Deželni zbor stajerski. Gndec, 16. novem. Volitev v deželno prizivno komisijo glede osebnega dohodninskega davka. Deželni odbor ima pravico, izvoliti polovico udov v to komisijo. Iz cele zbornice je bil zraven nemških članov izvoljen posla- nee Robič, izmed kraetskih poslancev pa poslanec Roškar. Obadva sta dobila vse glasove. Vinska klavznla. V seji dne 10. novembra se je razpravIjalo o predlogu vinarskega odseka, naj se zabteva od vlade, da, ko bo sklepala novo pogodbo z Italijo, skrbi, da se ob uvažanju laškega vina v Avstrijo zviSa carina. Konservativec Schweiger je nasvetoval, naj se v predlogu naravnost izreče, da bo carina zopet znaSala 40 K v zlatu za 100 litrov laškega vina. Temu se je ustavil groi Stiirgkh, rekoč, da ne smemo vladi vezati rok pri tein pogajanju z laškim kraljestvom. Naj se v sklepu torej samo izreče, da po novi pogodbi z Italijo se mora poviSati carina za laško vino. Eoliko naj znaSa to poviSanje, se mora prepustiti vladi. Proti grofa Stiirgkhu je govoril baron Rokitansky. Toda večina deželne zbornice je sprejela prertlog vinorejskega odseka ter odklonila predlog poslanca Schweigerja glede carine z 20 gld. Deželna vinska klet. Že 1. 1893 je naročil deželni zbor dežel. odboru, naj ukrene, da se napravi vzorna vinska klet, kjer se bodo razstavljala vina iz različnih Stajerskih vinskih okrajev. Temu predlogu sta se ustavljala grol Kotulinsky in baron Slork. Obadva sta trdila, da se z vinom v deželni kleti ce more pečati deželni odbor; ta posel naj opravlja zveza deželnih zadrug. Ta predlog se ie tudi sprejel. Sprememba dežel. volilnega reda. Koliko let se peča deželni zbor s spremembo deželn. volilnega reda! Vedno je zavrgla nemSko-narodna večina vse pravične zahteve manjšine deželnega zbora. Da so se tudi zadnja pogajauja razbila, temu je bil sledeči vzrok: Nemška večina je dovolila sicer kmetskim poslancem d v a deželna cdbornika, toda večina je ob enem zahtevala, da se mora tudi Stevilo deželnih odbornikov za mestno skupino za eaega odboraika poranožiti. Dosedaj ima veleposestvo 1 deželn. odbornika, mesta in trgi 81 i r i odbomike, kmetje pa enega odbornika. Čs bi se bilo ugodilo zahtevi večine, bi imelo v prihodnje veleposestvo 1 odbornika, mesta in trgi 5 odbornikov in kmetje 2 odbornika. Kar bi torej kmetska skupina na eni strani dobila, bi na drugi zopet zgubila. Pogajanja v splošni volilni spremembi so se torej razbila. Zato je manjšina začela z obstrukcijo, da tako večino prisili, da se m o r a nekaj zgoditi. Tu spravi večina deželnega zbora na svitlo predlog, ki so ga pred par leti nasvetovali kouservativci, namreč: tisti Stirje volilni okraji, ki volijo na Štajerskem v sploSni skupini Stiri poslance v državni zbor, naj volijo tudi v deželni zbor in sicer vsak okraj po dva deželna poslanca. Potemtakem bi se Stevilo deželnih poslancev pomnožilo za osem. Dne 10. novembra je predlagala večina, naj se vsak izmed teh štirib okrajev razdeli v dva volilna okraja. V vsakem izmed osem volilnih okrajev se bo torej volil po eden deželni poslanec. Kar zadeva sloveuski del dežele, se nasvetuje ta-le razdelitev: Za sodniiske okraje Celje, Vransko, Gor. grad, Laško, Šoštanj, Konjice in Slovenjigradec — eden poslanec; Za sodniiske okraje Ptuj, Ormož, Št. Lenart, Rogatec, Šmarje, Brežice, Kozje, Sevnica, Ljutomer, Gornja Gadgona — eden poslanec; Za sodnijske okraje Radgona, Cmurek, Ivnik, Arvež, Marenberg, Maribor, Slovenska Bistrioa — eden poslanec. V vseh volilnih skupinah, torej v tej novi, kakor v kmetski skupini, se bo volilo tajao in direktno. Vsak volilec bo volil ne več volilne može, temveč naravnost kandidata. V tej novi sploSni skupini bodo občine 8 400 prebivalci volile v 8voji domači občini. Občine z mani- Sim Stevilom prebivalcev se združijo, da volijo skupaj. V tem trenutku, ko to piSemo, se vrSi obravnava o tem postavnem načrtu. Upanje itnamo, da se stvar srečno dožene. Nadaljna razprava o proračunu. Pri razpravi o sadjerejski in"vinorejski šoli v Mariboru je izrekel gospod RoSkar željo, naj bodo učiteljski pripravniki dobro poučeni o poljedelstvu. da bodo kot učitelji mogli ljudstvo v tej stroki poučevati. Nadalje povdarja, da bi bilo potrebno, pouk v sadje- in vinorejski šoli vpeljati v slovenskem jeziku, da ga bodo gojenci razumeli in v dveh letih, namesto kakor zdaj v treh letih, dovršili to Solo. Njemu je odgovarjal grof Franc Attems v imenu deželnega odbora, da je to na korist slovenskim učencem, da se naučijo nemSčine, čeravno zgubijo zastonj eno leto. To }e nemska modrost! Na ta ugovor groia Attemsa je odgovarjal dan pozneje poslanec Žičkar. Zastran kemičnega preskuSev a 1 i 8 č a v Mariboru je zahteval gosp. dr. J u r t e 1 a, naj se tam preižčejo vsa Stajerska vina in naj se sestavi vzorec našira vinom, da se ne bodo več v svetovni trgovini zavrgla ali smatrala kot narejena, čeravno so pristna. V četrtek, dne 12. novembra je bila obravnava o proračunu za 1. 1904 in razgovor o tem, za koliko cdstotkov ae naj pomnožijo deželne doklade. Večina finančnega cdseka je predlagala, naj poskočijo deželne doklade od 45 % na 50 °/o- Pri tej priliki je navedel poslanec 2 i č k a r glavne vzroke, radi katerib ne morejo slovenski poslanci glasovati za poviSanje deželnih doklad. Glavne pritožbe Stajerskih Slovencev proti deželnemu odboru so: uemško uradovanje s slovenskimi občinami in okrajnimi zastopi; nemški napisi na deželnih bolniSnicah in železnicah; nepotrebno nemSko žensko učiteteljiSče v Mariboru; nemSka sadjerejska in vinorejska šola v Mariboru, kjer zgubivajo slovenski sinovi po nepotrebnem celo leto, ker se morajo mučiti z nemSkim jezikom itd. Govor se ob svojem času objavi. Nova skupina pri volitvah za deželni zbor. Ker so se vsa pogajanja med večino in manjšino v dežel. zboru razbila glede pomnožitve poslancev za kmetsko in mestno skupioo, je povzela nemSka večina predlog manjSine glede ustanovitve sploSne skupine pri volitvah za deželni zbor. Volilci bodo vsi davkoplačevalci, ki volijo med veleposestniki, mestjani in kmeti, ob enem pa tudi tisti, ki manj kot 10 kron direktnega davka plačujejo, ali če tudi sploh nobenega davka ne plačujejo, Na Slovenski Štajer prideta dva nova poslanca. Kateri okraji volijo skupaj, je »Slov. Gosp.< že zadnjič naznanil. Postava je za kmetsko in slovensko ljudstvo dobra. Toda treba bo, da se vsakdo tudi volitve v d* e 1 e ž i. Volilo se ne bo več po volilnih možeh, ampak naravnost bo vsakdo imenoval poslanca in sicer tajno po listkih. Če se pa kmetsko ljudstvo volitve ne bi vdeleževalo, bodo zmagali mestjani, ki pojdejo gotovo vsi k volitvi.