Bledu po zaslugi organizatorjev vsakoletnih šahovskih festivalov. Tokrat je bil že deveti, obogaten s hidropoteznim turnirjem in turnirjem v aktivnem šahu, kjer ima igralec na voljo le pol ure igre. Zasedba na tokratnem osrednjem turnirju je bila dobra. Igrali so tudi velemojstri in denarni mojstri. Zmagal je velemojster Vlado Raičevič in to že četrtič zapored. Drugo mesto delita Indžič in Zelič, sledijo pa Bjelzvk, Blugojevič, Kornasievvitz, Polajžar, Orel in Črepan, v skupini igralcev s 5,5 točke pa so tudi Gorenjci Mencinger, Zorko, Ciglič in Tratar, ki je izpolnil normo za mojstrskega kandidata. Na ženskem turnirju je bila najboljša Romunka Baumstark, med senior j i pa Janoševič. Zmagovalec Raičevič je za nagrado prejel 1,5 milijona dinarjev, zmagovalka med ženskami 400.000 dinarjev, med seniorji pa 200000 dinarjev. Skupno je igralo okrog 140 šahistk in ša-histov.
»šahovski festivali terjajo veliko denarja,« pripoveduje predsednik Šahovske zveze Gorenjske in eden naj zasluž-nejših, da festival na Bledu še živi, Vojin Perovič. »Zbrali smo ga s pristopnino, prispevki blejskega turizma, na osnovi samoupravnega sporazuma, ki ga imamo v ta namen, in s sredstvi Šahovske zveze Slovenije za razvoj kakovostnega šaha. Poldrugo staro milijardo smo zbrali, kar je v primerjavi z drugimi velikimi turnirji pri nas revščina. Karpov na primer terja samo za nastop od 5 do 10 tisoč dolarjev, Ljubojevic od tri do pet tisoč. Ker šah ni atraktiven, je težje zbrati ta denar, ki pa je nujen za zagotovitev kakovosti, saj je vrhunski šah profesionalna igra, kjer so igralski računi čisti, z manj taktiziranja in izigravanja pravil, kot se to dogaja pri drugih športih. V slovenskem šahu manjka profesionalnosti, manjka poklicnega pristopa do igre. Za dva slovenska šahista vem, da se s šahom preživljata: to sta republiški trener Jelen in Bruno Parma, ki veliko piše. Za vse druge pa je šah dopolnilo. V drugih republikah je šahovska profesionalnost na veliko višji ravni.«
J. Košnjek Slike: F. Perdan
-UrL.
Primož Ulaga petkratni zmagovalec
Planica, 27. marca — V soboto in nedeljo je potekalo v Planici letošnje finale svetovnega pokala na 90 in 120-metrskih skakalnicah. Od petka do nedelje si je skoke najboljših skakalcev sveta ogledalo nad 50.000 ljudi. Junak obeh dni finala je bil član smučarskega skakalnega kluba Elektrotehna Ilirija iz Ljubljane Primož Ulaga. Zmagal je na 90 in 120-metrski skakalnici, postal skupni zmagovalec obeh skakalnic in hkrati tudi dvakratni državni članski prvak. V skupni razvrstitvi svetovnega pokala je osvojil tretje mesto.
ster (Avstrija) 211,2 (91,85), 7. Fidjestoel (Norveška) 205,0 (88,86), 8. Dluhos (ČSSR) 202,8 (87,85), 9. M. Debelak (Jugoslavija) 202,4 (87,86), 10. Nikkola (Finska) 199,1 (87,86); državno prvenstvo — 1. Ulaga, 2. Lotrič, 3. M. Debelak; 120 m - 1. Ulaga
(114,117), 8. Nikkola (Finska) 203,3 (122,105), 9. M. Debelak (Jugoslavija) 203,2 (117,111), 10-Cecon (Italija) 202,8 (117,110); držanvo-prvenstvo — 1. Ulaga, 2. Lotrič, 3. M. Debelak; svetovni pokal posamezno — 1. Matti Nvkanen 282, 2. Pavel Ploc 187, 3. Primož Ulaga 127,... 8. Miran Tepeš 96. 20. Puikkonen in Lotric 40, 39. M. Debelak, 21, 52. R°bf£' to Cecon in Robert Kopač 10, 69. Tomaž Dolar 4; pokal narodov -1. Finska 540, 2. ČSSR 425, 3. Norveška 412, 4. Avstrija 333, 5-Jugoslavija 310.
Takih mojstrovin smučarskega skakalnega športa dolgo ne bomo videli v domači Planici. Še enkrat je dokazala, da so naši skakalci tu doma. Junak dvodnevnega pokala pa je bil Primož Ulaga.
Prenovljena Bloudkova 100 metrska skakalnica se je spet trajno zapisala v zgodovino jugoslovanskega smučarskega skakalnega športa. V nedeljo je na tej skakalnici slavil Primož Ulaga, drugi pa je bil Rajko Lotrič z Belce. Rajko Lotrič je s tem dokazal, da je res pravi mojster skokov prav na planiških skakalnicah. Kdor si je ogledal oba dneva finala, je bil, ob lepem vremenu, ponosen na naš skakalni rod.
V soboto je Primož Ulaga na 90-metrski skakalnici dosegel svojo osmo zmago v svetovnem pokalu, v nedeljo na 120 —metrski pa že deveto. Tako je s tema dvema zmagama dodal še dva bisera v bogato zbirko, kamor spadajo tudi bronasta in srebrna kolajna iz Calgarija ter Pri-moževa srebrna medalja s svetovnega prvenstva v Smučarskih poletih. Prav 90 - metrska skakalnica je prinesla pravo podobo našega skakalnega športa. Ne samo Primož, temveč vsi so zaslužili priznanje. Po prvi seriji smo imeli med prvo deseterico kar tri skakalce. Rajko Lotrič je bil drugi in Matjaž Debelak deveti. Na koncu prvega finalnega dne pa je zmagal Primož Ulaga, Rajko Lotrič pa je bil peti in Matjaž Debelak deveti. Prvič v zgodovini našega skakalnega športa in v finalu svetovnega pokala je bilo v drugi senji kar dvanajst naših skakalcev. Enaka slika je bila tudi v nedeljo. Spet je zmagal Primož Ulaga, Rajko Lotrič pa je bi! drugi. To je bil tudi največji uspeh na 120 —metrski skakalncii. Od naših je bil Matjaž Debelak deveti.
To kaže, da letošnji izjemni uspehi niso naključni, temveč so plod uspešnega strokovnega dela. Pa ne samo to. Ob uspehih ne smemo pozabiti številnih klubskih delavcev, kajti skoki danes niso doma le v dveh ali treh krajih, pač pa so razširjeni domala po vsej Sloveniji. Temelj uspehov je tudi velika množičnost, saj je na tekmovanju najmlajših nastopalo že več kot 700 tekmovalcev, ki bodo kmalu morali nadomestiti današnje ase. Pozabiti ne smemo tudi številnih ljubiteljev smučarskih skokov, ki prav tako pomagajo, da je mali slovenski narod postal svetovna velesila v tej športni panogi. To dokazujejo številni gledalci, ki vsako leto prihajajo v dolino pod Poncami in vsi tisti, ki so v akciji Podarim dobim pomagali našim skakalcem, da se lahko enakovredno kosajo z najboljšimi na svetu. Tudi oni so v mozaiku letošnjih uspehov prispevali svoj kamenček!
Vse dni finala v Planici je bi! v središču pozornosti smučarsK skakalec Velike Britanije Eddje Edvvards. Vidimo ga v družbi hostes Planice. Eddie je vedno nasmejan.
Zmagovalec Planice Primož Ulaga nasmejan deli podpise.
Zadnje dejanje letošnjega finala za svetovni pokal v smučarskih skokih sta si v nedeljo na Bloudkovi velikanki, 120-metrski skakalnici, ogledala tudi član predsedstva SFRJ Stane Dolanc in predsednik zvezne skupščine dr. Marjan Rožič.
Zmagovalec skupnega svetovne* ga pokala v smučarskih skoki« Finec Matti Nvkanen s kristal-: no vazo Rogaške.
Dva Matjaža: Zupan in Debelak.
Rezultati iz Planice:
90 m - 1. Ulaga (Jugoslavija) 225,7 (88,93), 2. Ploc )ČSSR) 218,3 (91,91), 3. Vettori (Avstrija) 215,3 (89,88), 4. Nvkanen (Finska) 213,5 (90,89), 5. Lotrič (Jugoslavija) 212,8 (89,85,5), 6. Schu-
219,8 (117,120), 2. Lotrič (oba Jugoslavija) 318,2 (114,119), 3. Mol-lard (Francija) 213,0 (116,119), 4. Kjoerum (Norveška) 212,6 (116,118), 5. Haim (Avstrija) 209,4 (114,117), 6. Fidjestoel (Norveška) 208,4 (116,115), 7. Martinsson    (Švedska) 205,9
Član TVD Partizana Žirovnic* Rajko Lotrič je bil drugi najbolj' ši Jugoslovan. Bil je uspešen vseh skokih. Takole leti druge' mu mestu naproti.
V odmoru sobotne tekme J* bila razglasitev najboljših tnW ših pionirjev za pokal Cockta:
m. pionirji A — 1. Zoran Zup*** nič (Alpina) 105, 2. Boštjan Red' njak (Titovo Velenje) 80, 3. Se' bastijan Jereb (Alpina) 67, o1': pionirji B - 1. Jure Rade'J (Elektrotehna Ilirija) 80, 2. Tomaž Murko (Ljubno) 70, 3. Andrej Zagernik (Fužinar) 42, i"1' pionirji C - 1. Primož Peterka (Termit Moravče) 75, 2. Pe^* Žonta (Dolomiti) 55, 3. PrirnO* Hrnja (Elektrotehna Ilirija) 53-D. Hum<?f Slike: F. Perda*1
ureja JOŽE KOŠNJEK
Zmagovalec Vladimir Raičevič
Ligaška tekmovanja
Strelstvo - Kamnik je gostil najboljše slovenske strelce in strelke, ki so imeli množično strelsko srečanje. To je bilo štiriintrideseto republiško srečanje za zlato puščico. Prvo mesto in zlato puščico je tokrat osvojila Drago Pertoci, ki je član SD Koloman Flisar iz Tišine. Kranjčan Jure Frelih je bil tokrat drugi, čeprav je bil že dvakrat prvi.
Rokomet - V slovenski republiški članski ligi je Kranj Duplje doma visoko dobil srečanje z Erom Šmartnim, Alples pa ni bil uspešen v igri s Cerknim, medtem ko je v moški ligi Ter-mopol iz Škofje Loke klonil v Kozini z domačim Jadranom. Izidi: Kranj Duplje : ERA Šmartno 32:13 (14:8), Alples : Cerkno 20:21 (11:11), Jadran : Termopol 35:28 (17:12).
Košarka - Končano je tekmovanje v drugi zvezni ženski košarkarski ligi. Sava Commer-ce je v zadnjem kolu gostovala v Ljubljani in tekmo z Ilirijo dobi-
la. Prvak v tej ligi je Montmon-taža, Sava Commerce pa je šesta. V predzadnjem kolu republiške moške lige je Triglav doma premagal Comet. Izida - Ilirija : Sava Commerce 61:74 (33:31), Triglav : Comet 95:80 (42:38).
D. H.
V nedeljo Kuraltov memorial
Škofja   Loka,  28.  marca -
Smučarski klub Alpetour iz Škofje Loke bo v nedeljo, 3. aprila, ob 10. uri na Soriški planini priredil Kuraltov memorial v spomin na tragično preminulega smučarja, reprezentanta Jožeta Kuralta. Tekmovanje bo v slalomu.
Trgovci so smučali n in tekli
Kranj, 23. marca —Kranjska gora je gostila 270 delavcev združenih delovnih organizacij ABC Pomurka, ki so imeli zim-
ske sindikalne športne igre. Nastopili so v veleslalomu in smučarskem teku. .
Najuspešnejši so bili delavci trgovske delovne organizacije Ix>ka iz Škofje Loke pred DO Kočna iz Kamnika, tretji pa so bili delavci hotelsko turistične organizacije Gorenjske z Jesenic. Četrta je bila DO Golica in peti Napredek iz Domžal. Med posamezniki je bila najboljša Boža Torkar iz Špecerije Bled, ki je bila prva v veleslalomu in teku v kategoriji do 30 let. Irena Dolinar iz DO Loke je bila prva v tekih in tretja v veleslalomu.
D. H
Dušan Mravlje tretji
Kranj, 25. marca — Kranjski supermaratonec Dušan Mravlje je na avstralskem supermarato-nu od Sydneya so Melbourna uresničil cilj: uvrstitev med pet najboljših. Bil je tretji. 1015 kilometrov dolgo progo je pretekel v šestih dneh, 14 urah in 10 minutah. Zmagal je Grk Yannis Kou-
ros, ki je dal tekmecem 12 ^ prednosti, pa jih je vseeno ug11** in dobil 25.000 dolarjev glav«" nagrade in dodatnih 5000 dola£ jev, ker je startal kasneje. Kourosa in Mravljeta se je v* nil Novozelandec Dick Tout. j
j. i
Srečo Rehberger o športnem plezanju
Kranj, 25. marca —Srečo Re£ berger je najboljši jugoslova^ ski športni plezalec, član kra™. skega alpinističnega odseka, se uspešno kosa s svetovno eJ ^ v Avstraliji, Severni Amerik' Evropi. Preplezal je smeri naj g žje, desete stopnje. Nazadnje^ ob denarni pomoči Avtokl^P ^ stva Jenko iz Cerkelj ple^8 ^ Franciji ob Ažurni obali in D°^Q. s svežimi vtisi predaval jutri. fl marca, ob 20. uri v dvoran' * « Center Kranj. Predproo% vstopnic v pisarni Planin"* društva Kranj. ^ ^
T°rek, 29. marca 1988
15. stran (mimmmmj&as ^
Zborovanja kranjskih gasilcev
Zmanjšati število požarov in škodo
Kranj, 25. marca — Na današnjem občnem zboru Gasilske zveze občine Kranj so delegati ocenili društveno delo v minulih štirih letih. »Mini uspehi opravičujejo dobro oceno o njem, gasilci pa so manj ^dovoljni, da je bilo ob lanskih požarih največ škode v Sloveniji Prav v kranjski občini.
"Številna odličja z ekipnih Jkmovanj, 53 republiških odlikovanj, 28 gasilslih plamenic, 2 Poznanji za posebne zasluge, 44 Priznanj prve stopnje in kar 134 P^nanj druge stopnje so do-^?2> da smo v zadnjih štirih le-°h dobro delali," je v uvodu svo-Poročila ocenil predsednik p*Z Kranj Drago Kavčič. Kot le med drugim naštel, so velik napredek dosegli pri opremlja-
Ju društev in usposabljanju ^anstva za uporabo gasilske *hmke. Članstvo so od leta 1983 pečali za osem desetin; skup-?° imajo 3932 članov, od tega
'a Pionirjev in 472 mladincev.
Naši člani, med katerimi je Fek 2500 operativnih gasilcev n k*di 345 članic," je predstavil "Jihovo dejavnost Franc Koš-'Ck' Poveljnik OGZ Kranj, ^°*no skrbijo za 34 gasilskih
In za konec zapišimo še oceni dosežkov v dveh uspešnejših društvih!
domov in 12 orodišč z vso opremo. Tem objektom so dodali dva nova domova in 12 vodnih zbiralnikov ter številne obnovili, v kar so vgradili pred 74 tisoč ur dela."
Veliko časa so nemenili tudi strokovnemu urjenju na 322 vajah in množični udeležbi na raznih tekmovanjih, kot je poleg drugega povedal poveljnik, ob tem pa so veliko skrbi posvečali preventivi. V štirih letih so pregledali prek 3800 zgradb, 1000 hidrantov in 100 zbiralnikov.
Vse to vseeno ni pomagalo, da bi se požarnovarnostne razmere izboljšale. Bilo je celo obratno, saj je samo lani v 91 požarih nastalo za 2,63 milijarde dinarjev škode, kar je največ v Sloveniji. Prav zato bo treba storiti še več za preprečevaje požarov, je opozorila razprava.
Marinka Jerančič tajnica IGD Tekstilindus: "V našem kolektivu stori 151 članov društva ob pomoči štirih poklicnih gasilcev zelo veliko za seznanjanje delavcev o požarnih nevarnostnih in pravilnem ukrepanju ob izbruhu ognja. Tako nam je lani uspelo pogasiti 15 začetnih požarov."
Janez Basej, predsendik GD Cerklje: "Lani smo za 95 — letnico društva končali že*četrto prenovo doma, y,katero so v petih letih vložili prek-10 tisoč ar dela in 7,23 milijona dinajjev. Prvič smo izvedli tekmovanje v spomin rojaka Barleta, kar nameravamo ponoviti letos in naslednja leta."
S. Saje
Kadet
Jože Kadivnik
Svoje odločitve ne obžalujem
Na Kadetski šoli za miličnike v Tacnu se četrto leto šola mladi
Snj' 24. marca
/Zican Jože Kadivnik. Vseskozi je odličnjak, ukvarja pa se še z vrsto drugih dejaven   : mladinski predsednik je, uživa v borilnih veščinah, organizira plese... Že jeseni ^utegnemo uniformiranega srečevati na kranjskih ulicah. Z njim smo spregovorili TO, dve o njegovi poklicni odločitvi.
_Kako postaneš miličnik?
"Odločiš se y osnovni šoli, kjer se o svojem bodočem poklicu pomeniš tudi s socialno delavko. Šola ti izstavi nekakšno priporočilo, vlogo pa oddaš na domači po-
_.™--,- staji mili-
s " Lez čas te s kadetske šole pokličejo na $b^emni ki dokončno odloči, ali si
f°soben za to delo." T^aj vas je gnalo r^vno v milico? To delo je zanimivo, "Vsak dan druga-
čno, ni se bati enoličnosti kot za strojem v tovarni, stalno si v gibanju, v stiku z ljudmi. Zahteva tudi veliko odgovornsot, kar mi je izziv."
• V čem se šola za miličnike razlikuje od drugih srednjih šol?
"Splošnim predmetom je dodano tudi nekaj strokovnih, zlasti v višjih letnikih. Sicer pa je malce drugačen šolski režim, saj med šolanjem služimo tudi vojaški rok in je bivanje v internatu obvezno. Na straži ali dežurstvu nam seveda ni lahko, toda ob kakšnem prijetnem dogodku (kot je na primer šolski ples) se tudi to da prenesti."
• Dan v 'kadetnici'vani poleg šole najbrž izpolnjuje še kaka druga dejavnost?
"Na šoli imamo precej razgibano življenje, lahko se udeležimo vseh mogočih krožkov, splošnih in ^strokovnih. Največ privržencev ima samoobramba, tudi mene. Sicer pa je moj najljubši predmet motoristika, najboljši pa sem v varnostnem sistemu. De-
lam tudi v mladinski organizaciji, celo njen predsednik sem, in moram reči, da se naš glas na šoli upošteva."
• Vseskozi ste odličnjak, imate zaradi tega kakšne ugodnosti?
"Dovoljujejo mi izhode, ni mi treba biti na sicer obveznih učnih urah v internatu, skoraj vsak konec tedna smem domov. Ob koncu šolanja si bom lahko tudi izbiral delo, kjerkoli si bom želel."
• Kje bo to?
"Na kranjski splošni postaji milice. To delo že malce poznam iz Tržiča, kjer sem bil dvakrat na praksi."
• Ali ste po štirih letih šolanja že kdaj obžalovali svojo odločitev za miličniški poklic?
"Ne. Mislim, da sem prav izbral. Tudi drugim, ki se še ne vedo odločiti, pa jih mika raznoliko, dinamično delo z ljudmi, bi svetoval, naj gredo po mojih stopinjah. Sola je sicer zahtevna, toda slabšim učencem pomagamo. Naj omenim, da privilegijev v šoli nimamo le odličnjaki, temveč ves razred, ki v uspehu, vedenju in drugih aktivnsotih zbere največ točk." „
LD. Z. Žlebir
^njske prometne rane
Prometna kultura je konjska figa
Hran; «~ _....... . ...
to'avii' 23. marca — Drži, da človekovo nespoštovanje predpisov in Hiej' Ponašanja v prometu povzroča največ težav in da je naša pro-CeS|j a kultura najpogosteje komaj toliko vredna kot konjska figa na stajj. Vendar za vse le ni kriv človek. Smo država z najslabšimi ce-Hijj l'. najdaljšo čakalno dobo za vozniški izpit, s krepko zguncani-$ih->. IZrabljenimi avtomobili, povrhu vsega pa so kazni za prekrške esr><> nizke.
bobrih
av k
petnajst strani dolgo poročilo o varnosti cestnega pro-
ranjski občini, ki ga je napisal svet za preventivo in vzgojo
NA SONČNI STRANI AL?
Sav , - ----—. minulih dneh je bila vsa zgt
r,ftiica i '.na v pričakovanju Planice, tudi Kranjska gora. l^n« i ,v!enki obisk gor ali dol, Kranjskogorcem je očitno ^točkii vtf n *e iz8'ed kraja Tik ob cesti, ob cestnem pri-Odftfrji .v kranjsko goro, so mirne duše pustili kopico vej ? qk» vred... _ Foto: F. P^rrian
v cestnem prometu, je preteklo sredo obravnaval kranjski izvršni svet. Ob podatkih, da se je prometna varnost v kranjski občini v skoraj vseh elementih poslabšala, razlogov za aplavz ni. Osemindvajset nesreč s smrtnim izidom ali osem več kot leta 1986, letos pa dodatne težke nesreče na najboljših cestah v občini, za 4 milijarde gmotne škode, slab nadzor nad varnostjo v delovnih organizacijah, smešno nizka kaznovalna politika (po statističnih podatkih naša najvišja možna mandatna kazen komaj doseže odstotek povprečne plače), zagate s parkiranjem, do enomoglosti dolgo čakanje na vozniške izpite, pa prometna kultura na najnižji ravni, so glavne cvetke lanske kranjske prometne slike. Zanje so tudi objektivni razlogi. Imamo slabe ceste, vanje ne vlagamo denarja od prodaje goriv v takšni višini, kot v svetu (najmanj polovico), 8000 slovenskih osebnih vozil je starih nad 20 let, v svetu pa je šest let star avto že star, kazni za žep ne povzročajo posledic, vendar so to lahko le dejavniki, ki vplivajo na varnost, ne pa izgovor za porazno stanje, ki postavlja kranjsko občino v tem oziru na republiški rep. Na nizko kulturo opozarjajo vinjenost in še posebej sedaj vedno pogostejši posegi po nesrečah.
Izvršni svet je terjal, da mora vsak, ki je pri zagotavljanju prometne varnosti dolžan kaj storiti, svoje naloge opraviti, pa naj gre za milico, za svet za preventivo in vzgojo, za cestarje, komunalce in upravni organ za notranje zadeve. Odloke in predpise, ki so jih v Kranju sprejeli za urejanje prometa v mestu, je treba spoštovati in ne izdajati novih dovolilnic za parkiranje in vožnjo po mestu, risati novih, neplaniranih parkirišč itd. Če bi vsa vozila, za katera so bile že izdane dovolilnice, postavili v vrsto, bi dobili dober kilometer dolgo kolono, je dejal eden od članov izvršnega sveta. Vedno težje obvladljivo je parkiranje tovornjakov.Stojijo na parkiriščih za osebne avtomobile, pred stanovanjskimi bloki, kjer stanujejo nosilci prevozniške obrti (nad tem naj se zamisli tudi organ, ki izdaja obrtna dovoljenja), ob cestah na postajališčih. Planina se ne sme spremeniti v množično parkirišče tovornjakov, čeprav je tak prostor treba najti, ker sicer komunalni redar al) miličnik nima pravice kaznovati kršitelja, če mu ne more zaukazati, kam naj postavi vozilo. Pri prevozniških organizacijah pa naj bo parkirišče na tovarniških dvoriščih, ne pa pred stanovanji šoferjev.
K ugotovitvam, ki jih je predlagal svet, za preventivo in vzgojo (vzgoja, še posebej v srednjih šolah, večja skrb in nadzor vzdrževalcev cest in milice na nevarnih točkah) je izvršni svet dodal še enega: občinski svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito naj letošnji program predavanj po krajevnih skupnostih nameni prometni varnosti'
J. Košniek
Človek — cesta — vozilo
Ko pregledujemo bolj ali manj strokovna poročila o prometni varnosti na gorenjskih cestah, se ne moremo znebiti vtisa, da je izrazito poslabšanje prometne vranosti v zadnjih treh letih predvsem posledica vse hujše družbene, gospodarske in tudi moralne krize. Povsem resne sociološke raziskave pri nas in v tujimi namreč kažejo, da ljudje, še zlasti mlade, neformirane osenbosti v brezperspektivnih časih posegajo več po alkoholu (in sedajo vinjeni za volan) kot sicer, se predajajo življenjskemu malodušju, so duševno razrvani in nemirni... Ali ni mogoče v okviru teh spoznanj lažje razumeti ugotovitve kranjskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu: v porastu so vožnje pod vplivom alkohola, odklonitve preizkusa alkoholiziranosti, vožnje brez vozniškega dovoljenja...?
Kriza pa ne vpliva le na ravnanje ljudi, udeležencev v prometu, temveč vsaj posredno tudi na stanje cest in vozil. Za gorenjske ceste vemo, kasne so — slabe in prometno precej nevarne. V kranjskem cestnem podjetju priznajo, da je bilo lani dovolj denarja le za obnovo od zmrzali poškodovanih cest, ne pa tudi za odpravljanje "črnih točk", ki izdatno vplivajo na prometno varnost. Samo na cestah kranjske občine, s katerimi upravlja cesnto podjetje, manjka enajst kilometrov odbojnih ograj, petnajst ogledal, osvetliti bi bilo treba 57 prehodov za pešce. Cestna signalizacija je slaba, rob vozišča razen na avtomobilski cesti sploh ni nikjer označen, nekaj prometnih cest še naprej ostaja brez sredinske črte...
Ke so družinski proračuni vse preveč obremenjeni z izdatki za preživetje (hrana, obleka, obutev, stanovanje...), se vozni park nezadržno stara. Po naših cestah se vozi vse več avtomobilov, ki so starejši od šestih let in so po merilih prometno razvitih držav že zastareli, izrabljeni in prometno nevarni. Ni naključje, da so med lastniki starih avtomobilov' prav mladi!
C. Zaplotnik
Posledic se ni zavedal
Kranj, 25. marca — Na Temeljnem sodišču Kranj so obsodili 39 — letnega Jožeta Bolteta z Jesenic na pol leta zapora, ker je kot voznik avtobusa povzročil prometno nesrečo, v kateri je umrla Marija Arhar..Sodba še ni pravnomočna.
Bolte je predlani na prvi iulii kušnjami - že dvanajst let voski dan vozil avtobus od Kranja   g avtobus prej pa tovornjak -
bi se moral zavedati posledic, proti Ljubljani in prehiteval     pa se jih ni in je zato storil hu-
osebni avtomobil, ki ga je vozila Arharjeva. Ker je v tistem trenutku pripeljala nasproti s stoenko kandidatka za voznika B kategorije, je voznik Al-petourovega avtobusa sunkovito zavozil nazaj na svoj vozni pas, Arharjevo pa je s fičkom zaneslo v levo in je silovito trčila v osebni avtomobil avto šole. Voznica nesreče ni preživela.
Sodišče je ocenilo, da je Bolte povzročil nesrečo iz nezavestne malomarnosti. Kot voznik z dolgoletnimi in bogatimi iz-
do kaznivo dejanje zoper prometno varnost. Sodišče je pri kaznovanju upoštevalo, da doslej še ni bil kaznovan in da tudi sicer ne velja za drznega voznika, med obtoževalne okoliščine pa je štelo predvsem to, da je kot voznik avtobusa še posebej dolžan paziti na pravilno in varno vožnjo. Olajševalne okoliščine so precej vplivale na to, da je sodišče upoštevalo omilitvena določila kazenskega zakona, z izrečeno sodbo pa želi preventivno vplivati tudi na ostale voznike.
Nov helikopter milice
Brnik, 24. marca
— Na včerajšnji slovesnosti na brniškem letališču so predali letalski enoti milice, ki deluje že okrogli dve desetletji, nov helikopter. Ključe petega tovrstnega letala je predal pripadnikom enote republiški sekretar za notranje zadeve SRS Tomaž Ertl. Kot je v svojem nagovoru med drugim naglasil, danes ni moč uspešno izpolnjevati nekaterih pomembnih nalog brez helikopterja.
Novi helikopter AB —412 lahko prepelje šest bolnikov na nosi-lih in zdravniško ekipo ali 12 potnikov, kar pride prav za reševanje v gorah, prevoz ponesrečencev ob naravnih katastrofah in podobno. Ker ima nosilnost 1500 kilogramov, je primeren tudi za prevoz raznih tovorov na težje dostopne terene.
Nakup helikopterja je omogočilo 275 slovenskih delovnih organizacij z zakupom prek 2100 ur poletov. Skupno so zbrali več kot 2,18 milijarde dinarjev, za kar se je sekretar Ertl zahvalil vsem sodelujočim.
S.
Križišče v Britofu je nevarno
Kranj, 28. marca — Strokovnjaki za tehnično urejanje prometa so si lani še posebej ogledali dve »Črni cestni točki« v kranjski občini — križišče cest Kranj-Britof-Preddvor in Kokrica-Predoslje-Britof ter odsek ceste skozi naselje Žabnica. Na obeh je bilo namreč v preteklosti veliko prometnih nesreč, nekatere med njimi tudi s tragičnim koncem. V križišču v Britofu so dopolnili cestno-prometno signalizacijo, vendar pa bi bilo mogoče nevarno »točko« odpraviti šele z gradbenim posegom. Kranjski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je že dal izvršnemu svetu pobudo, naj pristojne strokovne službe proučijo varnost križišča.
Za cesto skozi Žabnico je bilo ugotovljeno, da je zgrajena in urejena v skladu s predpisi in da za številne nesreče na tem odseku ni kriva cesta, temveč predvsem neprimerna hitrost, vožnja pod vplivom alkohola, pomanjkanje vozniških izkušenj in drugi (osebni) razlogi. Prav zaradi tega bi bilo treba na tem delu ceste pogosteje nadzirati promet, še zlasti hitrost vozil. q 2.
Podbrezje, marca — V križišču pri Podbrezjah, ki vodi proti Ljubelju, Tržiču, Kropi in Pod-nartu, je videti tole sramotno sliko. Kdorkoli se je že izživljal nad prometnimi znaki, lahko bi jih čimprej popravili, da ne bi bilo dvoma, katera pot vodi v Tržič in katera proti Podnartu.
Foto: F. Perdna
Puščal je plin Britof,
27. marca — Za nadvozom čez avtocesto na cesti Kranj — Britof, kjer je plinska razdelilna po staja, so slišali sikanje, kot bi uhajal plin. Tudi v zraku je bilo čutiti vonj po plinu, zato so obvestili Petrol, da je poslal vzdrže valca. Kasneje so potrdili, da je puščal plin pri ventilu. Do veče ra so napako odstranili.
ureja CVETO ZAPLOTNIK
(msssss^m^aiAs 16. stran
OBVESTILA, OGLASI
Torek. 29 marca
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRANJ
OBJAVLJA RAZPIS
za dodelitev posojil delavcem in družbenopravnim osebam iz združenih sredstev vzajemnosti in sredstev solidarnosti.
Na podlagi 79. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS št. 3/81) 6. in 58. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 15/81J 59. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj za obdobje 1986 — 1990 in 6. člena Pravilnika o pogojih za
pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti združenih v samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj (Uradni vestnik Gorenjske št. 3/86), je zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti občine Kranj na seji 28. januarja
1988 sprejel
/
RAZPIS
ZA DODELITEV POSOJIL DELAVCEM DRUŽBENO PRAVNIM OSEBAM IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV VZAJEMNOSTI IN SREDSTEV
SOLIDARNOSTI
I. SPLOŠNI RAZPISNI _POGOJI_
1. člen
Razpisa se lahko udeležijo:
1. organizacije združenega dela in delovne skupnosti (v nadaljevanju besedila organizacije), ki imajo sedež v občini Kranj in so podpisale Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj za obdobje 1986 - 1990, ne glede na to, kje imajo sedež njihove organizacijske enote, ki
— združujejo sredstva za vzajemnost o dogovorjenem roku in obsegu,
— začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za načrtovani obseg stanovanjske graditve in združujejo sredstva vzajemnosti v dogovorjenem roku in obsegu,
— niso sposobne združevati sredstev vzajemnosti in jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odloži obveznosti plačila obračunanega prispevka vzajemnosti v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti.
2. Delavci, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti ali so združevanja začasno oproščeni, kmetje kooperanti in združeni kmetje, ki združujejo delo in sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbeno pravne osebe, če združujejo sredstva vzajemnosti.
3. Upokojenci in invalidi, ki imajo stalno bivališče na območju občine Kranj.
4. Delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov in združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in pri njih zaposleni delavci.
5. Delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost in združujejo sredstva vzajemnosti v Samoupravni stanovanjski skupnosti.
6. Borci NOV ter kmetje borci NOV.
za občane, ki so navedeni v točkah od 2 - 6 se v nadaljevanju uporablja izraz delavci.
2. člen
Razpisana vrednost posojil predstavlja razpoložljiva sredstva v letu 1988 in sicer:
1. iz združenih sredstev vzajemnosti
1.a     za kreditiranje gradnje in nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti v višini
1.500.000.000 din
1 .b     za kreditiranje nakupa stanovanj in stanovanjskih
hiš v zasebno last v višini 2 000.000.000 din
1. c     in za kreditiranje gradnje in prenove stanovanj in
stanovanjskih hiš v zasebni lasti v višini
2. iz sredstev solidarnosti, od tega:
2. a     za kreditiranje gradnje in prenove stanovanj in
stanovanjskih hiš borcev NOV, kmetov borcev NOV v višini 8.000.000 din
Odbor za graditev lahko eventuelno nerazdeljena sredstva pod 1 .a porabi za odobritev posojil pod točkama 1.b in 1c.
II. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJIL ZA ORGANIZACIJE
3. člen
Organizacije lahko dobijo, če izpolnjujejo pogoje 12. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj (v nadaljevanju: pravilnik).
4. člen
Višina posojila, ki ga lahko dobi organizacija iz sredstev vzajemnosti za nakup ali graditev stanovanj oz. soinvestitorstvo,
je odvisna od razmerja med povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SRS po zadnji objavi in povprečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v organizaciji za isto obdobje in sicer:
Povpr. osebni doh. vOZD
Republiško povprečje 271.063 din
Lastna
udeležba
organizacije
Višina posojila v od vrednosti iz dokumenta, predloženega v razpisu
Doba vračanja posojila
do 100%
nad 100% - 120% nad 120%
najmanj 50% najmanj 60% najmanj 70%
največ 50% največ 40% največ 30%
10 let 8 let 6 let
Za organizacije s področja šolstva, zdravstva, otroškega varstva, sodstva, socialnega skrbstva in kulture je višina posojila lahko višja za 10 točk.
Celotno možno zaprošeno posojilo lahko dobijo organizacije, navedene v prejšnjem odstavku, če imajo sklenjen poseben sporazum o medsebojnem prednostnem reševanju stanovanjskih vprašanj.
Ob dokončni realizaciji soinvestitorske pogodbe se naredi dokončen obračun pripadajočega posojila iz sredstev vzajemnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj. V primeru preveč izkoriščenega posojila zaradi sprememb površin v soinvestitorski pogodbi je soinvestitor dolžan na poziv banke vrniti preveč izkoriščeni znesek kot izredno odplačilo posojila.
5. člen
Za lastno udeležbo organizacije se šteje: —sredstva sklada skupne porabe — stanovanjski del, —posojilo banke na podlagi vezave sredstev skupne porabe, — lastna udeležba delavcev ob pridobitvi stanovanjske pravice.
6. člen
Organizacija predloži k vlogi posojilo poleg dokumentov iz 7. in 12. člena pravilnika še dokumente, ki jih banka zahteva za stanovanjska posojila organizacijam. Glede tehnike poslovanja in določil, ki jih ta razpis ali pravilnik ne navaja, se smiselno uporabljajo bančni akti za stanovanjska posojila organizacijam.
III. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJIL ZA DELAVCE
7. člen
Delavci lahko uporabljajo posojilo za graditev, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš na območju občine Kranj in na območju stanovanjske skupnosti, kjer imajo sedež delovne enote, v katerih so zaposleni. Posojilo lahko porabijo tudi izven teh območij pod pogojem, če se dnevno vozijo oz. se bodo vozili na delo iz kraja, kjer gradijo, kupujejo ali prenavljajo stanovanjsko enoto.
Pri upokojencih, borcih NOV in kmetih borcih NOV se upošteva enako območje s tem, da je stalno bivališče namesto sedeža delovne organizacije.
Delavci lahko dobijo posojilo za graditev, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš, če:
1. so sami ali njihovi zakonci lastniki ali solastniki objekta, ki se kreditira,
2. niso sami ali njihovi družinski člani, ki rešujejo stanovanjski problem lastniki;
— primernega vseljivega stanovanja
— stanovanjske hiše
— počitniške hiše, ki presega 50 m2 uporabne tlorisne površine.
3. porabijo kupnino prodane lastne stanovanjske enote za nakup ali graditev stanovanjske enote, za katero prosijo posojilo,
4. pri nakupu stanovanj ali stanovanjskih hiš z lastnimi sredstvi in z vsemi posojili zaključujejo finančno konstrukcijo.
Vseljivost in primernost lastniške stanovanjske enote po drugi točki prejšnjega odstavka ugotavlja v skladu s sprejetimi stanovanjskimi standardi, odbor za graditev pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj.
8. člen
Delavec lahko pridobi posojilo, če ima:
1.     pri gradnji stanovanjske hiše objekt dograjen do III.
gradbene faze in to v skladu z gradbenim dovoljenjem,
2. pri nakupu montažne hiše dokončano ploščo nad kletjo m pogodbo o nakupu montažne hiše (skladno z gradbenim dovoljenjem),
3. pri prenovi stanovanja in stanovanjske hiše izvršenih vsa) polovico prenovitvenih del po predračunu - ne velja za borce NOV in kmete borce NOV.
4. pri prenovi stanovanj, ki so vključena v program n revitalizacije starega jedra, opis predvidenih del, predracu del in strokovno mnenje organizacije, ki skrbi za izvajanje programa revitalizacije,
5. pri prenovi in izdelavi podstrešnih stanovanj, ki so vk'JuC^jn v program izdelave podstrešnih stanovanj, predračun del soglasje stanovanjske skupnosti,
6. če delavec sam ali njegov družinski član še ni dobil PoS°Vj za kreditirani stanovanjski objekt pri katerikoli stanovanjs skupnosti, razen v primerih, ko je bilo to posojilo nižje, k° je višina odobrenih posojil pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj. V tem primeru se prosilcu odobreno posojilo odšteva od možnega zneska posojila-
Če je delavec sam ali njegov družinski član že lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše, dobi posojilo le za razliko v kvadratnih metrih do standardne stanovanjske površine. Delavci ali zakonci, ki so svoje stanovanjsko vprašanje že rešili s pomočjo stanovanjske skupnosti in imajo za svojo družino v čas razpisa neustrezno stanovanje ali so ga odsvojili, lahko ponovno dobijo posojilo le za razliko v kvadratnih metrih od stanovanjskih površin. Pri tem se jim od možnega posojila odšteje valoriziram znesek že odobrenega posojila za prejšnje reševanje stanovanjskega vprašanja.
9. člen
Delavci, ki imajo družbeno stanovanje, lahko dobijo posojilo iz sredstev vzajemnosti, če se zavežejo, da bodo z gradnjo ali nakupom novega stanovanja ali stanovanjske hiše izpraznili družbeno stanovanje.
10. člen
Višina posojila, ki ga delavec lahko dobi po tem razpisu za graditev, nakup in prenovo, je odvisna:
1. od razmerja med višino povprečnega mesečnega dohodi** na člana njegove družine in zadnje tri mesece v primerja*" zadnjim znanim povprečnim čistim osebnim dohodkom n zaposlenega v SRS.
2. Od višine vseh posojil odobrenih pri banki na podlagi namenskega varčevanja za nakup stanovanja za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je predmet kreditiral' do zadnjega dne razpisa.
V višini povprečnega mesečnega osebnega dohodka na člana štejejo vsi dohodki delavca in njegovih družinskih članov, ki skupaj stanujejo in živijo z njim v ekonomski skupnosti, za za tri mesece.
se »dni1
Povprečni mesečni dohodek na člana posojilo izraženo s % do ma^sl
družine v primerjavi s povprečnim vsote posojil po 26. členu y
mesečnim čistim OD na zaposlenega--■-■—
delavca v SRS po zadnji objavi gradnja in    nakup stanovanj in^jj
(271.063 din) nronnira     nakup montažne |
prenova
hiše
do 70%
nad 70% do 100% nad 100% do 120% nad 120%
(do 189.744 din) (dO 271.063 din) (do 325.275 din) (nad 325.276 din)
največ 40% največ 30% največ 25% največ 20%
največ 50% največ 40% največ 35% največ 30%
Pri dodelitvi posojila po prejšnji lestvici se upošteva tudi nivo namenskega varčevanja tako, da je višina posojila odvisna o° ; mesečnega namenskega varčevanja v letu med sklenitvijo J varčevalne in posojilne pogodbe ter povprečnim mesečnim cj OD na zaposlenega delavca v SR Sloveniji istega leta po nas' lestvici: ,
mesečno namensko varčevanje v primerjavi s povprečnim mesečnim
čistim OD na zaposlenega FaktO'
delavca
v SRS
brez varčevanja do 10% do 20 % nad 20 %
O/ 0,9 1,1 1,3
Torek, 29. marca 1988
OBVESTILA, OGLASI,,
17 STRAN ^ISI^«E2GLAS
Mesečna namensko varčevana sredstva več varčevalcev za
isto stanovanje oz. več izvedenih namenskih varčevalnih
pogodb se seštevajo z upoštevanjem valorizacije.
Borci NOV in kmetje-borci NOV dobijo posojilo z
upoštevanjem FAKTORJA 1,0, ker ni potrebno imeti
namenskega varčevanja. V kolikor pa so namensko
varčevali, lahko uveljavijo način določitve višine posojila
skladno s predhodno lestvico.
Pri prenovi se poleg obstoječih kriterijev upošteva.
a/     potreben obseg del in materialov kot za novogradnjo,
tako da se ugotovi manjkajoča dela v primerjalnem
%,
b/     upošteva se faktor težavnosti:
—   revitalizacija starega mestnega jedra   faktor 1,5 efejekt starejši od 40 let faktor 1,3
ebjekt starejši od 15 let faktor 1,2
nov objekt /izdelava podstrešnega stanovanja/
faktor 1,1
o/     ne upoštevajo se vzdrževalna dela
2 razpisom se vsakokrat določi najnižja višina posojila,
katero delavec še dobi z upoštevanjem določil tega člena
11. člen
Privarčevana sredstva in posojila na privarčevana sredstva, ter ostala posojila, odobrena v preteklih letih, se valorizirajo s faktorjem po naslednji lestvici:
Posojilo, odobreno Faktor
Dejanske odplačilne dobe so:
1988 1987 1986 1985 1984
1983 in prej
1
2,8 5,4 13,5 16,7 23,3
12. člen
Za posojila iz namenskega varčevanja se štejejo pridobljena Posojila na podlagi:
1- Pogodbe o namenskem varčevanju občana,
2- Pogodbe o predhodnem varčevanju občana za vezavo sredstev.
Posojilo se obračuna po lestvici za namensko varčevanje pravilnika banke.
13. člen
Občan vrača posojilo v mesečnih anuitetah, ki so prvih 5 tet odplačevanja nižje, po 5 letih se mesečna anuiteta poveča 2a 12,5 % po 10 letih pa še za 12,5 % prve mesečne anuitete
— pri nakupu novih stanovanj in stanovanjskih hiš
16 let 9 mesecev
— pri gradnji stanovanjskih hiš 13 let 3 mesece
— pri prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš
9 let in 5 mesecev
Najnižja mesečna anuiteta za posojilo po tem razpisu sme biti 10.000 din.
14. člen
Vsoto vseh posojil pri individualni gradnji se ugotavlja:
1. posojila, odobrena v letu razpisa, se seštejejo,
2. posojila, odobrena v letih pred razpisom, pa se valorizirajo, tako da se ugotovi, koliko m2 stanovanjske površine bi se s temi posojili lahko zgradilo v letu odobritve posojil.
V ta namen se uporabi ceno m2 stanovanjske površine, ki jo je določila vsako leto samoupravna stanovanjska skupnost in se upošteva za izračun predračunske vrednosti pri dodelitvi posojil.
15. člen
Delavec priloži k vlogi za posojilo dokumente, navedene v 20. členu in v pravilniku banke o stanovanjskih posojilih občanov. Glede kreditne sposobnosti delavcev, zavarovanja, porabe, odplačevanja posojila in določil, ki jih navaja pravilnik, veljajo določila pravilnika banke o stanovanjskih posojilih občanov.
16. člen
Prednost pri pridobitvi posojila po pravilniku ima delavec, ki kupuje stanovanje, vseljivo v krajšem roku ali ima stanovanjsko hišo zgrajeno do višje gradbene faze.
IV. OSTALE DOLOČBE
17. člen
Osnova za izračun višine posojila je pri nakupu cena po prodaji oz. soinvestitorski pogodbi, pri graditvi in prenovi pa 700.000 din za m2 standardne stanovanjske površine.
18. člen
Obrestna mera za posojila po tem razpisu je 5 % letno.
19. člen
Udeleženci razpisa morajo k vlogi za posojila na predpisanem obrazcu, ki ga prosilci dobijo pri LB TBG Kranj, C. JLA 1, priložiti:
a/organizacije:
—skleporqanaupravljanjaonajetjuinnamenuporabeposojila,
— zagotovilo, da bodo vsako leto pri delitvi dohodka namenili ustrezna sredstva za odplačevanje posojila,
— sklep o določitvi pooblaščenih podpisnikov,
— prodajno pogodbo pri nakupu stanovanja /rezervacija/ aii soinvestitorsko pogodbo, overjeno na sodišču,
— gradbeno dovoljenje z ustrezno dokumentacijo za gradnjo ali prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše oz. potrdilo pristojnega organa občinske skupščine o priglasitvi in opisu del, obrazec LP.
b/delavci
—prodajno pogodbo za nakup stanovanja /rezervacija/ ali soinvestitorsko pogodbo, overjeno na sodišču
— gradbeno dovoljenje s tehnično dokumentacijo, pri gradnji prizidka pa še lokacijsko dovoljenje,
— potrdilo pristojnega organa občinske skupščine o priglasitvi z opisom del, ki jih obsega prenova stanovanja oz. stanovanjske hiše,
— predračun stroškov prenove stanovanja ali stanovanjske hiše,
— zemljiško - knjižni izpisek, ki ne sme biti starejši od treh mesecev,
— fotokopije posojilnih pogodb in depozitnih vlog za že odobrena posojila za objekt, za katerega prosi posojilo,
— potrdilo o OD članov družine,
— potrdilo o premoženjskem stanju oz. dohodku iz tega premoženja,
— potrdilo SO Kranj — Uprava družbenih prihodkov, da združuje sredstva vzajemnosti (velja za prosilce pod tč. 4 in 5, 1. člena tega razpisa).
20. člen
Vse informacije in sprejemanje zahtevkov po tem razpisu opravlja LB — TBG Kranj, oddelek stanovanjsko komunalnih naložb, C. JLA 1, Kranj, do 12. aprila 1988, vsak dan razen sobote od 9. do 16. ure. Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Kranj je bil objavljen v Uradnem vestniku Gorenjske št. 3/86, spremembe pa v št. 4/88.
O izidu natečaja bodo obveščeni vsi prosilci najkasneje v 15 dneh po seji odbora za graditev pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj. Za določitev povprečnega mesečnega OD na zaposlenega v SR Sloveniji se upošteva poročilo Zavoda SR Slovenije za statistiko za leto 1967, ko je znašal 271 ;063 din.
PPREDSEDNiCA ZBORA UPORABNIKOV:
IRENA ŠUMi, l.r.
OBIŠČITE STALNO RAZSTAVO in VELIKO PONUDBO MALE KMETIJSKE MEHANIZACIJE v veleblagovnici
GLOBUS (II. nadstropje)
zeleni program GORENJE - MUTA
za obdelovanje malih kmetijskih površin
PROIZVODNI PROGRAM:
strojno izdelovanje klekljanih čipk strojno izdelovanje vezenin in vezenih zaves
izdelovanje ženske in otroške vezene konfekcije
izdelovanje dekorativnih izdelkov in tekstilne galanterije
m vezenine bled
TOVARNA CIPK. VEZENIN IN KONFEKCIJE Bl£D. n. aol o
LASTNE PRODAJALNE:
Tinca, Bled, Kajuhova 1 Menca, Hoteli Bernardin, Portorož Eva, Ljubljana, Pasaža Maximarket Ana, Radovljica, Cankarjeva 78
solidne cene — strokovni nasveti! možnost plačila v 5. obrokih
s samo 20% stroškov
MERKUR kranj
Socialistična republika Slovenija OBČINA TRŽIČ
Komite za družbenoekonomski razvoj
Komite za družbenoekonomski razvoj občine Tržič objavlja RAZPIS
za zbiranje interesentov za gradnjo poslovnih objektov v obrtni coni v Tržiču.
Obrtna cona, za katero je sprejet zazidalni načrt in pridobljeno zemljišče, obsega 2,3 ha zemljišč z 8000 m2brutto zazidane površine. Sistem gradnje je montažna pritlična ali enonad-stropna konstrukcija. Velikost najmanjše enote je 90 m2 v pritličnem ali 180 m2 v nadstropnem objektu. Gradnja do 4. gradbene faze bo enotna, izvajal pa jo bo najugodnejši ponudnik. Od tega bo odvisna tudi cena m2 poslovnega prostora. Pri-četek gradnje je predviden poleti 1988, konec pa spomladi 1989.
Dovoljene so vse dejavnosti, ki ekološko niso sporne, prednost pa imajo proizvodne dejavnosti.
Prijave zbira in informacije daje komite za družbenoekonomski razvoj občine Tržič, Trg svobode 18, tel.: 50-051 (tov. Kralj, tov. Markičeva) do 5.4.1988.
mmmmmmGLAs 18. stran
GRADIMO
Torek, 29. marca 1988
M — KŽK Gorenjske
TOZD KOMERICALNI SERVIS
Kranj
Cenjene potrošnike obveščamo, da bomo dne 30.8. 1988 odprli prenovljeno DELIKATESO na tržnici v Kranju.
Za obisk se priporočamo!
GRADITE
bolje, ceneje, hitreje...
POPUST 10%
za gotovinska plačila
OBROČNO ODPLAČEVANJE
na 6 mesecev z 20% obrestmi DRUGE UGODNOSTI NAKUPA oken, polken, rolet, vrat, lesnih oblog...
Pričakujemo vas v ŠKOFJI LOKI, Kidričeva 58, tel.: (064) 61-185, 61-361, 61-671
od 7. do 15. ure
ob sobotah od 7. do 12. ure
JELOVICA
KOKRA
Trgovska DO, n.sol.o. Kranj, Poštna ul.l
objavlja za potrebe DS skupnih služb prosta dela in naloge VODENJE EVIDENCE POTROŠNIŠKIH POSOJIL
Posebni pogoji:
— izobrazba V. stopnje, ekonomsko — komercialna usmeritev
— eno leto delovnih izkušenj
— poskusno delo dva meseca
Delo bo za določen čas, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu.
Vloge oddajte v 8 dneh na gornji naslov. Obveščeni boste v 15 dneh po izbiri.
%rmm Blagovnica Kranj
Nudimo vam kompletno izbiro PVC ODTOČNIH CEVI, PVC ŽLEBOV, lepo izbiro IZOLACIJSKIH MATERIALOV, BARV, LAKOV in drugih PREMAZOV ter sredstev in oblačil za zaščito pri delu!
4
obroki
OBRESTI
JE NAČIN PLAČILA, KI GA VELJA IZKORISTITI!
RTO SERVISNO PODJETJE KRANJ
rmiTi
f^l      Tavčarjeva 45
Delovne enote:
- mizarska - ključavničarska - slikopleskarska -gradbena - krovsko-kleparska - električarska -vodoinstalaterska in centralno ogrevanje
GRADITELJI, ZAUPAJTE NAM VAŠO GRADNJO!
Na voljo smo vam s strokovnimi gradbenimi, fasaderskimi, tesarskimi, krovsko-kleparskimi, inštalaterskimi, pleskarskimi, tlakovskimi, mizarskimi, ključavničarskimi in električarskimi uslugami. Prevzamemo tudi kompletno izvedbo objekta.
Ste se odločili za preureditev podstrešja v bivalne prostore?
Zaupajte jo nam, saj imamo tudi v tem bogate izkušnje!
Oglasite se, pripravili vam bomo konkurenčno ponudbo! Informacije po tel.: 21-282.
KMETIJSKA ZADRUGA BLEP
Na zalogi imamo gradbeni in izolacijski material, betonsko železo, armaturne mreže in ostali gradbeni material. Za ves gradbeni material sprejemamo naročila
Informacije tel.: 78-388, 77-519
V naši trgovini na Bledu in Gorjah vam nudimo vsa zaščitna sredstva za poljedelstvo, repromaterial za drobno mehanizacijo ter rezervne dele za kmetijsko mehanizacijo in ostalo trgovsko blago-V vrtnariji Na gmajni nudimo vse vrtnarske usluge, rezano cvetje,
okrasno grmičevje, aranžmaje po naročilu itd. V naši cvetličarni, ki je odprta ves dan, sprejemamo naročila za aranžmaje, imamo pa tudi veliko izbiro rezanega cvetja, lončnic ter dekorativno keramiko.
OBIŠČITE NAS!
50 izolirka
industrija izolacijskih materialov, n. sol. o.
61110 ljubijana, ob železnici 18
tel.: (061) 443-096, 442-402, tlx: 31585 yu izo
PROGRAM IZOLIRKE ZA ^^RAD^
PROIZVODI ZA HIDROIZOLACIJE:
bitumenske strešne lepenke, pergamin, izoval, bitumenski varilni trakovi IZOTEKT, bitumenska skodla, ibitol, bitumenske mase
PROIZVODI ZA TERMO -AKUSTIČNE IZOLACIJE:
stvropor plošče, kombi plošče, kombi — S plošče, novolit plošče, akuterm plošče, fenoterm — mineralna volna, termoizolacijska in protipožarna vrata
PROIZVODI ZA CESTOGRADNJO IN ELEKTROIZOLACIJE
PROIZVODI ZA AVTOINDUSTRIJO IN ANTI KOR OŽIJO
Izolirkine izdelke lahko kupite v industrijski prodajalni v Ljubljani, OP železnici 18 in v vseh trgovinah z gradbenim materialom. _j
Za dodatne informacije pokličite našo informativno službo — tel.:(061)443-096
int. 36 ali 59.
omojjirik&j
največja izbira dekorative na Gorenjskem
\^ OBIŠČITE SALON OPREME V LESCAH
-29- marca 1988
OGLASI, OSMRTNICE
19. STRAN ".r'o))^^J©]|<KGLAS
MAU061ASI fcL<27-960
aparati stroji
Barvni TV gorenje satir, brezhiben, ugodno prodam. Ošlaj, M.Pijade 17,
^25-625, po 15. uri_4431
Ugodno prodam pralni STROJ zanussi jn rdečo svetilko (3 žarometi). Tel.. 62-831_ 4435
Prodam motorno ŽAGO tomos, staro wa meseca, 10 odstotkov popusta. °ste Zivanič, Trg svobode 28, Tržič
.___4438
Prodam varilni APARAT (punkt), cena
700j00. Tel: 66-248__4440
poceni prodam barvni TV gorenje.
°™gn, M. Pijade 17, Kranj_4456
Ugodno prodam črno-bel TV gorenje ggnat. Tel.: 80-133, popoldan 4467 Vodarn stabilne vrtalne STROJE (fi ^O), stabilni navojni STROJ( do fi 8), ter stabilni brusilni STROJ. Vse je sko-
IgjJovo.Tel.: 27-220_4472
ffodam TRAKTOR laborgnini 35 konj 2, nov molzni STROJ vvestfalia. Tel.: 86-097 _4517
Nunski VIDEOREKORDER VHS si-z daljinskim upravljalcem, nov, P^ojam. Tel.: (061) 264-658 4536 Vodarn barvni TV iskra mediteran z °a,jinskim upravljanjem, star 7 tet. J^28-531,Marčan.Struževo39 4542
gradbeni material
STREŠNO OPEKO, cementni folc, ra-^JOno, zelo poceni prodam. Tel.: &2U 4426
^rodam 140 kvad. m rabljene KRITINE 5^onitka.Tel.:61-107 4455
Prodam  leseno GARAŽO.  Rupa 6,
Kranj_ 4458
Prodam  MEŠALEC za  beton. Tel.:
62-500_ 4519
Prodam ARMATURNE MREŽE fi 9 - 11 kosov. Zg. Duplje 9 4533
STAN. OPREMA
Prodam TROSED in dva FOTELJA. Tel.: 35-349_4428
Ugodno prodam dobro ohranjeno kopalniško GARNITURO Julija-rjava in kopalniško opremo. Tel.: 67-023 4442
Prodam novo TUŠ KABINO, še zapaki-rano, 10 SM ceneje. Tel: 69-746 4447
Zamrzovalno SKRINJO 200 litrsko, staro 7 let in kuhinjsko mizo, ugodno
prodam. Tel: 37-361_4448
Prodam jedilni KOT- hrast z mizo in klubsko MIZO-oreh. Nada Kolman,
Begunje 16_4449
Termoakumulacijsko PEČ 2 KW, prodam za 12 SM. Tel.: 78-078, dopoldan _ 4482
Ugodno  prodam   nov  KAVČ. Tel.:
65-072_4494
Prodam malo rabljeno otroško POSTELJO z jogijem. Tel: 33-234 4496
Prodam HLADILNIK 175 litrski, cena ugodna. Tel.: 23-827, od 15. ure dalje _4497
Prodam nov KAVČ rdeče barve (dvosed), ki se raztegne v težišče. Cena 35 SM. Naslov v oglasnem oddelku. 4501 Prodam rabljeno OKNO z roleto. Hafner, Šempeterska 38, Kranj 4503 Prodam SOBO (omara, klubska miza
in ležišče). Tel: 77-192_4507
Prodam starejšo spalnico z zimnicama, dve jogi postelji, kavč, dva fotelja, vetrinco, pisalno mizo ter šivalni stroj
gritzner. Tel.: 77-165_4513
Belo otroško POSTELJO z jogijem, skoraj novo, prodam za 150.000. Tel.: 38-460 4515
IZOLIRKA TOZD JESENICE Proizvodnja izolacijskega materiala Jesenice, Na haldi železarne
Delavski svet TOZD Jesenice razpisuje dela in naloge DIREKTORJA TOZD
Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje:
— VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe tehnične, ekonomske ali pravne smeri ali da ima z delom pridobljene delovne zmožnosti enake stopnje
~- 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri podobnem delu
— aktivno obvladanje enega od svetovnih jezikov
f~ organizacijske sposobnosti in moralno etične vrline, ki dokazujejo njegov pravilen odnos do samoupravljanja
Kandidat bo imenovan za mandatno dobo 4 let. Zainteresirane vabimo, da priporočeno pošljejo svoje vloge z dokazili v 15 dneh po objavi na naslov: IZOLIRKA, kadrovski oddelek, 61110 Ljubljana, Ob železnici 18, s pripisom »za razpisno komisijo«.
Vse prijavljene bomo obvestili o izbiri v 8 dneh po imenovanju.
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ, n.sol.o. Delovna skupnost skupnih služb
Iščemo mlajšo upokojenko
KUHARICO ZA KUHANJE V POČITNIŠKEM DOMU V PIRANU
od predvidoma 10/6 - 1988 do 5/9 - 1988.
Oglasite se osebno ali pisno na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj, Delovna skupnost skupnih služb, C. Staneta Žagarja 27, Kranj, v 15 dneh po objavi oglasa.
jSfe  ISKRA INDUSTRIJA ZA ELEKTRIČNA ORODJA, p.o. Kranj, Savska loka 2
osnovi sklepa za delovna razmerja in osebne dohodke de-*°vne organizacije objavljamo prosta dela in naloge
l« STROKOVNEGA SODELAVCA
dela na sistemu celovitega zagotavljanja kakovosti in na analizi kakovosti
2- VODJO INTERNEGA NADZORA v finančnem področju
Qd kandidatov za zaposlitev pričakujemo, da imajo ob izpolnjevanju splošnih pogojev:
P°d tč. 1: zaključeno VII/1 ali VI. stopnjo izobraževanja za poklic dipl. inženir oz. inženir strojništva ali elektrotehnike,
kandidati z zaključeno VII. stopnjo izobraževanja so lahko brez delovnih izkušenj, kandidati z zaključeno VI. stopnjo izobraževanja pa morajo imeti 3 leta de lovnih izkušenj, P°d tč. 2: zaključeno VI. stopnjo izobraževanja za poklic ekonomist,
3 leta delovnih izkušenj j^sne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev bomo zbirali ° dni po objavi v časopisu na naslovu: Iskra - Industrija za P^ktrična orodja Kranj, Splošno  -  kadrovsko področje, °*000 Kranj, Savska loka 2.
KUPIM
Kupim nakladalko za seno-malo. Zupan,   Gregorčičeva   15,   Bled, tel.:
78-535_ 4441
Kupim 7 kub. m suhih smrekovih desk, debeline 25 mm. Tel.: 78-353, po 19. uri 4504
vozila
Prodam BMW 320, letnik 1979, črne met. barve, za 9,8 M. Ješetova 16, Kranj, tel.: 22-202, popoldan
Prodam dobro ohranjen R 4 TI_J,letnik 1984, 33.000 km. Tel.: 27-664, zvečer
Prodam Z 101, letnik 1978. Tel.: 37-576, popoldan 4120 Prodam avto ŠKODA 120 LS, 1982. Podgornik, Vrečkova 7, Kranj 4347 Prodam MOTOR 14 M in avtomatik.
Tel: 66-838 _4407
Prodam Z 750, registrirana celo leto, letnik 1974, cena 80 SM. Tel.: 51-410 _4429
Prodam lažje karamboliran 126 P, letnik 1984, v voznem stanju in registri-ran. Staretova 32, Kranj Čirče 4434 Z 101, letnik 1978, garažiran, ohranjen, prodam. Ogled v popoldanskem času. Zakotnik, Mlakarjeva 22, Kranj 4436 Prodam MINI MORIŠ 1000,vozen, neregistriran. Milan Vuzem, Zgoša 23/a, Begunje 4437 Prodam Z 101, letnik 1974, registrirano do marca 1989. Tel.: 69-794 4443 Prodam Z 101, letnik 1982. Savo Gajič, Ruparjeva 5, Jesenice, tel.: 82-658
4444
Prodam IMV KOMBI 2200 D, letnik 1979 furgon, neregistriran. Pesjak, Prešernova 1, Radovljica 4445 Prodam MOTOR 14 M, letnik 1986,
3900 km. Tel: 66-175_4451
Prodam Z 750, letnik 1978. Žlebir, Dvor je 100, Cerklje 4459 Prodam Z 101, letnik 1977, v voznem stanju,   registrirano   do septembra
1988. Tel: 38-141_4461
SIMCO 307, poškodovano, motor odličen, prodam. Mavčiče 59, tel.: 27-341
4469
Prodam 101 GTL 1986. Tel.: 46-500
4474
POSLOVNI PROSTOR NAJAMEM
V KRANJU ALI NA RELACIJI PROTI LJUBLJANI.
VELIKOST 250 - 400 m2, OD TEGA OKOLI 150 m2 ZA SKLADIŠČE PARKIRIŠČE ZA
NAJMANJ 40 AVTOMOBILOV. MOŽNOST KASNEJŠEGA ODKUPA. Tel.: 064/51-298
Nudim občasno honorarno delo pri stroju v delavnici v popoldanskem času. Šifra: PREDNOST IMAJO STRAŽI-
ŠANI_4439
Sprejmem kakršnokoli delo na dom (tipkanje,   pakiranje,   šivanje). Tel.:
44-645_4454
Če bi se radi honorarno zposlili kot akviziter, potem je možnost sedaj! Zaslužek   zagotovljen-150   SM. Tel.:
46-072_4465
V prostem času iščem zaposlitev. Ši
Tomos izvenkrmni MOTOR 4,5, kratka os, rabljen eno sezono, prodam 20 odstotkov ceneje. Tel: 40-560 4490 Prodam obhajilno OBLEKO. Jelica Ga-le, Gorenjskega odreda 18, Kranj 4498 Prodam nov kontejner za prevoz čebel 4 x 2 x 2 m. Ogled popoldan. Hafner,
Huje 23/a, Kranj_4511
Prodam JAWO 350 in mizarsko KOM-BINIRKO mio standard. Tel.: 50-566
_4520
SENO, dobre kvalitete, prodam. M iša-če. tel: 79-449 4486
STANOVANJA
Prodam dvosobno STANOVANJE. Vseljivo takoj. Tel.: 21-944
Lastniško 90 kvad. m STANOVANJE z garažo v Kovorju, zamenjam za eno-sobno s kabinetom v Kranju, najraje Šorlijevo naselje. Kovor 74 4463
POSESTI
Z 750, karambolirano, letnik 1978, po delih prodam. Tel.: 66-629 4476 Prodam ALFA ROMEO 33 1,3 S, letnik 1987 in R 4 GTL, letnik 1986. Zdravko Krajnik, Godešič 11/a, Škofja Loka _4477
Prodam Z 750, letnik 1976 Jože Čadež,
Virlog 22, Škofja Loka_4478
R 4, karamboliran, motor odličen, ugodno prodam. Tel: 68-587 4484
Prodam 126 P, letnik 1934. Tel.: 61-717 _4491
Prodam GOLFA, jugoslovanski diesel, dobro ohranjen, garažiran, star tri leta, prvi lastnik. Tel.: 27-037 4495 Prodam VW 1200, letnik 1965, celega ali po delih. Sr. Bitnje 10 4502 Z 101, letnik 1978, registrirano do marca 1989, prodam. Kokot, Kidričeva 37,
Kranj, od 18. do 20. ure_4506
Prodam dobro ohranjen R 4 TLS, le-tnik 1983. Tel.: 75-950, dopoldan 4508 Prodam Z 750, oktober 1976, registriran oktober 1988 in še enega za rezervne dele. Marko Bijelič, Pot na Zali rovt 2, Tržič, (hiša pri klavnici) 4509 Italijanski BMX-skoraj nov, prodam za 160.000 din. Tel: 74-737 4510 Prodam dve leti star UNO 60 S. Tel.:
28-245, od 14.30 dalje_4521
Prodam Z 750 special, letnik 1979, registriran do marca 1989. Tel.: 74-532 _4522
GOLF diesel, letnik 1983, prodam. Tel.:
22-205_4523
Prodam Z 101 comfort, letnik 1980, ce-
na 1,500.000. Tel: 68-623_4524
SUZUKI GSX 1100, letnik 1981, rdeč, 18.000 km, kot nov, prodam. Tel.: 22-862, dopoldan ali 41 -038, popoldan _4527
Ugodno 10 odstotkov ceneje, prodam nerabljen MOTOR AVTOMATIK A 3
MS. Tel.: 33-246_4529
Poceni prodam Z 101, letnik 1979. Tel..
34-609, po 15. uri_4537
Z 750, prodam Ogled popoldan. La-hovče 21 4539
RAZNO PRODAM
Prodam SENO. Stane Mrak, Log 30,
Škofja Loka_4167
Prodam semenski KROMPIR, jedilni igor ter GUME splatišči 175 x 13. Vo-
klo6__4424
Prodam DIATONIČNO HARMONIKO, staro pol leta. Tel.: (061) 841-505 4430 Prodam semenski KROMPIR aurora, brolih. Hotemaže 31 4446 Prodam delovno mizo (ponk) in na-pušč. Tel: 70-322 4462
Prodam CISTERNO za olje, 4200 litrov. Tel 47-651 4466 Poceni prodam črno-beli prenosni TV trim za 18 SM, več kubikov trdih DRV in zelo dobro vzdrževano motorno KOLO 14 M, letnik 1983 za 55 SM. Bistrica 13. pri Podbrezjah 4470 Prodam tovorno PRIKOLICO, lažjo za osebni avto in vseh pet vrat za Z 101 z šipami. Martina Hvaleč, Sp. Besnica 77 (v 7 vrsti)_4473
Prodam K.ANU novoles Dober Gsel man, Smledniška 45, Kranj, tel.: 33-423
4528
V Ljubnem ugodno prodam obnovljeno večjo dvostanovanjsko hišo, vseljivo v letu 1989. Hiša ima dva ločena vhoda, dve garaži, telefon in je možen odkup tudo polovico hiše. Ogled možen vsak dan po 16. uri. Eržen, Ljubno 44_4136
V najem dam obdelovalno ZEMLJO na Primskovem za KOP-om. Tel.: 27-151 _4471
Prodamo starejšo H iso" v Britofu št. 94. Tel.: 36-280, popoldan_4479
Prodam GOZD. Rajko Gašperlin, Šut-
na 88_4538
TRAVNIK oddam v najem v Lahovčah. Naslov v oglasnem oddelku. 4540
OPRAVIČILO
Pri osmrtnici V spomin za Jožem Srebernjakom je prišlo do neljube napake v datumu, pravilno se glasi 26. marca minevata dve leti.
Za napako se opravičujemo!
fra: KRANJ
4500
ZAPOSLITVE
Zaposlim stavbnega kleparja. Radovljica, tel.: 75-814_4078
MIZARJA z najmanj 3 leta prakse, va jenega vseh mizarskih del - takoj sprejmem. Ostalo po dogovoru. Alojz Ovsenik, "MIZARSTVO", Jezerska c
108/c, Kranj_4184
Honorarno zaposlimo ZASTOPNIKA pri zbiranju naročil za enkraten slovenski knjižni projekt. Javite se! Šifra:
USPEH ZAGOTOVUEN »_4285
ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE, je dokument, pomemben za obstoj našega naroda. Če jo želiš predstavljati slovenskim družinam, se javi. Šifra: PRI-
HODNOST_4292
ZASTOPNIKE za nedoločen čas išče mo pri zastoparju najboljšega družinskega knjižnega programa tudi ob vikendih. Šifra: MAKSIMALNA PROVIZIJA 4425
Prodam enoletne KOKOŠI. Franc Tu-
šek, Lenart 11, tel.: 64-226_4505
Prodam tri leta staro OSLICO. Brane Kozinc, Hraše 1/a, Lesce 4512
Prodam TELETA za zakol. Arnež, Rep-nje 42 4525 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Jan-
ša. Zasip Stagne 7, Bled_4526
Prodam PRAŠIČKE, stare 8 tednov. Sp. Brnik 15, Cerklje_4535
Sprejemam naročila za PIŠČANCE pi-tance, stare 14 dni, kos 600 din, do 31. marca t.m. Tel.: 51 -776 4541
ŽIVALI
OBVESTILA
Prodam rjave JARKICE. Stanovnik,
Log 9, Škofja Loka_4408
Prodam eno leto staro TELICO simen-talko. Zg. Besnica 22 4427 Prodam 50 kg težke PRAŠIČE in KOZO s kozličem. Soklič, Grajska 48, Bled _4433
Prodam TELICO pred telitvijo. Kunšič,
Grabce 10_4450
AKVARIJ 160 litrski z ribami, prodam.
Tel.: 75-540, popoldan_4452
Prodam KRAVO simentalko, ki bo četrtič telila. Franc Bobnar, C. II.grupe odredov 34, Cerklje 4457
Prodam plemenske OVCE. Preddvor
74_4480
Prodam BIKCA, težkega 80 kg, frizijca.
Tel: 68-507_4483
Prodam SVINJO za zakol, težko cca 150 kg. Stanovnik, Smoldno 3, Poljane _4485
Prodam VOLA simentalca, starega dve teti, za vožnjo. Friderik Lavtižar, Podbreg 25, Kranjska gora 4487 Prodam PSIČKO- šarplaninec, staro 8 mesecev. Tel: 60-217 4492
ROLETE IN ŽALUZIJE naročite Špiler-jevim, Gradnikova 9, Radovljica, tel.: (064) 75-610. IMAMO KONKURENČNE
CENE._3087
Ugodno in kvalitetno izdelam novo ali obnovim obstoječo ELEKTROINSTA-LACIJO. Ponudbe sprejema Jože Be-nedičič, ELEKTROINSTALACiJE, Pre-zrenje 22, Podnart, tel.: 70-482 3539 Cenjene stranke obveščam, da spet sprejemam naročila za žaluzije vseh barv in dimenzij, rolete in lamelne zavese. ROLETARSTVO Nograšek, Milje
13, Šenčur_4067
BAGAT tečaj krojenja in šivanja v Kranju obvešča, da začne z vpisom v nov začetni in nadaljevalni tečaj, 28. marca, ob 15.30 in 31. marca, ob 7.30 uri Delavski dom, vhod 6 ali do vpisa po tel.:47-256 4075
OSTALO
Iščem varstvo za 15 mesečnega fant-
ka v Kranju. Tel.: 24-410_4464
Iščem prijazno žensko za varstvo 11 mesečne deklice. Tel.: 39-430 4534
Ob prerani in boleči izgubi naše drage Majči
MARIJE LAMPRET
roj. Habeš
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za njihovo sočustvovanje, prelepo cvetje in zadnje slovo.
VSI NJENI
Kranj, 15. marca 1988
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega moža in očeta
DRAGUTINA DRUŽINCA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se DO Odeja za poslovilne besede. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
i
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega moža, očka, sina, brata, strica, dedka in tasta
FRANCA OMANA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter DO LTH Trata, Gorenjski predilnici, Lekarni Kranj in ABC Loki za podarjeno cvetje, izrečena soža-lja in denarno pomoč. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred in govorniku za poslovilne besede ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, sin Boštjan, hčerka Irena z družino, mama, sestra Marica z družino in ostalo sorodstvo
Frankovo naselje, Visoko, 21. marca 1988
Prodam žametno fantovsko OBLEKO št 182 in žensko usnjeno JAKNO št
42. Tel: 22-020 _4532
Prodam klavirsko HARMONIKO 80 ba-sno 5 registrov in diatonično 3 vrstno znamke železnik. Tel.: 46-089 4543
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je zapustila draga skrbna mama, stara mama, tašča, sestra in teta
KATARINA KOŠNJEK
roj. Štular, p. d. Karvova mama
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, botrom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala prijateljici Miri Boštar iz Naklega za vsestransko pomoč, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem s Trstenika za zapete žalostinke, govorniku iz Kokre za poslovilne besede ter bolnišnici Golnik — intenzivnemu oddelku, Planiki Kranj in društvu upokojencev.
Žalujoči: hčerki Francka in Cilka z družinama in ostalo sorodstvo
Sp. Bela, 25. marca 1988
mali oglasi tel. 27960
NOVICE IN DOGODKI
Streha pušča, okna se ne zapirajo, garderob ni...
Stavba jeseniške gimnazije propada
Jesenice, 28. marca - Pedagogi jeseniške gimnazije resno opozarjajo na nevzdržne delovne razmere v gimnaziji in na propadajočo stavbo. Povsod je vsaj nekaj zanimanja in razumevanja za srednje šolstvo, na Jesenicah se nihče ne zmeni.
Republiška izobraževalna skupnost je jeseniški gimnaziji dala denar za nakup opeke za prekritje strehe, vendar na gimnaziji nimajo denarja, da bi plačali obrtniška dela. Opeka zato leži pred stavbo in propada... Foto: D. Sedej
Za temeljita vzdrževalna dela in za obnovo stavbe jeseniške gimnazije nikoli ni bilo ne razumevanja, še manj denarja. Vse, kar se je v gimnaziji adaptiralo, je bila leta 1960 prebeljena fasada in leta 1974 obnovljena centralna kurjava in priključena na vročevod. Ostali so naravnost grozljivo neurejeni kletni prostori, neprimerni hodniki, okna, ki se komajda še zapirajo, streha, ki zamaka, neprimerna telovadnica, ki so jo letos pozimi deloma popravili kar sami...
Gimnaziji je uspelo, da je preko republiške izobraževalne skupnosti dobila toliko denarja,
da je kupila opeko za novo prekritje strehe, a kaj, ko zaradi visokih stroškov ogrevanja nimajo niti pare, da bi lahko plačali obrtnikom, da bi streho prekrili. Opeka zdaj že nekaj časa leži pred gimnazijsko stavbo in počasi bo propadla, kot zanesljvo in temeljito propada ves objekt, zgrajen leta 1914 in ki zaradi svojega značilnega izgleda predstavlja jeseniški kulturno-zgo-dovinski spomenik.
Ne le, da je električna napeljava po razredih dotrajana in ne bi vzdržala delne obnovitve, najhuje je, da dijaki sploh nimajo garderob. V razredih sedijo v
premočenih škornjih in z dežniki ob klopeh, saj se morajo nenehno seliti na razne lokacije po Jesenicah. Garderobe bi lahko namestili v kletnih prostorih, a kaj, ko ni denarja za ureditev velike kleti.
Ko na Jesenicah po neuspelem referendumu za izgradnjo tretje mestne osnovne šole razmišljajo, kam namestiti osnovnošolce, nikomur ne pride na misel, da bi se z veliko manjšimi stroški dalo primerno urediti ogromno podstrešje gimnazijske stavbe. Rešitev bi bila smiselna in poceni, nikogar ne bi motila, kajti gimnazijska stavba ima dva različna vhoda.
Zanimivo je, da imajo v vseh drugih slovenskih občinah znatno več posluha za reševanje prostorskih problemov srednjega šolstva in za delovne razmere šolajoče mladine, le na Jesenicah prepuščajo staro in za zdaj na zunaj še ugledno stavbo gimnazije neusmiljenemu zobu časa.
Gimnazijskim pedagogom nikakor ne uspe, da bi jim v občini pomagali prihraniti dinar, ki bi ga lahko namenili za nujno investicijsko vzdrževanje: komunala, ki jim dajatve zaračunava kot za vse poslovne prostore, noče niti slišati o morebitnih niž-njih prispevkih, prav tako je s stroški za ogrevanje. Zdaj, ko je šolstvo nasploh zelo prizadeto in ko ima zelo malo denarja za redno dejavnost in osebne dohodke, bi na takšen ali drugačen način ustanoviteljica, skupščina občine Jesenice, kljub vsemu morala prisluhniti utemeljenim zahtevam gimnazije, da se bo stavba podrla, če ne bo temeljito obnovljena.
D. Sedej
Srečanje v sadovnjaku Resje
Radovednost je boljša kot nevednost
Podvin, 26. marca — Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske in Sadjarsko društvo Slovenije sta v soboto dopoldne pripravila v sadovnjaku Resje pri Podvinu tradicionalen prikaz obrezovanja in cepljenja sadnih dreves.
Čeprav je v soboto veliko avto- in nadaljevalo pot v Planico, pa mobilov hitelo mimo sadovnjaka     se Jlh Je PreceJ ustavilo tudi na
Uspel referendum v pensionu Špik:
»Siti smo Petrolovih obljub«
Gozd Martuljek, 28. marca — Delavci pensiona Špik v Gozd Martuljku so se minuli petek na referendumu odločili, da izstopijo iz delovne organizacije gostinstvo Petrol Ljubljana in postanejo samostojna delovna organizacija Hotel Spik. Proti odcepitvi jeseniška politika in delavski svet delovne organizacije gostinstvo Petrol Ljubljana, kjer bodo zaradi referenduma sprožili spor pred sodiščem združenega dela.
Minuli petek so se delavci v pensionu Špik v Gozd Martuljku na referendumu odločili, da iztopijo iz delovne organizacije gostinstvo Petrol Ljubljana in oblikujejo samostojno delovno organizacijo Hotel Špik Gozd Martuljek. Od 24 zaposlenih je glasovalo 21 delavcev, od katerih jih je bilo kar 20 za izločitev iz Petrola.
Delavci pensiona Špik so pripravili elaborat o družbenoekonomski upravičenosti izločitve, v katerem med drugim ugotavljajo, da so siti Petrolovih obljub in prisiljeni ubrati svojo razvojno pot. Ko je Petrol gradil nov hotel, jim je posredoval nalog, da za letno sezono 1986 »stornira-jo« vso letno sezono, čeprav se v hotelu še ni ničesar dogajalo. Izračunali so, da so tako izgubili 500 milijonov dinarjev, za nadaljnjih 60 milijonov dinarjev pa so imeli stroške z delavci, ki so kot višek morali ostati v hotelu. Stari hotel Špik so z zemljo vred morali prodati za baga-telno ceno, nesoglasja so rasla, Petrol jim ni hotel izročiti hotela v upravljanje, »pobral« jim je ves kader. Nazadnje naj bi doživeli še ukrep družbenega varstva, a delegati zbora združenega dela skupščine občine so menili, da zanj ni dovolj upravičenih razlogov.
V pensionu Špik pravijo, da Petrol do danes ni investiral niti dinarja v njihovo enoto, v kamp, pension in Mladinski dom. Pension in kamp pa sta visoko rentabilna, zato jih ni prav nič strah, da sami
ne bi še naprej uspešno poslovali.
Proti njihovi nameri o izločitvi je bil najprej družbeni pravobranilec samoupravljanja z Jesenic, nato pa še delovna organizacija gostinstvo Petrol iz Ljubljane, ki združuje pet temeljnih organizacij. V Petrolu so mnenja, da bi izločitev te temeljne organizacije otežila oziroma onemogočila delo v gostinstvu Ljubljana, glede na to, da novi hotel Špik nima v uporabi niti dovolj zemljišča za normalno poslovanje hotela Špik... V izgradnjo novega hotela Špik pa je bilo do konca lanskega leta vloženo 6 milijard 730 milijonov dinarjev, s tem, da investicija še ni zaključena. Z izločitvijo TOZD bi se bistveno zmanjšala učinkovitost uporabe družbenih sredstev za to investicijo in možnost za pridobivanje dohodka v TOZD gostinski obrati Ljubljana...« Petrol med drugim ugotavlja, da se z izločitvijo zavira razvoj kompleksa Gozd Martuljek, zato so prejšnji teden na seji delavskega sveta Petrol v Ljubljani sklenili, da odločno nasprotujejo referendumu in odcepitvi in da bodo v primeru uspešnega referenduma sprožili spor pred sodiščem združenega dela.
V pensionu Špik je bil referendum uspešen, od petih sestrskih tozdov gostinstva Petrol Ljubljana pa se ne bodo mogli kar tako posloviti. Po vsej verjetnosti jih torej čaka še pravda pred sodiščem... _____D. Sedej
uredništvo tel. 21860
vrhu znane gorenjske »cestne skakalnice«, daleč od sadovnjaka v Resjah. Za srečanje je bilo tudi tokrat veliko zanimanja, saj se ga je udeležilo več sto radovednežev z Gorenjske in tudi od drugod. Vre organizacijske niti so bile v rokah izkušenega sadjarja Tineta Benedičiča, ki je k sodelovanju povabil še Milenco Jazbec iz Kmetijskega inštituta Slovenije, Franca Iombergarja iz Kmetijskega zavoda Maribor ter še nekaj mlajših sadjarjev. Na srečanju je bilo mogoče kupiti cepiče, cepilno smolo, knjižico o sadjarstvu in še kaj, predvsem pa se je dalo veliko zvedeti. Kdor ni potešil svoje radovednosti (in je ostal neveden), lahko krivdo pripiše sebi na uho. Tine Benedičič in drugi so bili pripravljeni strokovno in poljudno, včasih pa tudi zelo iskrivo odgovarjati na najrazličnejša vprašanja, tudi na takšna, kakršen je denimo, vpliv polne lune na obrezovanje in cepljenje sadnih dreves.
Vsi, ki smo jih vprašali, zakaj so pravzaprav prišli na »srečanje v sadovnjaku« so odgovorili približno enako — zato, da bi kaj zvedeli in se naučili. »Rad poslušam Tineta Benedičiča, ker ni le načitan, temveč ima tudi veliko sadjarskih izkušenj,«
je dejal Ciril Anderle iz Smoku-ča pri Žirovnici in pojasnil, da na majhni kmetiji s 3,5 hektara zemlje nadaljuje sadjarsko tradicijo svojih prednikov. Če sadno drevje dobro obrodi, pridelek zadošča za domače potrebe, nekaj ga ostane za prijatelje in sorodnike, iz slabšega sadja pa na-kuha še 150 do 200 litrov žganja.
Milan Lebar je prišel na srečanje iz Kranja. »Predlani sem v vrt ob hiši posadil nekaj dreves, prva med njimi sem že obrezal. V Resje pa sem se prišel prepričati, ali sem delal pravilno ali
ne,« je dejal. Jože Ivanšek se je iz mesta, kjer je živel v bloku, priženil v Ribno, kjer je moral prevzeti skrb tudi za precej velik sadovnjak. »Drevje je že staro in ga bo treba pomladiti. Knjige ne povedo vsega, kako to storiti, zato sem prišel na praktični prikaz v Resje,« je dejal. Rudi Zore iz Radovljice je lani posadil v vrtu ob hiši tri jablane, sadjarskih izkušenj še nima veliko, zato si je dejal — bolje biti radoveden, kot ostati neveden.« Delo v vrtu mi je predvsem veselje, zadovoljstvo pa je vsekakor večje, če sadne drevje tudi dobro obrodi,« pravi.
C. Zaplotnik
-L
GLASOVA ANKETA
7
Janez Kavčič
Znanje je drago, neznanje še dražje
Železniki, 26. marca - V soboto dopoldne je bila v Iskri Elektromotorji v Železnikih slovesnost, na kateri so podelili priznanja, ki so jih pri občinski raziskovalni skupnosti namenili inovatorjem v delovnih organizacijah škofjeloške občine.
Kot je v uvodnem govoru povedal predsednik skupščine občinske raziskovalne skupnosti Jože Florjančič, akcija "inovator leta traja že od leta 1981. Največji delež sredstev, ki jih zberejo, je namenjen raziskovalnim nalogam, od leta 1981 pa je bilo teh nalog šestin-štirideset. V njih so zajeta različna področja raziskovanja, v občini pa je predvsem še velika potreba po raziskavah iz področja ekologije. Lani so začeli tudi z akcijo odkupa diplomskih nalog, ki jo bodo še nadaljevali.
Gost na prireditvi je bil tudi Milan Pintar, namestnik v republiškem komiteju za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, ki je poudaril, da kljub nekaterim spodbudam za raziskovalno dejavnost pn nas ne stimuliramo tega, da delavci in strokovnjaki postanejo raziskovalci, ampak to, da človek postane socialni problem.
Na letošnji slovesnosti so podelili pet nagrad posameznim raziskovalcem: Janezu Kavčiču iz Iskre Elektromotorji iz Železnikov, Petru Zajcu iz Rudnika urana Žirovski vrh, Francu Miheliču iz Obrtnega združenja, Jožetu Fojkarju iz Inštalacij in Ivanu Mohori-ču iz Iskre Elektormotorji iz Železnikov. Plaketo občinske raziskovalne skupnosti pa so podelili delovni organizaciji Iskra Elektromotorji.
Janez Kavčič je prejel prvo nagrado za izum na električni sireni: "Nagrada seveda je spodbuda, s tem pa ni rečeno, da je sposoben samo tisti, ki to nagrado dobi. V naši januarski akciji "Predlagaj kaj koristnega" je bil v delovni organizaciji velik odziv in tudi sam sem dal nekaj predlogov: Čeprav sem dobil nagrado za električno alarmno sireno, naj povem, da delam predvsem na področju sesalnih enot."
Franc Mihelič je bil nagrajen za izum avtomatskega polnilnik« akumulatorja: 'To je le ena izmed nagrad, ki sem jih že prejel za svoje raziskovalno delo. Poklonil jo bom Centru za usposabljanje slepe in slabovidne mladine v Škof j i Loki, ker so zelo zagnani za delo pri vključitvi v sistem telekomunikacij. Mislim pa, da je to^prizna-nje za moje delo, saj imam doma servis za radijske postaje.
Peter Za^c *e izumil nov inštrument za merjenje minskih vrtin: "Ze od začetka dela rudnika urana sem zaposlen v Žirovskem vrhu. Danes prejeta nagrada je zame spodbuda po drugi strani pa mislim, da bi moralo biti inovatorstvo, dajanje koristnih predlogov, skrb vsakega zaposlenega v vseh tovarnah, ne le tehnologov, inženirjev, temveč tudi nekvalificiranih delavcev."
V. Stanovnik l^oto: F. Perdan
Franc Mihelič
Peter Zaje
Programska seja občinske konference ZKS Kranj
Boljših časov si ne obetajmo
Kranj, 25. marca — Konferenca je poročilo o delu komiteja v zadnjih dveh delih sprejela, prav tako tudi programske usmeritve za prihodnji dve leti, vendar je bilo precej očitkov na račun splošno-sti, ponavljanja starih fraz in pomanjkljive ocene, kako se je zveza komunistov do teh stvari opredeljevala.
Na konferenci je govoril tudi predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj, ki se je
skupaj s članom predsedstva slovenske partije Vladom Klemenči-čem in članom CK ZKJ Vjekosla-• vom Juričičem udeležil kranjske konference. Govoril je o naših aktualnih problemih in o naših pogajanjih z mednarodnim denarnim skladom ter posledicami novega sporazuma.
Položaj je težak in bo še težji, je dejal. Zato je naša prva naloga, da probleme pravilno spoznamo, ugotovimo podrobnosti in se o najpomembnejših vprašanjih poenotimo, sicer stvari ne bomo zasukali v pozitivno smer. Zveza komunistov si mora prav pri teh rečeh povrniti ugled, ki ga je zgubila. Na 10. kongresu Zveze komunistov Slovenije in 13. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije smo se opredelili za tržno gospodarstvo, na kar pa vsi nismo ravno pripravljeni, čakamo, da se bo spremenilo samo po sebi, brez bitk in odrekanj. Vztrajati moramo na stališčih 10. kongresa Zveze komunistov Slovenije. Razpravljati moramo o vseh vprašanjih, pomembnih za človeka, obrniti se moramo tudi vase. Ne pričakujmo, da ima kdo v Jugoslaviji čarobno palico za razrešitev težav.
Od komunistov Telematike sem pričakoval, da bodo kritičnejši od svojega položaja. Zakaj zamujamo pri naložbi. Zakaj strokovne ekipe nimajo pobude. Počasni smo in še bolj lezemo v kritičen položaj.
Prenova slovenskega gospodarstva je tudi idejnopolitično vprašanje slovenskih komunistov. O nekaterih stvareh ne govorimo in
tudi danes nismo. Vsak misli, da bo lahko sam, v svojem vrtičku reševal probleme. Če se ob tem ne bomo naslonili na lastne sile, bomo še naprej zaostajali, ne bo delovnih mest. Če ne bo naše pobude, jo bodo dobili drugi. Nihče ne more očitati slovenski politiki, da družbene dejavnosti uvršča med porabo. Vsi vemo, da so te dejavnosti produktivne sile naroda. Seveda pa se mora tudi v teh dejavnostih marsikaj spremeniti. Glede
plačevanja prispevkov nerazvitim pa smo se v Sloveniji sami dogovorili, da nekatere panoge ne p'3' čujejo in takoj sedaj pade na ostale večje breme. V tem smislu že pripravljamo spremembe.
Dogovor z mednarodnim skladom predvideva ukrepe, ki se nas bodo še krepko tikali. Prišlo bo o sprostitve tržišča in uvoza, odstranitve 110. člena iz deviznega zakona, do izrazitega realnega tećaj^ dinarja, do ostrejšega usklajev.e nja porabe. Kakršnekoli seda0^ špekulacije z osebnimi dohodki škodljive in bomo nujno u'<r gj ter terjali odgovornost. Vse s^u^. naj bi pomenilo zasuk v našem ff spodarstvu. Če tega ne bo, nas c ka drugačen socializem. .„k j. KošnJeK
Prireditev Najboljši športnik Gorenjske preložena I
Kranj, 28. marca — Sporočilo ni prvoaprilska šala, ampak gre za povsem resno obvestilo. Prireditev Najboljši šP°g' tnik Gorenjske, ki je bila načrtovana za petek, 1. aprila ob 1"' uri v gledališču Tone Čufar na Jesenicah, je prestavljena.
zlog: najboljša športnika Katja Lesjak in Bojan Križaj sta odšla včeraj na Škotsko in v Španijo, prireditev brez udeležbe najboljših pa bi bila brez pomena. Smučarji se vrnejo 11. aP^Jj la, tako da načrtujemo prireditev takoj prve dni po vrnitv* Prosimo za razumevanej! Prireditev na Jesenicah pa vsekakor bo, tako kupljene vstopnice ostajajo v veljavi.